ERKkJt KOVINA nn~s m im spmnr FOREIGN In 4NGUAGC ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8. 0.. WEDNESDAY MORNING. JANUARY 12, 1949 LETO LI.-VOL. LI. VESTI IH SLO VEHIIJE CESTA ŽALEC-ŠT. PETER. — Med št. Petrom in Žalcem so letos modernizirali kos ceste Ljubljana-Celje. V poročilu „ tem delu pravi Delavska Pravica, da so morali delati ljduje, ki takih poslov niso vajeni, da so delali noč in dan in da je bilo veliko pomanjkanje delavstva tekom gradbe. Pravi, da so bili stroji, ki so jih uporabljali, zelo izrabljeni, so se večkrat kvarili. Torej isto, kar povedo druga poročila ; Titovski načrt ne uspeva, ker ni strojev, ker ni strokovnega delavstva in ker zaposljujejo pri delu strokovno neusposobljene ljudi. HIDROCENTRALO GRADE NA SAVICI. — Pod Triglavom, kjer izvira Sava, predno priteče v slap Savica, skušajo sedaj zgraditi hidrocentralo. Med delom so proglasili že precej udar se posebno izkažejo pri delu. Komunistični listi pa sami povedo, da delo more napredovati le ob ajvečji požrtvovalnosti delavstva. MNOŽIČNI ŠTUDIJ NA VASI. — Komunistični listi se zelo pritožujejo, da je organizacija komunistične straUke po vaseh žčlo slaba. Sedaj jih gonijo, da see v Belgradu. KAKO KOMUNISTI DELAJO V OKRAJU NOVO MESTO. Tele besede posnemamo čisto po komunističnem listu Delavska DIREKTNO IZ WMHIN6I0NA poroča STEPHEN M. YOUNG Conrressman-at-Larje of Ohio Zdravfe in versko ihfljem med Slovend v Belgiji Kar sem doslej napisal o Slo- venki glas.’ Vsi ta časopis z ve- vencih v Belgiji se še nekako lepo sliši, ko bi se. rudarsko delo moglo opravljani na svežem zra- Ul UIUO a----*/ --..M o v VOLIH «a* v tej koloni bo kongresman P,r' nekie V kanadskih ««*-at large Mr. Stephen M Young "v a,ri?entinskih *°rah’ poročal našemu listu o novih k "eklaten nasl nabrlsfmi .----»vuuw.muwH.VMA a--™, našemu 11SW O nOVlft ' rm'oK: Pravica. Ta list pravi: Po neka- dogodkih in živih problemih, ki J“ forill IrpaiiL v»_ tilniki. J« UJ kil. on n O ilnni.u.__I. l.r . . način terih krajih ne skrbe, da bi bile krajevne zaloge v primernih prostorih. V Karteljevem je krajevna zaloga v tako vlažnem prostoru, da se mnogo živi! pokvari. Krajevna zaloga v Karteljevem tudi še do danes ni kmetom plačala niti kontrahiranega žita niti drugih pridelkov, ki so jih oddali. Upravni odbor krajevne zaloge Gabrje je samo na papirju. Niti ne prihajajo na seje niti ne rešujejo vprašanj tukajšnje zadruge. Velika nepravilnost je tudi v tem, da nekateri upravni odbori ne vodijo nika-kih knjig o poslovanju. V Gornjih Sušicah se je zgodilo, da nikov in delili nagrade tistim, kf kontrolorji niso mogli ugotoviti zamislili najmodernejši so na dnevnem red'u v W^hing! ^cin kokošjereje : Da bodo tonu. Sodimo, da bodo ta poro-'- nT n°8 Vrh čila našega odličnega zastopnika1^ v zakonodajnem zboru USA z » H sf ‘n° ^f° 1° ’’ b°d° zanimanjem brali naši čitatelji, *^4’ Tu v ®el' zato jih bomo vselej z veseljem 4 “s"6 gK' rudar priobčevali. Tole nam piše Hon I *? dnem.V g!°T“jamo kjer Young v prvem pismu: "v ! V*'™' Rol... Redki so, ki dosežejo polno po- Takse naj bi Me tako ureje-S™"0' P° 10^5 ]et,nem delu ne, da bi jih davkoplačevalci Prav nobe“ ^r m več zmogli in da bi posameznike'* 4** 44 ,Pljucf> 80 pravično obremenjevale. Tako-1 ?abeto"“*na- ^ imenovana taksa na luksuz je H 3 6 rudarjevih že taka taksa, ki jo je treba vze-' ti v pretres. Določiti je treba1 k ^ L k • °Vlra kaj je prav za prav luksuz. Kon. ,dlhanju- Zel° > žalosten ~a?iz srjtsvi •niti zalog niti denarja v blagajni. Zato pa zopet vpijejo po strogi kontroli partije, če so poročila v Ljudski pravici resnična, so 3amo slika kako komunistično gospodarstvo ne dosega nikakih dobrih, uspehov. če pa so napisana zato, da nekdo zopet hoče nekoga izpodriniti in spraviti v zapore, potem pa so -----------------—J J ... uu -I-------- »-----v-, J«* ov morajo po vaseh organizirati slika politične korupcije, Gbtovo popravke v sedanjem zakonu. Ponosni mladi oče in mati morata plačati takso na luksuz, če kupita škatljico pudra za otroka. Olje, ki ga mlada mati uporablja za čuvanje kože pri dojenčku, je prav tako med predmeti, ki so podvrženi taksi na luksuz. Take takse so nepravično breme za mlade družine, so zelo neprijetne in ne prinašajo javnim blagajnam nikakih tako velikih obupu udajajo pijači, kar pa seveda le pospeši konecf Rudar mora imeti dobro hram', da so pljuča in ostali organi dovolj močni, da morejo izločiti čim Več prahu. Zdrava pljuča še k*r; izločujejo, premogov prah, hud pa je kameni prahi ki se vleže, ostane in pljuča “zabetonira.” Versko in moralno stanje med Slovenci v Belgiji, je precej seljem sprejemajo. Hvala Bogu je še precej slovenskih družin, ki so se ohranile in ostale pravi biseri v umazani okolici. V verskem in moralnem oziru je precej bolje v Limburgu, kjer so bili Slovenci vedno bolj povezani med seboj in tudi okolje je bolj zdravo kot v Valoniji. Tu so delovali tudi slovenski duhovniki: kapucin Prah, Rev. Oberžan, ki je bil pred letom obsojen v Mariboru v večletno ječo, in holandski frančiškan P. Teonim Van Velzen, ki se je iz nesebične, ljubezni do Slovencev naučil našega jezika, škoda, da ni mogel kateri teh duhovnikov priti za stalno med Slovence. Pa tudi ,v Limburgu še daleč ni tako kot bi moralo biti. številni so primeri, da so naši ljudje vstopili v sekto biblarjev. Vrok za to moramo iskati v nevednosti in zapuščenost?, včasih pa tudi v iskanju materijelnih koriati, ker propagandisti znajo brenkati tudi na ne strune. Mladina je bila popolnoma prepuščena sama sebi im verjetno je ne bo več mogoče dobiti za narodne in verske stvari in vzore. So pa v Belgiji še značajni naši ljudje, možje in žene, ki stoje kot hrastje v zvestobi veri Poizvedovalni koliiek Aieksanler Žakelj, D. P. Camp, Spittal a/ d Drau, bar. 16/24 prosi sinova svojega strica Franca Žakelj, doma iz žirov, da se mu oglasita na gornji naslov. Pavla Lobe, Muzejska ul. 5/4, Ljubljana, išče svojega brata Jožeta, doma iz Cvišlerja št. 10 pri Kočevju. Izselil se je pred 20 leti v Kanado. Naj ji piše na gornji naslov. Marija Župevc, Vezovje 6, p. Slivnica-pri Celju, bi rada zvedela za naslov strica in tete, John in Theresa Gajšek. Nahajata se menda v Clevelandu. Naj ji pišeta na gornji naslov. Kje se nahajata Slavi in Nej-če Bohinec? Za njiju naslov bi rad zvedel prijatelj Vinko Ale-šovec, katerega naslov je: Vinko Alesovec, YMCA, Rutland Hoste 1, Agricultural, Woolfox Lodge, No. 1, Nr. Oakham, Rutland, England. Erupcija vulkana na Havajskih otokih Honolulu, Havajski otoki. — Vulkan Mauna Loa, ki je 13680 čevljev visoka gora, je začel delovati in meče gorečo lavo po vseh svojih obronkih. Valovi lave se s hitrostjo treh milj na uro bližajo morski obali, kjer je več ribiških naselij. Ameriški zrakoplov, ki je opazoval erupcijo, se ni vrnil. Sodijo, da se je pilot preveč približal žrelu, da so ga zajeli plameni, in da je je. Komunistični propagandisti spet tožijo, da je na vasi še vedno veliko “kapitalističnih ostankov,” da organizacija partije slabo napreduje in da so aktivisti partije slabo uspeli. Ljudska n so mu moči ‘ 1 LJUDSKO POSOJILO. — Listi pozivajo, da morajo vsi podpisniki “ljudskega” posojila vse podpisane zneske vplačati najkasneje do 10. decembra. Pod- Pravica pove, da so v tolminskem jetja morajo plačati tudi tisto okraju napravili kar 41 takih “študijskih centrov.”’ Pa imajo večkrat smolo. Isti list pove, da predavatelji pridejo, pa imajo prazno dvorano, drugič zopet predavatelji niso pripravljeni in da se ljudje ne udeležujejo razprave. KOMUNIST. — Ker je centralno glasilo kominforme proti Titu in ni upanja, da bi se to stanje kmalu spremenilo, je začela komunistična partija v Ju- kar so podpisali delavci in morajo odtegniti te zneske pri prihodnjih delavskih mezdah. Rad ali nerad, moraš. • Wandenberg želi vedeti Achesonove namene Washington. — Odobritev imenovanj novega državnega tajnika, in njegovega pomočnika Webb je že zasigurana v senatu. cem “ genator Vandenberg je zahteval goslaviji izdajati za svoje tajni- f J, T:t ZZ' da naj se novi federalni tajnik ke in druge uradnike poseben,“*•» . ... . «4 ki bo pi.al samo o,*'«' '''•j™”’1 po««« «****»*► reh List bo imel ime “Komu- nist” in bo zhajal enkrat na me- Trt na dan V direktorij narodnega hrami na St. Clair Ave. so po čudnih potih usode zašli nekateri, ki bi jim človek niti krav ne zaupal. Od vsega direktorija (sedanjega) vidimo samo tri, ki -so vsega spoštovanja vredni. Vse drugo je pa navlaka, s kakršno naj konferenca v četrtek pomete. Prosveta, Proletalec in drugo tovariško časopisje je obsodilo gy zbornici. Marshallov načrt. Radovedni smo, kaj bodo rekli, kadar bo član tega načrta z vsemi dobrotami tudi — Tito oziroma njegov režim. Seveda, takrat bo pa strašansko dober. • • • Kadar se hoče časopis iz kakšne besede ali izraza sarkastično ponorčevati, jo stavi v ušes-ca. Kakor, na primer, stavi Prosveta v ušesca “ljudsko demokracijo" v Jugoslaviji, ali v sovjetskih deželah sploh. da proti zapadnim demokracijam, kakšne so zveze njegove odvetniške pisarne s komunistično vlado na Poljskem in kaj so njegovi osebni odnosi napyam Donald Hissu, ki je obtežen, da je* med vojno pomagal-komuniste, o--------------------- Socijalni demokrati vstopili v grško vlado Atene, Grčija. — foa ameriško priporočilo se je izvedla razširitev grške vlade. V vlado je vstopilo zastopstvo socijalno demokratske stranke. Voditelj te stranke George Papandreou je postal miister za vojsko. Ta stranka ima 30 glasov v poslan- Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v Bali upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.28 i ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 St Clair Ave. Cleveland 3» O. U.S.A. iu- miademtr - paril posebno podporo v znesku 35 dolarjev na mesec, če morata vzdrževati po tri otročičke. Posledice volitev Nadzorstvo stanarin bo ver-jatno ostalo in se bo podaljšalo v 81. kongresu. Ne bo tako kakor se pogosto zgodi po volitvah. Volitve minejo in nikomur nič. Nihče ni nič dobil, nihče ni nič izgubil, razen kandidati, ki so propadli. Sedaj je drugače. Najemniki so dobili. Posestniki so zgubili Stari ljudje bodo dobilj boljše pokojnine. Izplačila iz socijalnega zavarovanja se bodo povečala. Podpiranje cen far-marskih pridelkov se bo še okrepilo. Najnižja mezda se bo povečala. Veterani in drugi bodo* dobili cenena stanovanja. Gospodinje bodo dobile pomoč. Doslej se nihče ni brigal za njihove skrbi. Dve prazni mesti Šole so v federalni preStolici ,zelo prenapolnjene. Vendar sta bili letos dve mesti prazni v St. Albans School, ki je zelo lep in udoben, pa tudi drag zasebni vzgojni zavod. Dva dečka s priimkom Dewey sta ostala v Albany in njun oče je dobil povrnjeno oskrbnino, ki jo je bil vnaprej plačal. U. S. senator Russel B. Long Med senatorji, ki so nanovo prišli v Washington, vzbuja pozornost Russel B. Long. šele 30. let je star pa že hodi po političnih potih svojega očeta. “Popolna podoba očetova je” pravijo o novem senatorju iz Louisiane. Senator Huey Long je bil mož, ki je nastopal kot da ima neko misijo. Govoril je, da mora napraviti vsakega človeka za kralja. Njegov sin Kusselll je pray take postave, valovitih rjavih las, s kodrastim čopom nad čelom, globoko zarezano brado in polnimi lici. V staji kampanji skuša posnemati svojega očeta tudi v obnašanju Hoče pridobiti očetov ugled in nadaljevati igijskega komunizma in socija-lizma, ki sta v veliki meri uspela razkristjaniti valonsko ljudstvo. Ta pokrajina je prenatrpana z rudniki in tovarnami. Me3ta in naselja so polna industrijskega prahu. Stanovanjska stiska je velika. Razumljivo je, da je morala v takeip okolju nizka. 0 tem ljudstvu],bi naš Pregelj pisal povest: Umreti hočejo. Družine namreč nimajo o-trok. In v tako stanje so prišli noma sebi prepuščeni. Zato ni čudno, da je mnogo naših ljudi telesno in duševno propadlo. Med njimi živi sedaj slovenski duhovnik Zdravko Reven, ki se z apostolsko gorečnostjo trudi, da bi rešil, kar se še rešiti da. Za Slovence v Belgiji izdaja zanimiv dvomesečnik, tipkan ‘Slo- tu Slovenci zrn kak davek krvi smo plačevali tujini. Da rešimo, kar se še rešiti da, moramo našim ljudem v tujini ustvariti košček domovi- mmrnmmet Anglijo London. — Pogajanja za dolgoročno trgovsko pogodbo med _ Aglijo in Sovjetsko Zvezo so se ne. Potrebne so poleg sloven- razbila. Sedaj skuša Anglija skih pevskih zborov, ki smo njih skleniti vsaj eno letno pogodbo, po kateri bi dobila iz Rusije v letu 1949 1,500,000 ton krme za živino. važnost že omenili, še tri stvari: slovenski duhovnik, ki bi izseljence učil in vodil v duhovnem oziru v domačem jeziku, katoliški časopisi in revije v slovenskem jeziku in organizacija, ki bi vse Slovence izven domovine naši naseljenci in blii tu popol- trdo povezala med seboj. Vodili vse svoje sposobnosti nesebično žrtvovali za ohranitev in napredek slovenstva v tujini, kot je to delal slovenski rudar, pokojni naj bi jo možje in žene, ki bi'Lojze Hribar. — F. ž. njegovo “borbo za socialni napredek” Verjetno bomo še večkrat kaj slišali o senatorju Russell Long, duhovnemu dediču svojega očeta, kajti on je viharen, čudaški in grob. čeprav je zelo dobro izobražen mož, vendar rad govo-ri preprost in nepravilen jezik. Njegov stric Earl Long je sedaj governer v Louisiani. Veliko dobrega je storil, pa tudi veliko neumnosti napravil. Obljubil je na pr. brezplačna topla kosila vseih šolskim otrokom in da bo tlakoval vsako drugo cesto v državi. Zato pa je podvojil vse davke in je moral opustiti državno komisijo'za Civil Service. Taki so Longi. Ko je Huey Long obiskal pokojnega Roosevelta in gospo, je prišel kar s klobukom na glavi in ko se je od presidenta poslovil, je šel mimo gospe s klobukom na glavi in puhal debelo cigaro mimo nje. “To je pa imeniten tvoj prijatelj” je rekla gospa svojemu možu. Predsednik, ki je poznal Longa, je vse na šalo obrnil češ, da “ta senator misli, da na ta način najbolje pokaže kako velik preprostež je.” Razne najnovejše svetovne vesti BERLIN. — General Lucius D. Clay je v svojem mesečnem poročilu opozoril, da v Nemčiji vstajajo nacionalistične skupine, ki so doslej ves čas po porazu nemških nacistov bile mirne General je pokazal na posebno skupino, ki se imenuje “črna fronta” ali “Liga za vstajenje Nemčije.” To ligo vodi bivši nacistični pisatelj in politik Otto Strasser. Strasser je bil v letu 1930 že izključen z Hitlerjeve stranke in šel v izgnanstvo. Sedaj živi v Kanadi. Objavil je, da se hoče vrniti v Nemčijo in ponovno orga-izirati svojo stranko, kateri je dal za glavno vodilo, da mora vsak Nemec biti dober demokrat in dober nacionalist. Poleg tega general Clay povdarja, da komunisti niso uspeli pojačati svojih vrst v zapadni Nemčiji. Volitve v zapadnem Berlinu so pomenile plebiscit proti totalitarizmu in policijski državi v korist demokracije v zapadnem smislu te besede. m m m PARIZ. — Eduard Herriot, 77 let star vodja radikalnih socialistov in bivši predsednik vlade, je bil zopet izvoljen za predsednika francoskega parlamenta, Proti njemu so glasovali samo komunisti. CAIRO, EGIPT. — Diplomatska poročila pravijo, da nameravata Egipt in Lebanon skleniti poseben mir z judovsko državo. Ta teden se začno pogajanja na otoku Rhodes v vzhodnem delu Sredozemskega morja, kjer ima glavni stan posredovalna komisija Zveze narodov. Vlada Tranajordana se upira separatnim mirovnim pogodbam češ, da bi se s tem kršila osnova vse politike Arabske lige. • • • LOS ANGELES, CAL. — Tukaj je -sneg. Sicer je ponekod takoj izkopnet, kakor hitro je padel, vendar imamo sneg. Tudi ob morskih obalah pada sneg. že davno ni bilo tako hudega, mrzlega sneženega vremeiia v južni Kaliforniji kot je sedaj. V okolici Los Angeles so mnogi kraji pokriti s snegom, ki je ponekod za cel čevelj debel. Nihče tu ne pomni snega od leta 1900 dalje. V Altadena, Montrose in Tujunga je 6 inč snega. Samo cesta Los Angeles — San Francisco in San Diego ni pokrita z ledom. Snežni viharji se med tem nadaljujejo v Tessas, Oklahoma in prav do pacifiške obale. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Radi dedšiine— Pred meseci je umrl v Willoughby, O. John Gorjup, ki ima baje sorodnike v Clevelandu. Zapustil je večjo vrednost, za katero skrbi sodnija, dokler se dediči ne zglasijo. Naj sc prijavijo v uradu SDZ, 6401 St. Clair Ave., ali naj pokličejo ENdicott 0886, in bodo dobili vse tozadevne informacije. Zanimiv program— V javni knjižnici na 6405 Superior Ave. bo v četrtek večer 13. jan. lep program za vso družino; kazali bodo premikajoče slike. Vstopnina je prosta, začetek ob 7:30. Otroci smejo priti samo v spremstvu odraslih. Seja posojilnice— * V pondeljek, zvečer se je vršila letna seja St. Clair Savings & Loan Co. Ponovno so bili izvoljeni sledeči direktorji: Joseph Plevnik, F. J. Kern, M. D. in Paul Schnčller. Tajnik Schneller je poročal o lepem napredku institucije v preteklem letu. V zadnje slovo— Člani društva Kat. Borštnar-jev št. 1640 naj se zbero nocoj ob T :30 v Svetkovem pogrebem zavodu, da se poslove od pok. sobrata Anthony Kalin. A PFC V j pondeljek popoldne je v Cleveland dospelo truplo bojev* nika PFC Edward J. Cecelic, ki je padel v vojski v Belgiji dne 21. decembra 1944, v starosti 31 let. Rojen je bil v Euclid, Ohio. Družina je stanovala na 21070 North Vine St. Njegov oče Joseph je umrl leta 1945, mati Johanna, rojena Peskar, pa leta 1943. Hrabri junak je Ml dvakrat težko ranjen v bitkah in obakrat dobil odlikovanje višnjevega srca (Purple Heart). Bil je član društva Napredek št. 132 ABZ in društva Slovenski Dom št. 6 SDZ. Zapušča brata J osepha, Louisa, Johna v Eastlake, O. in brata Franka v Phoenix, Arizona. Na mrtvaški oder bo položen četrtek ob dveh popoldne v pogrebnem zavodu August F. Svetek, 478 E. 1152 St. Pogreb bo z vojaškimi častmi, ki jih bodo oskrbeli Euclid Veterana in gre iz zavoda v soboto ob 8:45, v cerkev svetega Pavla na Chardon Road ob 9:30. Pokopan bo na vojaškem oddelku pokopališča kalvarija. Mrs. Veronika Jurkovič Sinoči je umrla Mrs. Veronica Jurkovič iz 6407 Stanard Ave. Dobila je srčni napad v torek zvečer okoli 9. ure. Bila je 61 let stara. Pogreb vodi pogrebni zavod Grdina in sinovi. Čas pogreba in druge podrobnosti bomo še objavili. Rudolf A. Krusick Sinoči je umrl na domu 1510 E. 174 St. Rudolf A. Krusick, star 65 let, rojen v vasi Razprto na Primorskem. Od tam je iprišel v Ameriko pred 45 leti. Zapušča hčer Mrs. Elsie Luster in sina Rudi v Clevelandu, v Angola, Indiana hčer Mrs. Viola Kaye, v Chesterland pa sina Albert. Pogreb vodi pogrebni zavod August Svetek. Čas m druge okolnosti bomo še objavili. am AMERIŠKA POUOVIIMA —»ffi 'IB Igggga^iww iit^^qiui'iie *■ sr"yy +MtKi ” *■ 'jsis J^jžrsrC. ^ar*"1 JANUARY • „ K* M HO TW BI W 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 n «3 !4 ‘5 16 17 18 19»M “ xx**3**** NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10,00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months. nitim prijateljem in “prijateljem”’ čase, ko naj bi “krem-linske pete kolone natrosile mednje zastrupljevanja, sovraštva, satanizma, kaosa in zmešnjave Mnogim, mnogim želimo vsaj merico Hoffmanove, bistrosti — čeravno se čudimo, da je celo tak mož prišel tako pozno do svoje sedanje — bistrosti.,. Zadeva slovenskega Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 8 Wed., Jan. 12, 1949 “Hitler je bil nedolžno dete .. Gornje besede niso bile skovane v naši kovačnici. Zato naj nas bralci in bralke ne obsodijo, češ da že z naslovom nad tem uvodnikom kažemo, kako skušamo Hitlerja opravičevati.” In še to bi utegnil kdo reči, da Hitlerja “opravičujemo” radi tega, da bi mogli Stalina in Rusijo toliko bolj potlačiti. Naslov današnjemu uvodniku smp vzeli iz besed Amerikanca Hoffmana, ki je vsem znan kot administrator takozvangga “Marshallovega plana. Ta mož je tisti, ki je te dni preti široko javnostjo izrazil svoje mnenje in celo prepričanje, da “je bil Hitler nedolžno dete (baby) v primeri s sedanjimi svetovnimi gangsterji.” V mislih je imel seveda — ruske boljševike s Stalinom na čelu. Mr. Paul Hoffman je na dolgo in široko potoval po Evropi in Aziji, te dni se je pa vrnil in povedal ameriški javnosti, kaj je videl po svetu. Amerikance je posvaril s temi besedami ; “Ne verjamem, da ameriško ljudstvo pravilno gleda na sedanji svetovni zaplet. Ne gleda nanj dovolj bistro. Vtis imajo Amerikanci - in jaz sam sem imel do skoraj najnovejšega časa tudi ta vtis — da ruskim boljševikom gre le za širjenje komunizma ... Toda za kar jim v resnici gre, je oblast. Če je kdaj bil kak poskus, zavladati nad svetom, je ta poskus gotovo zdaj v teku. Kremlin uporablja komunistično masko z namenom, da si zagotovi moč in oblast v de,- „ želah, ki jih komunizira. Hitter je bil ned°lžno dete v pn-|r-pr^j meri s to bTn^TKrteff(nu7l¥^4r je^ goVordhdil, J11T j»lT Ravno čitam dopis Mrs. Ivane Mervarjeve v DOMOVINI 2 dne 4. januarja. Oči so mi obvisele na njenih besedah glede beguncev: “Mnogi so bolni, mnoge družine so brez denarja za nujnejše potrebe otrok. Tem moramo pomagati. Saj se število teh revežev manjša vsak dan.” Te besede so mi poklicale v spomin marsikaj, kar sem zadnje case bral v pismih beguncev, slišal na sejah, bral v časopisih. Poročila beguncev samih se drugo za drugim glase nekako tako: “Odhajajo . .. preko morja. Zmerom manj nas je tu. Še drugi se pripravljajo na odhod. Ali kaj bo z onimi, ki ne morejo nikamor, ker jih nihče ne ma- bo le kaka dežela porinila v stran gospodarske pomislike in bo ravnala po nasvetih vesti rajši kot po nasvetu žepa. “Ni rečeno, da so do zadnjega vsi, ki bodo ostali, nezmožni za delo in zaslužek. Nekateri bodo ostali zato, ker jim srce tako govori. Vzemite slučaj malega An-drejčka, ki je sedem let star, in Igorja ki ima devet lpt. Litvin-ca sta in nimata ne očeta ne matere, Andrejček je ves zdrav in čil, toda Igor je duševno nerazvit in Andrejček hoče ostati pri njem. Nobena država, ki gleda samo na to, da dobi dobre delav ce, ne bo sprejela Igorja. * * * “Vzemite slučaj Mr, in Mrs. jo nikamor, ker jih nihče ne ma- 'vzemite siucaj ra? To so bolniki, invalidi, star- T. Canadska komisija jih je po- . «• is in -Simo nnnuHila Tlftnirifi čki, onemogli * « • Tako in podobno ta pisma. Precej mora biti takih siromakov, ki z bridkostjo v srcu gledajo svoje sobegunce, kako se odpravljajo čez morje — sami pa morajo ostati ... Ne vem povedati števila, pa to se bo polagoma izkazalo. In . vse kaže, da se bo še nekaj izkazalo: TI SIROMAKI BODO KLICALI K NAM ZA POMOČ, ko bodo begunska taborišča že po večem ali celo popolnoma izpraznjena! Vprašanje nastane: Ali bodo našli med nami — odprta srca? • » » Sicer pa to ni samo slovensko vprašanje. Med begunci vseh mogočih narodnosti mrgoli teh ‘ŠroBrota~mi natrgaj tamle križ. Se reče, saj bi bil skoro v meji,” mi je ukazal brat, ki raje jezdil na konjskem križu je držal voditelja našega konj- kot spredaj za vratom na ple-skega plemena za grivo. “Ko- čih. Kot sem že povedal, je nja ne smem spustiti iz rok ni- bil naš desni pram precej suh, trdila in jima ponudila papirje za pot. Toda mala hčerkica, ki je stara štiri leta in je seveda prišla na svet v taborišču, ima kostno in pljučno jetiko. Canada ne dovoli, da bi jo oče in mati vzela s seboj, “Ravno tako živa duša ne mara male Genovefe, ki je bila stara devet let, ko je prišla med begunce v brifanski zoni Genovefa je gluha in mutasta, izučila se pa je za službo otroške varuške. Neki jugoslovanski deček je iztuhtal poseben jezik z znaki in se pogovarja z Genovefo. Nekako mimogrede je povedal deklici, da so ji nekje mater obesili. Od takrat dobiva Genovefa božjaste napade in je nezmožna za delo. , »\ * Ki’ V3X ” verjemite mi, če vidite,, kaj se godi v deželah,, ki so si j Hoffman je med drugim poudaril tudi to, da banditom v Kremlinu niti beseda, “komunizem” dandanes ne pomeni več tisto kar pomeni komunistom po svetu. Kakor je Kremlin raznim drugim besedam ve,s rtov pomen, tako tud. besedi “komunizem.” Davno že vemo, kaj pomeni Kremlinu beseda “demokracija” ali "osvoboditev in tako dalje. Zdaj se moramo zavedati, da je tudi komunizem tam nekaj durgega kot je bilo nekdaj in je še zmerom po mislih milijonov drugih, ki ne znajo še govoriti z jezikom K'^'ma-Beseda “komunizem”’ se še, dandanes mnogim komunistom zdi da pomeni nekaj lepega, neko polnost medsebojnega bratstva. In mnogi nekomunisti imajo komuniste zeoli za sanjače., ki žele na svetu nekaj novega preizkusiti. Zato se jim tudi ne zdijo preveč nevarni, češ saj se bodo sami vnesli, ko bodo videli, da stvar ne gre. Toda kaj pomeni “komunizem današnjemu Kremli-ru? O tem vam lahko povedo ljudje v deželah ki so pod boljševiško peto, ali pa prav blizu nje. Kar dandanes^ prinaša svetu “komunizem” iz Kremlina, je samo sovraštvo, zastrupljevanje glave in srca, pravo pravcato satanstvo, kaos zmešnjava “Komunistične” pete kolone, organizirane iz Kermlina, zanašajo te reči na vse vetrove sveta. Za vsem tem je pa samo en namen in načrt: Da bo čimprej Kremlin spravil deželo za deželo pod svojo nenasitno oblast in^moč. Po taki razlagi današnje komunistične gonje je Hott-man zaključil svoje misli z naslednjimi besedami: “Nikar ne govorimo o širjenju komunizma. Dajmo govoriti o teh rečeh tako kakor je res. Ne gre za drugega kot za to, da gangsterji v Politbiroju sebi podvržejo svet. Amerika je zadnja postojanka, ki bi jo mogli zavzeti. Toda če se jim posreči podvreči Azijo ... Da nismo prišli na dan z Marshallovim načrtom, bi bila vsa zapadna Evropa v veliki nevarnosti, da jim podleže.” Tako je govoril Hoffman. Kar se tiče nas okoli “Ameriške Domovine,” nismo imeli nikoli drugačnega mnenja o komunizmu ali “komunizmu,” kot ga ima danes Mr. Hoffman in še marsikdo ž njim. Že davno smo svarili, da Hitler ni edina nevarnost in da ni dovolj za osvoboditev sveta, če ta pošast propade. Vedno smo kazali v smer, odkoder grozi še kaj hujšega kot je bil Hitler. Me bomo ponavlpjali, kaj smo morali požirati od strani raznih naših “prijateljev” radi teh globoko ukoreninjenih nazorov. Saj prav za prav silno neradi v teh poznih dneh navajamo besede mož kakor je Hoffman, ki dokazujejo, kako zelo prav smo imeli. Toda včasih podležemo skušnjavi, da se nekoliko potapljamo po rami. To pa ne radi nas samih, ampak radi tega, ker pravi Hoffman, da še zmerom “ameriško ljudstvo ne gleda z dovolj bistrimi očmi na današnji svetovni zaplet.” Mi se le predobro zavedamo, da je to res. Zavedamo se, da je takih “nebistrih” opazovalcev še zmerom preveč prav v naši neposredni bližini. Zato svarimo še naprej. Včasih bolj naravnost, drugči bolj po ovinkih. Pri vsem tem pa nimamo drugega namena kot da bi radi prihranili i %* jJMtfeščl Vf- liki dnevnik NEW YORK TIMES članek, ki ima naslov: 148,000 REFUGEES AN IRO CHALLENGE. In podnaslov se glasi: Svetovna begunska organizacija ugiblje, kaj napraviti z begunci, ki jih nihče ne mara. Poročilo prihaja iz Geneve Švici. Samo potrjuje to, o čemer pišejo NASA begunska pisma Ves članek se tako glasi: Spodaj podpisani direktorji Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, Ohio podajamo sle dečo izjavo slovenski javnosti: V listih Ameriška Domvina, Prosveta in Glas Naroda je še predlansko leto 1947 izšel članek “Zadeva Slovenskega narodnega muzeja,” in tako je v zadnjem decembru 1948 izšel članek “Klic ob desetletnici S. N. M. — Rešite ga!” Oba članka je napisal Earzem Gorshe, ki je bil svojčasno upravitelj muzeja. Direktorij SND ni odgovarjal Goršetu na prvi članek, ampak je izdal samo izjavo ter i-sto priobčil v preje omenjenih listih. V izjavi je bilo povedano, da direktorij ne bo odgovar,-jal Goršetu, ampak bo podal svoje poročilo in odgovor na delniški seji SND, ker to je njih zadeva in ne še zaenkrat zadeva širše javnosti. Za direktorij je podal ta odgovor predsednik Doma, ki je orisal potek muzejskega delovanja ter tudi ovrgel Goršetova izvajanja na podlagi zapisnikov in številk. Delniška seja je potem sklenila, da se vso zadevo vrne novemu direktorij u ter zadevo muzeja reši, kakor se mu vidi pravilno in primerno. Na podlagi tega sklepa je tudi direktorij v letu 1948 reševal-zadevo muzeja. Da pa bo čitateljem znana zadeva tega muzeja, treba je poseči na sejo letnega zborovanja, ki se je vršila meseca januarja 1947. Na tem zborovanju so prišle od strani zborovalcev sugestije, da bi se ukinilo prosvetni ali šolski odbor pri direktoriju Slovenskega narodnega doma. Povod tein sugestijam je dalo dejstvo, da se je v šolski odbor AL PA NE t ti za trenutek. “Kaj pa boš s srobrotom?” ker je bil preveč ihten pri.vož-nji. Na hrbtu je imel greben, Aaj pa uus » muuiuwiii. -j*. ------- - - bi jaz raid vedel, ki nisem ni- da se mi je zdelo, kot bi jezdil _______________ ___________i_po Ko »o Ani up. ho koli rad ubogal na prvo, prizadevanje od naprej postavljenih. So morali biti predloženi neovrgljvi dokazi, da je moje sodelovanje potrebno, predno sem se premaknil. “Ali boš mar konja porajkljal?” sem dodal zbadljivo, ki mi ni šlo v tikvo, kaj bo brat s srobrotom. “Bom tebe pyvezal, kajon, če mi naglo1 ne prineseš sro-brota,” je bil brat hud. Pogledal sem ga, če misli zares, ali pa bi morda kazalo še nekoliko podebatirati. Aha, brat je mislil zagvišno, zato sem “Ko se bliža božična doba, misli mnogih Amerikancev. Evropi obračajo k tistim, ki so v Evropi danes najbolj ubogi — 148,000 starih, pohabljenih, duševno bolnih, slepih in bolnih žrtev vojne, ki so po begunskih taboriščih, pa jih NIHČE NE MARA. “To ni posebno velik odstotek med vsemi begunci, ki jih ima na skrbi mednarodna organizacija IRO. Večina beguncev' je mlada in zdrava in vsi ti pomenijo lepo korist za dežele, kamor bodo ob svojem ča3U šli. “Toda ko bodo razne dežele, oziroma njihove vlade, ki so pod pritiskom raznih domačih beguncem neprijaznih skupin pobrale med begunci rudarje, mizarje, služkinje, delavce na farmah, ko-, pace in tovarniške delavce, bo ostalo še kakih 148,000 zapuščenih, navezanih na pomoč drugih i bolnih. Pri njih bodo ostali — in te štejemo v gornje število njihovi zvesti, da jim poma- zom “primeri, ki ni lahko ravnati ž njimi” In res IRO ne ve, kaj bi ž jirai počela. Norveška je sprejela njekaj starcev in stark iz človekoljubnih nagibov. Avstralija obeta, da bo sprejela nekaj takih, ki si sami ne morejo pomagati, toda samo skupno z družinami, iti štejejo večino zdravih in dila zmožnih članov. Nekaj bolnikov in starcev bi prišlo v poštev za Ameriko na podlagi begunskega zakona, toda tu ni nikogar, ki bi zanje skrbel, ako in kadar pridejo.” na plotu. Pa bo že, saj ne bo tako dolgo vzelo do gozda tn voza. Ko smo prigalopirali na vrh Gabrovškega hriba, je naš Janezek tlesknil z jezikom (dostikrat sem ga skušal posnemati v tem, pa ni prišlo nič pravdanskega iz ust), sunil konja s petama in njegov pramček je zastokal, nekaj spregovoril v zadnji premi; položil ušesa po vratu in zletel doli po senožetih, da sem mislil, da bo vse drobno. Seveda, moj ni potreboval nič spodbu- stopil v mejo in tam natrgal de, ampak jo je kat sam od nekaj vatlov močnega srobro-fa. Le kaj bo ž njim, neki. Bom že videl. Dam bratu srobrot, ki ga lepo osmuče, da je dobil prilično dolgo vrv, ki jo je ovil konju okrog gobca in tako napravil nekakšno uzdo. Glej, glej, glavica bistra, zdaj ima pa konjiča že kar na povodcu in ga bo lahko krmaril. Meni bi kaj takega nikoli 'ne prišlo v pamet. “Daj, da te vržem na desnega,” mi reče brat, “jaz bom zakobalil pa levega. To ti pa sebe ubral za tovarišem, ne da bi se kaj brigal za to, kaj počnem jaz na njegovem hrb-tuu. Mene je mešalo sem in tje, nazaj in naprej, da sem imel dosti dela, če sem hotel ostati skupaj s konjem. Približno tako je menda letela angleška lahka brigada v izpad na Krimu, ali poljski težki hu-zarji na Tatarje pod Kamen-cem. Brat bi bil. ostal lahko na poti, ampak tam je bilo nekaj dlje, zato jo j? udaril s ko- gajo, dasi bi drugače lahko šli in ROKE, tako da bo dobra Mrs. v . _1 - 1__ n J n,lHiii *,