Uaverasindert hef tige Kampfe an der Ostfront Deutscher Gelandegewinn bei Schitomir — Vergebliche Sowjet-angrilfe bei Dnjepropet rowsk und Kriwoi Rog Nezmanjšano srditi boji na vzhodnem bojišču J Ffihr?^eva_^tltta Aus dem Fuhrerha«ptquartier, 18. Nov. DMB. Das Oberkommando der Wehrmacht gib t bekanut: Irr. grossen Dnjeprbogen setzten die Sovvjets ihre vergeblichen Angriffe siid-vvestlich Dnjepropetrovvsk und nordlich Krivvoj Rog- auch gestern fort. In den har-ten und fiir den Feind ausserordentlich verlustreichen Kiimpfen wurden allein im Absehnitt einer 1'anzergrenatUerdi vlsion 58 Sovvjetpanzer abgeschossen. Nordvvestlich Tsherkassy herrsehte leb-hafte ortliche Kampftatigkeit. Im Kampfraum vvestlich Kiev? stiessen unsere Truppen bei Schitomir nach Ab-vvehr heftiger feindlicher Angriffe weiter nach Norden vor und gewannen wichtige Gelandeabschnitte zuriick. Bei Korosten halten die schvveren Kampfe mit iiberlege-nen feindlichen Kraften weiter an. Im lianm von Gomel vvurden siidvvest-lich der Stadt starke, von Panzern unter-stiitzte Angriffe abgevviesen, ortliche Ein-briiehe aufgefangeu. Nordlich der Stadt scheiterten erneute Vorstosse des Feindes. Westlich Smolensk geht die Abvvehr-schlaebt mit unverminderter Heftigkeit vveiter. Die mit zusamengefassten Kraften den ganzen Tag iiber anstiirmenden So-wjets vvurden stellenvveise in erbitterten Nahkampfen biutig zuriiekgeschlagen. Der Feind verlor hier am gestrigen Tage 94 Panzer. Im Raum ostlich WItebsk griffen die Sovvjets mehrfach erfolglos an. Siidvvestlich Nevvel sind heftige Kampfe mit mehreren, aus dem Einbruchsraum nach Siiden und Siidosten vorstossenden feindlichen Kampfgruppen im Gange. Die Verbande der zehnten Flakdivision haben sich im Kampfraum von Kievv und Schitomir durch entschlossenes Eingrei-fen in die Erdkampfe besonders bevvahrt. An der siiditaljenischen Front nur bei-dersoitige Artillerie- und Spahtrupptatig-keit. Angriffsversuche feindlicher Flieger-1—jfte in der vergangenen Nacht gegen ?rva skupščina repuMIkansko-lašIsIlšne o rte irn westlichen und nordllchen Beichs-gebiet richteten geringe Schfiden an. Ins-gesamt vvurden gestem iiber dem Reich, den be setzten VVestgebieten und im Mit-telmeerraum 16 feindliche Flugzeuge, meist schvvere Bomber, und iiber dem Atlantik ein feindliches Grossflugboot abgeschossen. Wie durch Sondermeldung bekanntgege-ben, haben deutsche Truppen des Heeres und der Luftvvaffe unter Fiihrung von Ge-neralle»itnant Muller nach viertagigem, zahen und vvechselvollen Ringen gegen einen an Zahl und Bevvaffnung iiberlege-nen Feind am 16. November den englischen Seestiitzpunkt Leros genommen. Die beteiligten Streitkriifte der Kriegsmarine und der Luftvvaffe schufen durch ihren entschlossenen und wirkungsvollen Einsatz die Voraussetzungen fiir die Lan-dung, indem sie den feindlichen See- und Luftstreitkraften schvvere Verluste bei-braehten. Sie erzwangen trotz des starken Abvvehrfeuers der Kiistebatterien die Landung aaif der Felseninsel, vvahrend Kampf- und Sturzkampfflugzeuge die Wl-derstandskraft des Feindes endgultig zer-miirbten. Den tapferen Landungstruppen ergaben sich 200 englische Offiziere und 8000 Mann unter Fiihrung des englischen Befelilsha-bers der Insel, General Tilney und 350 Offiziere und 5000 Mann italienischer Ba-dogliotruppen unter Fiihrung des itali-enaschen Admiral s Mascharpa. 16 schvvere englische Flak, 20 Zvveizentimeter-Flak, etvva 120 Geschiitze bis zum Kaliber von 15 cm und 80 Flugabvvehrmascliinenge-vvehre vvurden erbeutet. In den vorausgegangenen Kampfen vvurden durch Kriegsmarine und Luftvvaffe neun Zerstorer und Geleitboote, zvvel Be-vvacher, zwei Unterseeboote, ein Kanonenboot, vier Handelsschaffe mit rund 12.000 BRT* sovvie mehrere kleine Nrchschub-fahrzeuge vernichtet, ein Kreuzer, ein Zerstorer und zvvei Begleitboote schvver oder vernichtend getroffen. Verona, 17. nov. DNB. O načelih, sprejetih ra prvem zborovanju republikansko-fašistične stranke o bodoči republikanski ustavi Italije še poročajo dodatno, da bodo tvoriLi predvideno zakonodajno skupščino zastopniki vseh organizacij in vseh upravnih okrožij, vključno zastopnike predelov, ki so sedaj zasedeni po sovražniku. Nadalje bo obsegala zastopnike borcev na fronti in vojnih ujetnikov, ki so bili zamenjani zaradi svojih težkih poškodb, kakor tudi zastopnike kmetov, sodnikov, vseučilišč ter korporacij in zbornic, čijih udeležba bo pripomogla, da bo zakonodajna skupščina postala predstavnik vseh narodnih sil. V razliko ol dosedanjega volilnega sistema priporočajo novega, po katerem naj bi volilo narodne poslance ljudstvo. Ministre naj bi imenovala predsednik republike in predsednik vlade, župane pa naj bi postavljala vlada. Zunanja politika fašistične republike, katere ciij je odstranitev stoletnih britanskih intrig, odprava kapitalističnega sistema in boj proti svetovni plutokraciji, se bo še nadalje zavzemal za resnično skupnost evropskih narolov. Končno je skupščina tudi zahtevala, naj se uporabljajo prirodni surovinski viri Afrike v prid evropskih narodov ter domačinov, da pa je treba pri tem vsekakor upoštevati one narode, ki so civilizirano in nacionalno že organizirani. Žid Je v Badogfajevl vladi Stockhcim, 17. nov. DNB. Badoglio je osnoval »novo vlado«, v kateri sta tudi dva žila. Tusdi Ba&oglljev sin izdal dotnsvmo Verona, 18. nov. DNB. »Republikanska korespondenca« navaja, da je bilo Bado-glijevo izdajstvo že davno pripravljeno v gotovih diplomatskih in vojaških krogih. Več tednov pred anglo-ameriškim izkrcanjem v severni Afriki je javil neki zastopnik agencije "Štefani, da razdeljujejo Angleži in Američani v Maroku in Alžiru na veliko denar, da bi tako pripravili iz-krceva-lno operacijo. Ko je bil takratni italijanski generalni konzul v Tangerju pozvan, naj poroča o teh dogodkih, je izjavil, da je to zgolj prazno besedičenje. Niti govora ni o kakem anglo- ameriškem iz-krcevanju. Far tednov za tem pa je postalo to izkrcevanie dejstvo. Takratni '*a-lijanski konzul v Tangerju je bil sin Ba-doglija. Trpljenje italijanskih ujetnikov v angleških taboriščih Peru gia, 17. nov. DNB. D pustolovskem begu skezi S'cilijo in zasedeno južno Italijo je nekemu 211etnemu Italijanu po imenu Nomi, uspelo, da se je vrnil v svoje rodno mesto. Njegovo pripovedovanje znova razkriva grozovitost in brezobzirnost, s katero ravnajo Angloameričani z 'tarjanskim prebivalstvom v zasedenih pokrajinah Tako je na pr. v popolnoma nezadostnem koncentracijskem taborišču v Priolu stlačenih skupaj 30.000 Italijanov. Nesrečneži morajo opravljati težka dela, pri katerih morajo sodelovati tudi bolnki s 40 stopinjami vročine, ki morajo delati ves dan od ranega jutra dalje zunaj na prostem. Nekega dne se je pojavil B^dogl jev polkovnik, da bi nabral prostovoljce, toda nihče izmed 30.000 Italijanov se mu ni hotel odzvati in se je moral polkovnik zaradi peklenskega žvižganja č:m hitreje umakniti. Dne 4. oktobra je Nomiju uspelo, da je prišel peš v Messino. Uiti je moral bos, ker mu je angleški podčastnik odvzel čevlje, šele v Messiini si je preskrbel obutev 'n nekaj denarja in se je kasneje prepeljal preko morske ožine na kopno. Kak® trg&Jefo z Evropo Boljševik predsednik političnega odbora UNORE Stockholm, 17. nov. DNB. V Atlantic-Cityju zaseda te dni predsedništvo UNRRE Izbralo je poseben odbor za vprašanja splošne politike in določilo za njegovega predsednika zastopnika Sovjetske zveze. Ta sklep nam jasno kaže, kaj so sklenili trije zunanji ministri sovražnih držav v Moskvi. UNRRA naj bi namreč za primer, če bi vojna ugodno izpadla za zaveznike. prevzela v svoje roke obnovo Evrope. Najvažnejši del te naloge, namreč politično oblikovanje, polaga boljševikom v roke. Anglija in Zedinjene države so se torej v Moskvi odnovedale vsakršni pravici soodločanja. Evropo hočeta vsekakor prepustiti kot plen boljševizmu. • Odbor za ureditev Evrope je tedaj izročen boljševikom. S tem sta anglosaški velesili dokazali, da sta Evropo popolnoma prepustili Moskvi, s čimer je izdaja evropskih koristi nesporno dokazana. S tem pa je tudi postalo očitno, da Amerika in Anglija nimata moči, da bi se uprli Sovjetski zvezi, marveč sta se na moskovski konferenci na vsej črti umaknili ter ugodili v vsem sovjetskemu pohlepu. Poziv indijske lige v Ameriki ženeva, 18. nov. DNB. Indijska liga v Ameriki je pozvala UNRRA.jo, da nemudoma odpošlje živila v indijske pokrajine, prizadete po lakoti. Poročilo nedvoumno ugotavlja, da lakoto niso povzročili kakršnikoli naravni ozroki, temveč »je oosle-dica pomanjkanja previdnosti, nebrižnosti, nedelavnosti in nesposobnosti angleške vlade v Indiji«. Vigo, 18. nov. DNB. židovski svetovni kongres je naprosil UNRRA-jo, naj prizna vrhovno židovsko združenje kot »nedotakljiv del organizacij za pomoč in obnovo« po vojni. Pelješac očiščen komunističnih top Berlin, 18. nov. DNB. Zvečer 14. novembra je uspelo očistiti komunističnih tolp tudi polotok Pelješac na hrvatski obali Sovražnik je utrpel v večtedenskih hudih bojih občutne izgube, že ob koncu oktobra so pričele enote orožja SS čiščenje polotoka Pelješca. Tolpe, ki so se spočetka izmikale, so se po prihodu ojačenj trdovratno upirale, številčno slabše nemške sile so potiskale ogorčeno se braneče tolpe korak za korakom nazaj, odbile njihove protinapade in očistile po hudih bojih polotok tolp. Odstop kolumbijskega državnega predsednika Madrid, 17. nov. DNB. Iz Bogote javljajo, da je predsednik kolumbijske republike Lo-pez odstopal »vsled nemožnosti, ustvariti pol svojim predsedstvom narodno enotnost«. Državnemu predsedniku je bil na njegov predlog dovoljen trimemesečnj dopust in potovanje v inozemstvo, no preteku 90 dni pa bodo nove predsedniške volitve. Nemška pridobitev ozemlja pri žitondru — sovjetski napadi pri Dnjepropetrovskn in Krivem Rogu Fuhrerjev glavni stan, 18. nov. DNB. Vrhovno poveljnaštvo oboroženih sil javlja: V velikem Dnjeprovem kolenu so tudi včeraj sovjetske čete nadaljevale brezuspešne napade južnozapadno od Dnjepropetrov. ska in severno od Krivega Roga. V srditih in za sovražnika izredno izgub polnih bojih je bilo zgolj v odseku ene oklopne grena-dirske divizije uničenih 58 sovjetskih oklop-nikov. Severnozapadno od čerkasov so bili živahni krajevni boji. Na bojišču zapadno od Kijeva so prodrle naše čete pri žitomiru po zavrnitvi silovitih sovražnikovih napadov naprej proti severu in so si zopet osvoiile važno ozemlje. Pri Korostenu trajajo še vedno težkj boji z nadmočnimi sovražnikovimi silami. Na področju Gomla so bili južnozapadno od mesta odbiti močni napadi, podprti z oklopniki. Krajevni vdori so bili prestreže-ni. Severno od mesta so se izjalovili ponov. ni sunki sovražnika. ZaRadno od Smolenska se obrambna bitka nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Preko vsega dneva s strnjenimi silami na-skakujoče sovjetske čete so bile mestoma v ogorčenih bojih iz bližine krvavo zavrnjene. Tukaj je izgubil sovražnik včeraj 94 oklopnikov. Na področju vzhodno od Vitebska so sovjetske čete ponovno brezuspešno napadale. Južnozapadno od Nevela so srditi boji z večjim številom sovražnikovih bojnih skupin, ki so prodrle z vdornega področja proti jugu in jugovzhodu. Oddelki 10 protiletalske divizije so se posebno odlikovali s svojim odločnim pose_ gom na bojišču pri Kijevu in žitomiru. Na južnoitalijanskem bojišču je bilo le obojestransko topniško izviduiško delovanje. Napadalni poizkusi sovražnih letalskih sil v pretekli noči na kraje na zapadoem in severnem državnem ozemlju ao povzročili malenkostne škode. Skupno je bilo včeraj sestreljenih nad državnim ozemljem, nad zasedenimi zapadnimf ozemlji in v Sredozemlju 16 sovražnih letal, po večini tež-kih bombnikov, nad Atlantikom pa veliko j sovražnikovo vodno letalo. Kakor je bilo že javljeno s posebnim poročilom, so čete nemške vojske in letalstva pod vodstvom generalnega poročnika MiiUerja po štiridnevnih ogorčenih in iz-prememb polnih bojih proti številčno in po oborožitvi nadmočnemu sovražniku zavzele 16. novembra angleško pomorsko oporišče Leros Pri podjetju udeležene sile vojne mornarice in letalstva so s svojim odločnim in uspešnim posegom ustvarile pogoje za izkrcanje s tem, da so zadaje sovražnim pomorskim in letalskim silam težke izgube. Kljub močnemu obrambnemu ognju obalnih baterij so izsilile izkrcanje na skalnatem otoku, dočim so bojna in strmoglavna leta. Ia končnoveljavno zmehčala sovražnikov odpor. Junaškim četam, k» so se izkrcale, se je predalo 200 angleških častnikov in 3000 mož pod vodstvom angleškega poveljnika otoka generala Ti!neya ter 350 častnikov in 5000 vojakov italijanskih Badoglijevih čet pod poveljstvom indijanskega admirala Mascharpa. Zaplenjenih je bilo 16 težkih angleških protUetalskUi topov, 20 2-centimetrskih protiletalskih topov, okrog 120 navadnih topov do kalibra 15 cm in 80 protiletalskih strojnic. V bojih pred zasedbo sta potopili vojna mornarica in letalstvo 9 rušUcev in spremljava lnh ladij, 2 stražni ladji, 2 podmorni-j ci, 1 topnjčarko, 4 trgovske ladje z okrog-J lo 12.000 tonami ter več manjših oskrbo. ■ vdnih vozil, dočim so bile l križarka, 1 J rušilec in 2 spremljevalni ladji težko ali ; uničujoče zadete. Pomorsko oporišče Leros zavzeto 3200 Angležev in 5350 Bzdoglijevib vojakov ujetih — 36 protiletalskih topov, 120 ostalih tonov ter 89prcti!etaiskih st ojnic zap enj.nih — Težke sovražnikove ladijske in človeške izgube Fiihrerjev glavni stan, 17. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja-. Po štiridnevnih ogorčenih in izprememb polnih bojih proti številčno in pa oborožit v; nadmočnemu sovražniku so nemške saho. zemne in letalske čete pod vodstvom generalnega poročnika 3Iiillorja zavzele dne 16. novembra angleško pomorsko opo.išie Leros. -rri podjetju udeležene sile vojne mornarice in letalstva so s svojim odločnim in uspešnim posegom ustvarile pogoje za izkrcanje s tem, da so zadale sovražnim !e-talsldm in pomorskim Silam težke izgube. Kljub močnemu obrambnemu og >ju obalnih baterij so izsilile izkrcanje ua skalnatem otoku, dočim so bojna in napadalna vozila končnoveljavno zmehčala sjviažni. kov odpor. Junaškm četam, ki so se izkrcale, se je predalo 200 angleških častnikov in 3 0'JO mož pod vodstvom angleškega poveljnika otoka generala L. Tilneya ter 350 častnJkov in 5.0G0 vojakov italijanskih Badoglijevih čot pod poveljstvom italijanskega admirala Mascharte. Zaplenjenih je blo 13 težkih anglešk h protiletalskih topov, 20 2-om protiletalskih topov, okrog 120 navadnih topov do kalibra 15 cm in 80 prctiIetaTskih strojnic. V bojih pred zasedbo sla potopili vojna mornarica in letalstvo 9 rušilccv in spremljevalnih Indij, 2 stražni ladji, 2 podmornici, 1 topničarko, 4 trgovske ladje z okroglo 12.000 tonami ter več manjših oskrbovali ih vozil, dečim so bila 1 križarka, 1 rušilec in 2 spremljevalni lač.jj težko ali uničujoče zadete. Angleži v zadregi Amsterdam, 17. nov. DNB. Po Reuterje-vem poročilu so v Londonu uradno priznali. da je »v torek zvečer prenehal vsak organiziran odpor na Lerosu«. Berim, 18. rov. Dr;B. Osvojitev Lercsa je -a- propagando 'a nonovno on°"lrško veliko zadrego, še v torek, ko so se bPi odločilni boji na otoku, je javil Feuter, da je nastopil ->preokret na boljše«. 24 ur pozneje je moral angleški urad priznati, *di je v torek zvečer prenehal na Lcrecu vsak oborožen odpor. Stockholm. 18. nov. DNB. Londonski dopisniki listov »Svenska Dagbladet«, »Eri-gens Nvheter«, »Stockholms Tidningen« in »Socialdemokraten« soglasno ugotavljajo, da je zbudila kapitulacija Lerosa v An-gli ji nezadovoljstvo in vznemrjenje ter jo občutijo kot neprijeten protiudarec, ki utegne imeti svoj vpliv tudi na Turčijo in Balkan. Velika upania angleške javnosti v pričakovane zavezniške ooerarije velikega obsega na Balkanu so utrpela zaradi padca Lerosa resen udarec. Tud; londonski večerni tisk izraža svojo nezadovoljnost. Londonski »Star« govori o neprijetnem udarcu. Od vlade zahtevajo pojasni, »ker se ta poraz ne sklada z znrae-mi v zadnjem času«. Kakor piše »Svenska Morgenbladet«. so za-ta-vili angleškemu vojnemu vodstvu vprašanje. ali se n;so vse preveč zan^s-ii; ra Italijane ali pa so merda vso dodekane-ško akcijo pričeli prezgodaj. Leroški primer da/O nemškega naroda na deželi in 30% v mestih je uanes obratno. Le še 20o/„ nemškega prebivalstva dela na kmetih. Med tem ko so pred 100 leti trije do štirje kmetje skrbeli, da pridelajo živila za enega meščana in surovine za njegovo obleko, mora danes en kmet proizvajaj živila za štiri meščane. Te povečane naloge je mcgLo kmečko prebivalstvo izviš ti le z napreuujočim intenziviranjem v poijuiel-• stvu in živinoreji. Razne panoge kmeUjske proizvodnje so se morale omejiti, razne rastline in živali umakniti, da naprav.jo prostor drugim. Tako je skoro popolnoma prenehalo pridelovanje konoplje in lanu in gojitev ovac na pašnikih, ki so se spremenili v njive za pridelovanje pšenice in krompirja. Danes se ta preokret opaža tudi izven meja Nemčije in je zajel ves prostor, ki služi prehrani Evrope. Nastopile so tudi znatne spremembe v sami premam, in sicer v smeri povečanja potrošnje maščob in beljakovinske hrane pri istočasnem zmanjšanju potrošnje moke in fižola. Tako se je oi leta 1913. do leta 1936. v Nemčiji povprečna letna potrošnja maščob, ki odpade na prebivalca, povečala za 7.9 kgf potrošnja rib za 1.6 kg, potrošnja sladkorja za 5.4 kg in mesa za 6.7 kg, medtem ko je povprečna letna potrošnja moke in mlevskih proizvodov na prebivalca nazadovala za 22.4 kg. Podobne spremembe kažejo vse države z napredujočo industrializacijo in naraščajočim številom mestnega, prebivalstva. Pri tem ni prezreti znatnih razlik v prehrani mestnega in kmečkega prebivalstva, pii čemer ne gre samo za drugačne prehranjevalne navale mestnega prebivalstva, temveč tudi za različne koLičme hrane. To se opaža tudi na deželi, kjer je mehanizacija dela odvzela kmetu mnogj najtežjega fizičnega dela. Ker so za fizično delo potrebni predvsem ogljikovi hidrati je razum-ljivo, da je v zadnjih desetletjih nazadovala predvsem potrošnja moke. V mesUih pa so dajali vedno bclj prednost takim živilom, ki se dajo hitro pripraviti, in to so predvsem mesni izdelki. Razvila se je obenem močna industrija za predelavo im za konzerviranje živil. Tuli okus se je bistveno spremenil, kar ni šlo vedno na račun smotre-noeti prehrane. V današnjih časih seveda ni mogoče upoštevati vseh želja potrošnikov in je treba prehrano uredti čim smo-treneje. Pa tudi po končani vojni, ko bedo postopno odpadle sedanje težave pri oskrbi, bo treba način prehrane primemo dirigiiati. = Raci0nirOnje vviskija in cigaret v Zedinjenih državah. V večini severnoameriških mest se opaža veliko pomanjkanje wiskija in cigaret. iNe\vs Chi-onicle« poroča iz New Yorka, da so številne severnoameriške države že izdale ukrepe, da se obstoječe zaloge vviskija in cigaret racionirarjo in. oddajajo v potrošnjo pod kontrolo. Obvestila Rdečega križa Poziv. V poizvedovalnem oddelku se naj zglase: Benulič Jožef, Burdian Franc, oseba, ki je oddala seznam internirancev iz Zaklanca in Lesnega bria ter svojci pokojnega Werxa Zvonka. Zahvale. Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: G. Milivoj Lajovic namesto cvetja na grobove ranjkih sorodnikov in prijateljev 1000 lil" g. Jože Kunstelj, Vrhnika, meslo cvetja na krsto g. Franca Jelenca 300 lir, Pokojninski zavod v počaščenje spomina pok. uradnice gdč. Mice Pugelj 600 lir, uradništvo Pokojninskega zaveda v počastitev spomina umrle ge. Slamič Mare 317 lir, tvrelke A. Sušnik 200 lir, Julij Vodnik 100 lir, Jos. Zal ta in komp. 1000 lir, Viktor Šober 500 lir, Šalamun in Lampe 3000 lir, g. Dolničar, kavarna Emona 300 lir, Združenje trgovcev v spomin blagopokojnega dobrotnika g. Andreja šarabona 500 lir, rodbina Jakil, Ljubljana za dolenjske begunce 5000 lir, g. Ivan Pleterski iz neke pravne zadeve 960.70 Ur. — Vsem darovalcem prisrčna hvala! Kratke vesti iz vsega sveta Ženeva, 16. nov. DNB. Zunanji minister USA Hull je izjavil pred zastopniki tiska, da ne pozna dveh dežel, ki bi imeli več skupn'h interesov in manj medsebojnih sporov, kakor jih imajo Sovjetska zveza in Zedinjene države, pri čemer je značilno »prezrl« Anglijo. Ankara, 16. nov. DNB. V ponedeljek je prišel v Ankaro načelnik odseka za vzhodna vprašanja v ameriškem zunanjem ministrstvu Allen, k' se namerava tamkaj nekaj časa zadržati. Rim, 16. nov. DNB. V jutru 15. novembra sta trčila na električni enotirni zasebni železniški progi Rim—Viterbo dva* vlaka. Električni lokomotivi je vrglo iz tira. Zaradi udarca so se vozovi zarili drug v drugega. Doslej so našteli 58 mrtvih, nad 200 ljudi je bilo ranjenih. Lizbona, 17. nov. DNB. Posebni dopisnik lista »News Chronicle« v Kalkuti ugotavlja, da dnevno umre v Kalkuti še vedno 150 ljudi od lakote. Ankara, 17. nov. DNB. Parlamentarna skupina ljudske stranke se je včeraj oh 15. sestala k tajni seji, na kateri je podal turški zunanji minister Menemenzoglu pojasnilo o zunanjem političnem položaju. Stockhoim, 17. nov. DNBt »Helsingfored Dagblad« svari pred propagando v Švedski, da je namreč postal boljševizem nenevaren. Nezaupanje napram SovjetsikJ zvezi je mnogo bolj upravičeno. Pariz, 17. nov. DNB. V ponedeljek ao umorili teroristi z revolverskimi streli bivšega guvernerja francoskih kolonij in-sedanjega zastopnika za propagando in ii»-fonnacije Andre Bonamyja. Kgpfiifefl * Obnova stanovanjskih predelov v Po-*urju in porenju. Državni organizacijski vcdja dr Ley se je nedavno mudil v porušenih predelih Nemčije, zlasti v Porur-ju in Fcrenju. kjer se je na licu mesta prepriča! o škodi, ki so jo povzročili barbarski angloameriški letalci s svojimi bombniki. Na podlagi pooblastila cd Fiihrerja je dr. Ley naročil, naj se takoj začno obnavljati poi-ušer.Q stanovanjske hiše. * 50.C-S0 obiskovalcev na so rt. graški razstavi. V Sotaogradu so imeli cd 2. oktobra do 10. novembra razstavo z geslom »Planinsko ljudstvo — vojaško ljudstvo«. Razstavo ie ob;?!:"Io nad -18 000 oseb F.az-stavnj materija! bo sedaj por mai v Ino-ir.ost, kjer bo nekaj ča;-a na ogled tamoš-njenw prebivalstvu. * Obnavljanje Vatikana. Iz Rima poročajo, da so v Vatikanu podvzeli vse potrebne ukrepa za obnovitev škode, k; je nastala zaradi zadnjega terorističnega napada Angloameričanov na Vat:kansko mesto. Pri tem napadu je bila kakor znano, poškodovana palača vatikanskega guvernerja in poslopje za izdelovanje moza;kcv. * General Franco odlikoval vojne poročevalce. General Franco ie celi vrsti nem-šlrih novinarjev, ki ?o se med špansko državljansko vojno mudili na španskem ozemlju ter poročali svojim listonf o poteku bojev v d.ržavHsmski vojni, podelil voiaški križec drt*?esa razreda za zasluge. * l'mcr francoskega seneroFa. V Toulou-seu je bil te dni od dveh neznancev napaden in umorjen 74-letni rezervni general francoske vojske Philippon. Umorjeni general je član francoske milice tsr je nred ur.iorom prisostvoval neki manifestaciji tega združenja. Po umoru sta atentatorja pobegnila. «adis SIteeflii v sl&vo Glej, Lado, še stisk roke čutim, ki si mi jo pc»clal ob slovesu. Tvoj glas mi je ©stal v duši, ki mi neprestano ponavlja: »Samo eno življenje je, ki je življenja vredno, zanj žrtvujmo vse!« Ti, prijatelj, si ga na oltar slovenske domovine položil, ko Ti je bilo tri in dvajset le*. Tri in dvajset let, to boli, Lado, kad?r usahne popje. ki bi se moralo razcveteli; saj ga je negovala ljubezen do v?cga, kar je lepo in plemenito. Fremagu;em se. vendar mi ni mogoče zadržati solza, ki mi same od sebe polže po l;cih in močvio vrstice. Tebi namenjene.. brat moj! R.ad bi šel na Tvoj grob s kito jesenske??, cvetja, prinesel bi Ti borovja in smrečja z našega konca, ld si ga tako ljubil. Nad nama bi b;le zvezde — tolikokrat si mi govoril o nrh. Posrešale Te bodo, prijatelj moj — in planine in gozdovi, katerim si znal prisluškovati ob lirah niihovih sanj. Tvoia soba je polna slik naše zem^e. nn katero Te ie vezalo srce tako daleč, da si rekefa d^e deinl skrbnemu očetu: »Oče. odhajam, glej. kliče me gorie mojega naroda, oče. domačije gore, fantje padajo, naše nemoči si žele ;n moie roke so tako mlade ?n krepke!« In odšel si: oče Te ie prekrižal in v kotu v ;7bi ie mati cbraz pokrivala z rokami in 'h^ela. Spremljal sem Te in nntem Te nisem v!del nikdar več. Kako krut« 4e ta beseda; ne morem verjeti, prijatelj, da se je rrK-d naui naselila. Davi ie b'l Tmi rče nr; men'. Govoril je. da T; ie med Tvojo odsotnostjo napravil len album za 7h'rVo Tvoi;h ?k*k. n*a nn/i ctran1 c-rj^^rvo^^v^ planik. Položil ?a ie b;1 na TVrio m'"o v srbi. fs>m nai bi ga našel Ti. ko bi se vrnil. brat. moj... Mož je govoril, no^led mn h'l v neznano ur>"t in iz oč;. ki so i?h obkrn-žnie skrbi in co t---, c/-»1-7£. •Jaz na sem v duku zrl nn-i rdečo zvezdo. od k-^c-o fpro kr'. v~a ton!a kri niših k* nnvr^m Boga. m iibo??i. rnT bomo Te nn^.oTvjj p- * NOv pariški lis*. Pred dnevi je v Parizu izšla prva številka novega dnevnika z naslovom »L'Echo de la France«. V uvodniku pravi člankar, da lebdi glasilu pred cčmi kot poglavitna politična naloga okrepitev francoske narodne enotnosti. * Povratek finskega mornariškega atašeja 'z Amerike v domovino. Dosedanji ataše finske mornarice pri w3shingtonski vladi Holger Grondahen je bil od svoje vlade odpoklican ter je odpotoval iz Zedinjenih držav v Helsinke. Odpoklic je v zvezi z obojestranskimi omejitvami v di-p'omotskem zastopstvu med Ameriko in Finsko. * W'nan-ov sin ujet. Sin ameriškega poslanika pri londonski vladi V/inanta. poročnik John V/inant je prišel v nemško ujetništvo. Udeležil se je kot letalec terorističnega napada na neko mesto v Zapad-ni Nemčiji. 3 ■ ra ^ r- i » .a r«:h ki co s Teboj <8+nli in ^li^kai5 ko so vos so n.?s d0"7??!? *n rnznn-i«]* rmn kn. 7.a nos blagor prol i t a. ni b5la zaman žrtvovana. Prijatelj m°i. jvn?V mo' norvvnVi?. gioj vr<=te. s+rn-enp vi-ri^ r»nc*i-» ki r!,ir1-iliiMoin dc^O ki c<,e ^^ coii^frn. ni. začeli, ko sJe rre^ira1* smrt. C^- nn**"? vrste. n"šo frehninVn. o.d n^-v«^ odn"°vi fantovska ne«cm ;n t?m »m •rcr^ gorja ie na?a svet'' slov?ncVq »Kulii v*a obl!+a v mlad' 7.rs?v 7m~ge pravičnega in neminljive b^žie mrili. Moja micol na bo ta ■h žrtve Kor.nrr?t':v. Pred daevi sc p Ježi: k večnemu p čitku od korr.u::istev umorjenega Iv?na Hrairca Pogreba re 13 u-.lclez:'a rn.: 'a, or stranke im mnogo n i b o v c i f u nk c' on a r j i lomačtga cbč nitv> Zi-losfnke je igrali nv'cr:ka godba -z š -'tanj?. P^sicviini govor je irael uradni v.;d a A'bert Vodnikov knjižni dar ir ara tudi le*C3 v vre slovenske hiše " I »!IMI'B?'IKliiH«!!!-"' *Si *:." ItiBI« r?*fti; !ISS^Siin!RS*f'HII9l!l!H>RIinfitIfHI?H(RHilI!T9ntP - ^TSSSHb Z Gorenjskega V Pre\-alja|j je po dolgi in hud' bolezni prem'nil bivši lesni trgovec Jožef Križnik. Pcgreba so se domačini udeležili v velikem številu. Let°šnja sadna letina na Koraškem sicer ni b'la najebilnejša. vendar pa še vedno priha ajo giascvi o po^amezri h majh. nih rekordih Neiavr.o smo tudi m! pereča --o sadnem vrtu. ki se je sredi Celovca na novo razcvetel. Tam je bilo tudi govora o •'zredno lepih jabclk h. k s: letos dozorela na nekaterih pritlikavih. Zdaj poroča neka gospa z Vrbe ob jezeru, da je letos rodila njena visokorastla jablana več po pot kilograma težkih jabolk Nesreča z razstrelivom, časopisi so že večkrat oprzcril: zlasti mladino na previdnost z razstrelivi. Vsa opozorila p: le malo zaležejo. še vedno se dogajajo nesreče zaradi reprevidnega ravnan a a eksplozivnimi predmeti. »Karntner Zeitung« poroča-cLa je 16'etni poljski delavec M lan Hanžič iz št. Ožb:lta našel vžigalniku podoben predmet, ki mu je v reki eksplod'ral, tako da je dobil poškodbe na očeh in mu je odtrgalo kazalec na levici. Hanžiča so prepeljali v celovško bolnišnico. Priznanje braniteljem Brčkega. Dne 19. oktobra so komunisti z modnimi silam' na-p:dli Brčko s slavonske in besenške strani. Pesreč:!o se jim je obkoliti ga 'n odrezati od ostalega področ a. Junaški posadki pa je uspelo s svojo nrabrostjo in požrtvovalnostjo odbiti vse njliove napade. V'deč. da kljub vel ki prem:či ne morejo streti odpora junaške posadke, so 23. oktobra komunisti odstopili. Vojn: mioister je posadki izrekel za njeno hrabrost pohvalne priznanje. Posmrtno odlikovan ;e. Rezervni pehotni nadporočnik Ivan F tže je bil pri nekem spopadu s komunisti smrtno ranjen in je potem izdihnil. Za junaško zadržanje v borbi ga je Poglavnik p; smrti odlikoval z veliko srebrno kolajno sa hrabrost. Zlafo srce Mostara. Hrvatnki listi poročajo, da sta se dobro srce in domoljubna zavest Mostara pokazala v tem- da so mo-starske družine v nekaj dneh sprejele na svoje domove nad 700 otrok, ki so morali zapustiti svoj rodni kraj. Otroci so po večini iz vzhodne Bosne, ki je bila najbolj prizadeta pr> komunističnih zločinih. K&rlo čulič umrl. Pred 14 dnevi je v Zagrebu umrl splitski gradbeni p:djetnk Karlo čul č iz ugledne strre ob telji. Bil je dolgoletni predsednik obrtniškega združenja. obč nski svetr.ik in gospodarstvenik. Mnogo je dedoval tud-i na humanitarno-so-cialnem področju. V Splitu je zgradil celo vrste- naj:epših stavb. Pokojnika, ki zapušča dva sinov , so pokopali na Mirogoju. Jubilej dela. Pred dnevi je v Sarajevu slavil 25)3tnico plodnega novinarskega dela urednik »Novega lista* Maksim švara. Sodeloval je mnogo tudi pri muslimanskih list h :n napsal knjigo c osvoboditelju Turčije Kemaiu Atatiirku. za kar je preje] njegovo s'iko z lastnoročnim nodpisom. Razdeljevanje novih živilskih nakaznic. V sredo, dne 10. nrvembra so začeli v Zagrebu razdeljevati živilske nakaznice za prihodnje leto. Ustanovite.' carinarnice v Zadru. V hrvatskem uracnem lstu je neaavn; izšla nrreJba o ustanovitvi glave.e carinarnice v Zadru. Obnova splitskega gledaFšča. Po osvoboditvi Spi;ta je bila prva zabavna prireditev v tamošnji kinematografski dvorani. Nastopilo je več domačih umetnikov in gostja iz Sarajeva ga. Gjačičeva. Predstave v gledališču sc bodo začele kasneje na svečanejši način. Letos namreč poteka 50 let od obnove splitskega gledališča v hrvatskem duhu. G-stcvanje baleta dsmajske državne opere. Konec tega meseca bo imelo zagrebško gledališko občinstvo, zlasti ljubitelji baletne umetnosti, priliko už vati v plesni umetne t i članov baleta dunajska državne epere. I/vsjali bodo balet šnanc-krga skladatelja De Falle »Triorelni klobuk«, balet rumun.lega skladatelja Constantinesca »Svatba v Karpatih-« in bsiet po glasbi Je-hana Straussa. Nastopno predavanje Ct. Jskcpovira. Pred dnevi je imel na medicinski fakulteti zagrebške univerze nastopno predavanje podpolkovnik prof. dr. Ivo Jakopcvič, ki je bil nedavno imenovan za profesorja medicinske f?J'u'tcte za katedro vojne me-d"'c;ne. Predavanju so prisostvovale nsj-ugletlnejše o-eb^o-ti v znanstvenem in javnem življenju Dr Ja.krcovič je študiral medicino v Za g robu. kjer je bil promovi-rsn leta 1926 Zbiranje starih krr» Hrvatska zveza kmetov v Banjaluki ie pokrenila zbiralno akcijo štorih in neupcrabljivih krp po kmečkih domovih. Vsak kmečki dern bo dobil za 6 kg oddanih starih krp, 3 metre blaga s priborom za obleko za ceno 1340 kun Gostovanje ljubljanske opere ▼ Opatiji in na Reki Dne 15. t. m. je skupina članov naše Opere na povabilo nemških vojaškh krogov gostovala v Opatij* (Abb;ziji). Skupino je vodil upravnikov namestnik g. Ferdd Herzog. Udeleženih je bilo pet solistov, treje baletnih solistov in šest članov opernega zbora. Koncert je bil prirejen v dvorani hotela »Quarnero«, ki je bila nabito polna. Pr sostvcvali so mu tudi najodVČ-nejšl člani oficirskega zbora m veliko število voiaštva. Program "ljubljanskih gostov je obsegal duete !z Smetanove »Prod ne neveste« dalie arije iz Straussovh in Le-harjevih operet, iz Puccinijeve »Boheme«, Bzetrve »Carme.-.« in Cajkovskcga »Evge-ti ja Onjeg na«. Balet je izvajal med dru. gm baletne točke iz »>Prodane neveste«. Nsstop slovenskih umetnikov je zbudil ve-liko pozornost in navdušeno priznam je. V torek, 16. t. m., je ta skupina gostovala na Reki. Vel k Teatro Fen ce. ki :ma prostora za 2500 eseb. je bil nabito poln. Na«' umetniki so ponovili operi jski prodam in so b'li deležmi dolgotrajnega ln burnega aplavza. Tako .ie prireditev samo razširi1 a in podprla sloves ljubljanske Opere. koledar Petek, 19. novembra: Elizabeta. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pozna ljubezen. Kino Sloga: Bratranec t' moj. Kino Union: Ljubezen v poletju. Kino Moste: Violanta Razstav sl<"k akadem. slikarja Marjana p-iberška v galeriji Obersnel. DEŽURNE LEKARNE Dane»: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1; Bahovec. Kongresni trg 12; Nada Ko-metar, Vič - Tržaška cesta. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18. do 6. ure! DEŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek 19. nov.: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 20. nov., ob 16.: Kovarstvo ln ija- hezen. Rei Sobota. Nedelja, 21. nov., ob 16.: Normsnski ju-na.,i. Premiera. Izven. Cene od 22 Ur navzdol. Ponedeljek, 22. nov.: Zaprto. * Henrik Ibsen: »Norman >ki junaki«. Dra^ ma v petih dejanj-.li- lg.aU bodo: V. Sler-binšek, Drenovec, Greg rin, Bitenc (debut); Maii a Vera, Ukmar-i>o:tarjeva in B.-:tna. Režiser: M. Sk-binšek; scencgrof: inž. E. Franz; načrti za kostume: J. Vilfanova. Občinstvo opozarjamo, da bo začetek predstave za »Normanske junake« vselej ob i IC. uri. OPERA Petek. 19. nov.: Zaprto. Sobota, 20. nov., ob 16.; Orfej in Evridika. Red B. Nedelja, 21. nov., ob 16.: Traviata. Izven. Cene cd 32 1 r navzdol. Ponedeljek, 22. nov.: Zaprto. * lilraski-KOrsakov: »Snegurcčka«. Po- mla-iia bajka v petih slikali. Pe.i bodo: Vi-dalijeva, Polajnarjeva, Lupša, Mlejaikova, Goloi.ova, Popov, B. in M. S ncin. DL igent; N. žštiilof; režiaer: R. Primožič; koreografr P. Golovn. »GledaJLišivi koledarček« za leto 1943/44 Lo izšel prihodnji teden. Posvečen bo 50-letneir-u jua-leju našega gledališča. S svojo pestro vsebino, članki in s iicami o glela-l^šču bo nuJil vpogled v delo našega kulturnega zaveda in njegovo zgodovino. RAB30 LJUBLJANA PETEiv, 19. NOVEMBRA 8.30—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: Por očila v nemščini in siovenšč ni. 12.20— 12.30; Glosoer-i uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini ir. sic\ enščinj. 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo. 14.00—14.15: Poročili v nemščini. 14.15—15.00: Koncert Malega orkestra, vodi dirigent Stojan SUno-vic. 17.00 -17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Koncert šramla Ljubljana. 17.45—1S-0G: Lei-osiovna ura. 19.00—19-S0: Klavirska glasba — Beethovni. a Dvo^aka igra Mila Demcvšek. 19.30— 19.45: Poročila v slovenščini. Napove i spo_ re.ia ?.a naslednji dan. 19.45—20.00; Mala mel Igra. 20.0.?—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21.00: Operetni zvoki; gra Rad jsia oike-iter, vodi dirigent Drago Mai-io Sijanec. 21.00—21.40: Za vsakega nekaj. 21.40 do 22 00: Prenos iz Beograda. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. Priprave za »Sneguročko« Iz razgovora z režiserjem K. Frimož tem »Vsebinsko jedro pomladne bajke Rim s k i-K ors a k ova ?« »V njej živi nasprotje dveh svetov: nadnaravnega, ki ga poosebljajo: Pomialna vila, ded Mraz in Sneguročka in reailn. ga sveta Berendejcev, podanikov pravljičnega carstva, ki mu vlada car Berendej. V tej bajki je podano hrepenenje obeh svetov, ki stremita po združitvi, a jo onemogočajo večni in neomajni zakoni narave. Sneguročka si zaman želi sp >znati vroči žar človeške ljubezni. Ker ji je kot hčerki snega usojeno življenje v čLvtos.i in hladu, mora nujno najti v plamenu človeške strasti svojo smrt. Pastir Lel. po katerem Sneguročka hrepeni, je (zaradi svoje ozke povezanosti z naravo in njenimi skrivnostmi, ld segajo že preko meja človeškega dojemanja —) v sredi med obema svetovoma in zato Sneguročki od vseh č.ov-^ških bitij najbližji in najljubši. Kar ga dviga lz realnega življenja, je njegov pesn š ".i in muzikalni dar, vendar pa ne more zntijiti svojega človeškega porekla in zato v odločilnem trenutku ostane le — človek Trgovec Mlzgir je predstavnik izrazito materialnega sveta. Prepričan je, da je možno z bogastvom pridobiti karkoli — in si želi, da bi vladala v ljubezni večna po-mlaJ — zato ae zagleda v deviško-hladno Sneguročko in zapusti strastno *n vročekrvno Kupavo, ki jo je že spoznal, toda pri- roJni zakoni zahtevajo, da mora slediti cvetu sad in zato mora Misgir. ki j m skuša kljubovati, nujno p: opasti. »Režijski slog tega dela?« »Režija je problem v tolika, da skladatelj ni ostal zvest čistemu slogu bijke-Morda ga je zanes a p.ekrasna p. pjved.ca Ostrcvskiga, po ksteri ;e posnel l.breto, la je izpreletel bajni svet s tako re"!is ičnimi liki, kakor sta Kupava in Mizghr. Vsekakor stremi moje režijsko prizadevanje za t-m, da se p^poinorra izognem slogu kenvenoi-jonalnih oper. kar je pa zelo težko doseči. Ta m uri kalna bajka zahteva povsem svojstven s'og: graciozni nač n podajanja, naivno noto, pa tudi skrajno enostavnost v kretnjah in petju brez vsakega teatralnega patosa, kakor ga imajo obič"jnp oa^re. Prav tako pa mera biti tudi pet;e enostavno, brez pretiranih fraz in glar ovnih bra-vnir — ki-atkcmalo: pr:roclno. In vendar moram priznati, da moje režijsko prizadevanje tako v Pešti kakor pre 1 leti v Ljubljani ni doseglo zaželenega cilja, prav tako pa tudi ne režija V. Seva?ti.a-nova. (ki je režiral Sneguročko v Petro-gradu in kasneje v Parizu). V njegovi režiji sem pel Mizgirja 1. 1922. v Zagrebu pod taktirko dirigenta Baranoviča in čeprav je bila to res odlična predstava, ki je ostala dolga leta na repertoarju, je bila kljub vsem prizadevanjem še ve Ino le — opeia. Za pevce, ki se v teku let navzamejo šab-lonskih opernih igralskih manir, je težko zadeti povsem drugačen slog. če bom tokrat v svojem prizadevanju bolj uspel, bo pokrzala uprizoritev sama, vsa prerokovanja v naprej so izključena. »Zahteve te bajke v scenskem in tehničnem pogledu?«'. Bajne. — To, kar icš jejj vtliki svetovna gledališia z vsemi najmod^rne. š:mi termičn.m: izumi in celo kino-projekcijami, bomo morali rešiti pii n s v ok-iru naš h skromnih tehničnih sivds ev, k jih vojne razmere nikakor ni^o riti poronui, žile niti poboljšale vendar pa bomo storili voc, da bo ta uprizoritev dostojna in kolikor mo.i izčrpna. »Sodelujoči?« »Sneguročka-Vidalijeva, P^mlani vili-Polajnarjeva, ded Mraz .Lupša, Mi2.gir.Po_ pov, Kupava-Mlcjnikova, Bo,il-M. ^ancin, Bobiličk;-Kcličeva. car Beiendej-B. Sane n, pust-Grego.in. gordni duh-Bait.anči-:, klical ja: Paiovee in Dolničar. Muzikalni vodja je dirigent N. štiit f; ko eeg af; P. Go.ovin. Maša SI. Zapiski Konci Ahačič, Nosan in Zalka Mladinska založba v L ubljani je prav kar zdala domačo izvrno slikanico Konči Ahačič »N:s;n in Zalka«. Pojav te nove mladinske knjige, ki je obogatiln izbiro na letošnjem Miklavževem knjižnem t!gu, je vreden pozornosti tudr zaradi tega, kei so lustracije in besedilo delo iste roke Konči Ahačič na motiv Lune, ki ob ari, ko ima vso moč — od polnoč' do ene — >živi igračke v Marjetkini sob: in podooe v njeni pravljični knjigi, razpreda z živahno ir vedro fantazijo mnoge dogod^SCne, ki jih doživljajo ti oživeli liki, posebej še pajac Nosan in porcelanasta punčka Za'ka V pet P-glavij razdeljene pravlj čne zgojoe pons-zeruje okrog 115 ilustracij, k so reprodu-c rane v rumeni in temnomodri barvi. Risane so s preprostimi izraznim sredstvi, ponekod nekoliko nejasno vendar v glavnem ustrezno namenu take knjige za otroke in marsikje tudi prav učinkovito. Zuna-nj- stran knjige je opremljena z večbarvno podobo Tako se Kocč Ahačič s to knj žico lepo uvršča med ilustratorje slovenske knjige in rbenem med naše pravlj čarje. Knjižna šteje 124 strani male 8°. Uspehi v nemški organizaciji kulturnih | prirediiev Iz zanimive statistike, ki je b:-! la objavljena o ds'ovinju znane nemške ! organizacije »Kraft durch Freude«, posne-] mamo: Od časa ko je ta zelo razširjena ! ustanova vzela v svoie roke organizacijo kultura h prireditev z\ delovno ljudstvo v Rajhu, je nastal revolucionarni preobrat ne samo v obisku, marveč tudi v številu tak h prireditev. V začetku delovanja te uranove je bilo prirejenih 21.057 kulturnih prireditev z obiskom približno 9.200.000 oseb. L. 1941, torej že v vojnem času. je bilo vseh prireditev 109 000 z 42 milijoni obiskovalcev, pri čemer pa niso vštete prireditve za vojaštvo na zasedenh ozem'j;h. L. 1942 je bilo prireditev že 585 000, a obiskalo jih je 190 milijonov oseb. To so uspehi smotrnega organizacijskega iela! Lst* po pravici poudarjajo v zvezi z navedeno statistiko pcmen daljnosežne socializacije kulturnega življenja; ogromne množ'ce ljudstva so tu neposredno priključene na širok tok kulturnega življenja- posebej še na delo gledališč, koncertnih združenj itd. Nova knjiga Milana BegOviča. V knjiž-! niči iSuvremeni hrvatski pisci«, ki jo izdaja Hrv. bibliografski zavod v Zagrebu, je izšla knjiga Milana Begoviča »Kritike I prikazi«. To malo znano in nepregledno delo priznanega dramatika in dramaturga je izbral in uredil Marko Fotez. Iz zagrebškega gledališča v zvezi s petdesetletnico smrti Avgusta šence je Tito Strozzi dramatiz ral njegovo znano povest »čuvaj se senjske ruke«, ki so jo minule dni ponovno uprizorili v novi zasedbi in s posebno velik m uspehom. — Med gosti, ki so v zadnjem času nastopili na deskah zagrebške Opere, ie bila tudi bivša primado-na ljubljanske Opere Zlata Gjungjenac, ki je pela Violetto (»Traviata«) obenem z Go„ stičem kot Alfredom. — V Drami je b'la krstna predstava »kriminalne drame« Branka špoljarja »Poslije ponoči«. Drama je spisana prav preprosto in po sodbi kritike ne pomeni dela večje vrednosti, vendar je dosegla pri občinstvu dokaj lep uspeh. — V Operi dajejo v nevi zasedbi in režiji Smetanovo »Prodano nevesto«. Kritika zelo hvali novo uprizoritev te »prekrasne opere«. Kot Kecal nastopa Križaj, Janko je Franci, med ostalimi sodelujočimi je tudi Mila Kogejeva. Finski vojni roman V znamenju kulturnega sodelovanja in umetniške izmene os. nh držav je izšel v Zagrebu jirevod finskega vojnega romana iz sedanje vojne, Gunnara Finneja »Straža na Zvini«. Finne je finski državljan in vojak, vendar poteka iz švedskega dela države Hrvstska kritika primerja ta roman o sedanji vojni s pojavom Barbusseovega »Ognja« v prvi svetovni vojni. ijevu Vojaški sotrudnik graške »TagesposU poroča i z Berlina 11. novembra: Čeprav velika borba na vzhodu še vedno traja na m-nogih odsekih in čeprav sj v prostoru pri Perekopu. pri Hersonu, v kolenu Dnjepra. pri Smolensku in Nevelu sledijo napadi in protinapadi, ki pomenijo nadaljevanje močnih prodornih poizkusov sovražnika na imenovanih točkah, se ne more nobeno izmed imenovanih bojišč v pogledu borbe meriti z boji v prostoru pri K'jevu. Tukaj je v žarišču bitka, katere pomen in potek določa poseganje sovražnih operativnih rezerv. Te sovražne operacije na zapadu kijev-skega me.'ta presenečajo najbolj po pojavu močnih borbenih skupin, ki so se postavila najprej na ozkj fronti k napadu, potem pa so razvile svoje napadalno izhodišče na več strani, tako da je mogoče tukaj govoriti o sovjetski ofenzivi na res nično široki fronti, ofenzivi, ki se nadaljuje z velikimi silami. Ta bitka traja od 3. novembra dalje biez odmora in še i i ni videti konca. Jedro sovražnih oddelkov se je nekaj časa držalo v ozadju, med tem ko sta dve borbeni skupini skušali prodreti v koleno Dnjepra. Prva teh skupin je pod poveljstvom generala Konjeva. drugi poveljuje general Malinovski. Skupina, kateri zapoveduje general Tolbuhin, pa je tista, ki je izsilila prodor do izliva Dnjepra. Očitno postaja, da hočejo s sredstvi prodora napredovati tudi doslej zadrževane bojne skupine, ki silijo v smer proti zapadu in jugozapadu. Z zastavitvijo te bojne skupine je nemško vojno vodstvo lahko jasno spregledalo sovražno nakano^, ki je pokazala, da hoče sovražnik vzdolž južnega roba Pripjetskih močvirij udariti proti zapadu, da bi r.a ta način zabil globok klin v nemško vzhodno fronto, s čimer bi pridobil izhodišče za nove premike in razgibe. Velik pomen, ki ga sovjetsko vojaško vodstvo pripisuje tej bojni skupini, izhaja iz dejstva, da so tej skupini dodeljeni močni oddelki topništva, katerim zapoveduje višji sovjetski artilerijski oficir, maršal artilerije, doslej enkratna prikazen v sovjetskem vojaškem vodstvu. V zadnjih tednih bojev so se povsod, kjer je sovražnik prešel v napade, pojavili močni oddelki topništva v moči divizije. S tem je prišlo tudi mesto Kijev samo v območje uničevalnega ognja sovražnih baterij, zaradi česar se je nemškemu vojaškemu vodstvu na jugu vzhodnega bojišča videlo primerno izprazniti in zapustiti polagoma v razvaline razpadajoče mesto Kijev. Nemška obramba je bila že od začetka bilke v borbi s številčno nadmočnim sovražnikom, ki poskuša zaradi svoje številčnosti razširiti prodore v tri smeri, proti severozapadu, zapadu in jugozapadu. V prvih dveh smereh je nemško vojaško poveljstvo odmaknilo svoje sile na nove postojanke, jugozapadno smer sovjetov pa so preprogi i nemški oddelki v boku. Iz tega položaja se je razvilo več težkih bitk, v katerih je bilo sestreljenih 45 sovjetskih oklopnikov. Med tem se je tudi vreme na bojišču poslabšalo. To seveda ne ovira sovražnika, da ne bi dovajal na bojišče novih oddelkov, s katerimi kaže namen novih prodorov. Njegovi napori pričajo, da bi rad na za pa dni strani Kijeva dosegel to. kar mu je bilo doslej drugod vedno onemogočeno. Nemško vojaško vodstvo mora na sovražnikovo taktiko na gotov način odgovoriti. Cilj, ki mu stalno lebdi pred očmi, je brezpogojno onemogo-čenje ruskega prodora. To pa se da do-soči proti močnim silam s katerimi operirajo sovjeti. samo z načinom gibljive obrambe v bitki. Ker so Nemci v posesti globokega ozemlja, ki jim je na razpolago na podlagi prejšnjih bojev na vzhodu, jim je mogoče ta problem obrambe lažje rešiti kakor drugod, kjer postavlja prostor obrambi gotove meje. Zaradi tega bo vodstvo nemške vojske na sovražni pritisk reagiralo z izrabo razpoložljivega globokega prostora. Na ta način se najprej ustavi sovražni zalet, poleg tega pa nemška vojska prihrani veliko sil. To se pravi uporabljati prostor kot operativni pripomoček v okviru svojih obrambnih načrtov. Seveda bo ne izključuje povsod tam, kjer se nudi prilika močnih protinapadov s strani Nemcev, kakor hitro se razgali kje šibka stran sovražnika. Bitke z oklepniki na jugu kijevskega mesta to popolnoma izpričujejo. Bitka pri Kijevu, ki se je razvnela, se mora dovršiti in izvojevati do konca prav tako kakor vsa druga trda srečanja s sovražnikom, katere je morala prestati nemšk vojska pred tem spopadom. Ta bitka ne prizadeva nemškega vojaka samo zaradi množične premoči, temveč tudi zaradi zo-pernost.i nastopajočega zimskega vremena. Navzlic temu se vzhodno bojišče ne ukloni nobenemu izmed navedenih činiteljev. Nemška vojska je novo breme bitke pri Kijevu sprejela nase v zavesti, da je treba tudi zdaj uničiti in onemogočiti velikopotezni načrt sovjetov, ki očitno kaže namen sovjetskega izliva v evropski prostor. S P O R T KINO SLOGA Tel. 27-30 V nizu lepih filmov, ki jih predvajamo, bo užitek za vsakogar, kdor bo videl film z najpestrejšo vsebino EUATEC TI MOJ Izza dobe pesnikov Raimunda in Grillparzerja. — Sodelujejo najboljši umetniki: Hans Holt, Hermann Thi-mig, Marte ITarell, VVinnie Markus, Jane Tilden, Paul Horbiger. — Režija: Hans Thimig. — Dunajska filharmonija Predstave ob delavnikih ob: 15., in 17. uri; v nedeljo ob: 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri ivJ.NO UNION IViefoij '£'&-£ i Je li mogoče med dvema zaljubljencema golo prijateljstvo ? Odgovor vam daje film LJUBEZEN V POLETJU V glavnih vlogah \Vinnie Markus, Lotte Lang, O. W. Fischer in drugi odlični dunajski igralci Predstave ob delavnikih ob: 15.30, in 17.30; ob nedeljah ob: 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri KINO MATICA Telefon IZ \ 1 Odlična dunajska igralska dvojica Pavla Wessely in Attila Horbiger v veliki ljubezenski drami POZNA LJUBEZEN Predstave ob delavnikih ob: 15. in 17.30; ob nedeljah ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri Koiaec prvenstva na Koroškem Preteklo nedeljo je bila v Celovcu odigrana zadnja jesenska nogometna prvenstvena tekma, v kateri sta za točke obračunala domače moštvo KAC-Rapid in enajstorica telovalne in športne združbe (T. u. Sp. G.) z Jesenic. Igrišče KACa, kjer je bila tekma, je bilo razmočeno in težavno in sta zato obe moštvi zaigrali precej trdo in tudi brezobzirno. Pri vsem tem se je le pokazalo, da so se gostje bolje znašli na takem terenu kakor domačini, bili pa so tudi hitrejši in spretnejši v izrabljanju nasprotnikovih napak, kar pa jim vse ni pomagalo, da so nazadnje s tesnim porazom 3:4 (1:1) pusLili ves izkupiček onstran Karavank. Povrh tega pa si je zmagovito moštvo tudi pridobilo naslov koroškega prvaka, medtem ko se bodo morali Jeseničani do prihodnje jeseni zadovoljiti s precej skromnim tretjim mestom med štirimi kandidati. V jeseniški enajstorici, ki je nastopila z znanimi igralci Knificem, Korenom, Ranzingerjem, štrum-bljem, Obranom, Janežičem in Tičarjem, sta bila pri dosegi končnega izida najbolj zaslužna Skalčič in Somar. V 31. minuta je sodnik priznal še en gol domačinom, ki ga Jeseničani nikakor niso hoteli priznati kot rednega in so zato predčasno zapustili igrišče, točke pa so pospravili KAC in Rapi-dovci. Vrstni red med štirilmi udeleženci koroškega okrožja je dokončno naslednji; 1. KAC-Rapid 5 točk (10:7), 2. Villacher SV 4 točke (7:6), 3. Jesenice 2 točki (6:6) in 4. LSV Celovec 1 točka (5:9). * Madžarska plavalca Szegedy in Szath-mary, ki ju je prel nedavnim povozil avto in sta bila pri tem težko poškodovana, sta že izven nevarnosti. Zdravniško pa še n-ugotovljeno, ali se bosta mogla ta dva najboljša madžarska plavalca še udejslvovaiti v športu. (DNB.) Cvetka ii reportaže Prav gotovo bo ta ali oni majal z giavo, češ kaj nam hočejo zdaj cvetke v tej brozgi in sploh rastlinstvo — razen kot hrana nikoli mi bilo v čislih pri športnikih. Prav, toda mi mislimo na one druge cvetke, ki se pojavljajo tako rade — nekatere naročene, nekatere pa tudi same od sebe — v raznih časopisnih stolpcih, in tudi v športni rubriki. V vrsto »cvetk« spada namreč dolga vrsta raznih spodrsljajev, ki tu ali tam neizbežno uidejo v svinec še tako pozornemu uredniku ali njegovemu dobavitelju, in nič krajša kolona spretnih umikov iz naj-raznovrstnejših zadreg in neprilik, ki jih prinese delo. Saj veste, včasi pride novinar prepozno, včasi prekmalu in včasih ga sploh •ni, kjer bi moral biti ali pa se je zamudil i tako aH tako... Morda bo de kdaj naneslo 1 v to smer, pa bomo malo pobrskati za cvet. kami po lastni predalih ... I Danes imamo pri roki eno Izmed prav žlahtnih, ki pa je odevetela že pred davnimi leti in tudi ni imela hujših posledic. V oni dobi (poleti 1. 1921) smo bili pri nas v Ljubljani temelj1 to začetniški v vseh športnih panogah in zato hvaležni vsakomur, ki nam je navrgel vsaj drobtinico iz tega skrivnostnega peglavja. Športni pisci in uredniki so bili takrat bele vrane in kaj čuda, če onih nekaj re«? ni moglo biti povsod »zraven«, kjer se je količkaj dogajalo na športnih terenih. In včasi sc potem krepko segli po sam-pomoči, ki jo res otiplj'vo kaže naslednje poročilo o prvi tekmi v vvaterpolu na Ljubljanici (na dan 31. julija 1921): LSK—Primorje 1:0 (tako pribije poročevalec najprej) in potem izvaja: Razme-re(!) vode: Veda je bila r-koraj popolnoma stoječa, kakor v jezeru. (In zakaj, tudi pojasni). Zatvornica v Gruberjevem kanalu je bila ta dan popolnoma zaprta (vse je bilo ono nedeljo — popolnoma). (Zdaj pride širši razmah!) Bila je to prva tekma te vrste v Sloveniji. Nastopila sta (ali ste ga videli, iznajdljivca?) LSK in Primorjp v .sledečih portavah: Tu so napisana imena 14 igralcev, ki so jih p. t. sotrudniku povedali že prejšnji dan ali dan pozneje. V nadaljnjem čitamo še zanim -ve jše! Igra je bila živahna fn napeta. Občinstvo ji je sledilo z velikim zatvmanjem. Rezultat je bil 1:0 za LSK. (živahno im napeto, to sta v športu dva pojma, brez katerih športa prav za prav ni, teda vendar ju pisci zmerom znova radi poudarjajo, da je vsaj poroč:lo bolj živahno). Enako velja tudi za zanimanje, kajti občinstvo, ki se v mirnih časih zanima za druge stvari, odhaja na druge prireditve. Za izid smo izvedeli že drugič ... Zaradi velike suše — tako se zdaj nadaljuje in žal prekmalu zaključuje to zami-mivo poročilo — je bila zatvorn:ca v Gruberjevem kanalu popolnoma zaprta in voda v Ljubljanici zato skoraj popolnoma na miru(!) kakor v jezeru. Tableau ... še ena novica o suši in zdaj vemo vse. Res izčrp no! Takale približno mora biti prava cvetka iz športne reportaže, če hočemo, da ne bo ovenela n;koli. Resnici na ljubo pa pristavi, mo še enkrat, da prav ta izvira iz časov, ko smo pri nas delali šele prve korake v športu, in torej ni čudno, če je tu ali tam omagal tudi oni, ki je s peresom v roki spremljal njegove plahe začetke. Postojna v novem položaju Postojna, 16. novemb Naš staroslaivni Sovič, ki ima svoje im. po »sovah« a ki ponosno kraljuje nad našo pivško prestolnico, je že v belem zimskem okrasju. Sneg je pobelil tudi vso okolico in po večini vse bližnje kraške predele tja čez Sv. Peter na Krasu in preko Vremščice. Kakor pa je tam gori na našem Soviču oo nastopajoči zimi mimo, tako je spodaj v mestu življenje izrelno živahno. Postojna, ki se je v zadnjih letih razvila predvsem v smeri Tržaške ceste ter proti žiicz.iiški postaji in ki jo krasijo lepe, souobno urejene cestc, una v novem polož ju \ažno nal go gospodarsko kupčijskega posredovanja med delom Ljubljanske pokrajine in enimi predeli Krasa, ki bolj težijo k Postojni kakor k Trstu. Na tej zelo posrečeni mejni to ki dveh prej ločenih pokrajin se ji ob ta lep razvoj gospodarsko poslovnih stikov. Tako dovažajo kmetovalci iu saija; ji v. bližnjih naselbin, predvsem iz Bukovja, Gorenja, Zaloga, Zagona, Strmca Hrašč, P, ed_ jame in od drugod v Postojno krasna jabolka, ki se zanje zanima množica kupcev uz vseh sosednih krajev, predvsem iz Ljubljane in tudi iz Trsta. Jabolka so razmerno cenena in je zaradi tega po n ih zmerom večje povpraševanje. D biš jih po 5 do 7 lir kg. Nešteti kupci se zanimajo tudi za razne poljske pridelke, predvsem za fižol, ki ga je precej na razpolago. Vzporedno s tem se opaža v Postojni povečano vrvenje po gostilnah, kjer se pridno oglašajo kupci, da si piivežejo »dušo«. Lep; so postrežem, tudi izvrstne kraške ter vipavske kapljice ne manjka. Ker pa je ljudi zmerom več, se že opaža dvganje ccn: za telečjo pečenko plačaš 16 do 18 lir, za svinjsko pa celo 28 do 32 lir. Postojnske gostilne imajo svojo visoko konjunkturo, kakor je že dolgo niso imele. Poživljena poslovna prizadevnost se opaža tudi v lesni stroki. Postojna ni namr eč ponosna le na čudovite dragocenosti m kra- x>te svojega podzemeljskega sveta, ampak x ponauša lahko tudi z bogastvom svoji jp. zgornjega sveta. Gozdovi so to neprecenljivo bog-astvo — les, ki prerašča pivško zemljo. Kanor Senožeč«, *v. Peter na Krasu in Bistrica, tako živi tudi Postojna od lesne industrije in kupčije z lesom iz prosti aa "h goziov, ki obkrožaj« zg;edtio obdelana polja, od vzndžja Nanosa in gozon te Hrušice pa tja <-c Ti-njcke Sv. Trojice in Pciane. Ves oni del Pivke, ki ne teži k Sv. Petru na Kia.u oziroma iiirsk. Bistrici, spada v industrijsko, poslovno in delovno p di očje naše Postojne. Po zasluženi usodi, ki je doletela nadute balol evce, si je tudi naša Posojna nadela novo zunanje lice Obrtniki in trgovci so d?..li preplcskat: prejšnje nap.se m vsak dan je videti več novih slovenskih. Prav tako so se pojavili novi dvojezični slovensko-nemški markacijski napisi. Postojnčani go. jiiuo t_nlno upanje, da se bo naša p-vška prestolnic, v novem položaju še lepše razvijala t r da lo še bolj negovala razvojne možnosti, kj s: ji ponujajo spričo osrednje lege ter gospodarsko poslovnih posredovalnih nalog me I Trstom ter Ljubljano. Nova uprava bo te razvojne elemente nedvomno pospeševala. Seveda pa bo hkrati narastel tudi pomen Postojne, kot sedeža raznih ob-lastev, središča šolstva ter svetovno znanega tujsko prometnega žarišča. Obdavčenje bataffv Iskanje novih davčn h vrrov v raznih madžarskih mestih je privedlo nekatere ljudi tudn na msel obdavčevanja baikcmov. Tako je neko mesto v zapadni Madžarski uvedlo posebno davščino na balkor.e, ki je pa nadzorna oblast ni hotela potrditi. V utemeljevanju svojega ukrepa navaja nadzorna oblast za raziog svojega stališča, da bi uvedba davščine prikrajšala dosedanje pravice hišnih lastnikov. Iz Trsta Tržno življenje. Na vseh tržaških tržiščih je zelo živahno povpraševanje po blagu. Zelenjave in povrtnine ne manjka. Naprodaj so tudi jabolka pa 6 Ln 7 lir kg, potem jabolka »kaM«, -maroni po 7 do 8 lir za kg. Mei kupci najdeš številne Ljubljančanke in Ljubljančane, ki se zanimajo v prvi vrsti za kostanj in jabolka. Oglašajo se predvsem v pokriti mestni tržnici. V ribarnici je zelo razgibano. Prodajajo razne vrste rib (tune, palamide itd.) Cene povprečno od 40 lir dalje. Tudi ostrig ne manjka. Razdeljevanje vina v Trstu. V soboto 6. novembra je potekel rok za razdeljevanje obrokov vina za zadnje razdobje starih živilskih nakaznic. Z novimi živilskimi nakaznicami bo vsak prebivalec Trsta lahko dobil 4 litre vina na podlagi številk na ži-viski nakaznici 101 do 105. Tudi za razdeljevanje vina so določene najnižje cene, ki se ne smejo prekoračiti. Razdeljevanje cigaret in tobaka. Pričer.ši z 22. t. m. bodo prodajali v Trstu tobak ia razne vrste cigaret. Na moške bo prišlo 3.') gramov tedensko, na ženske 15 gramov. Smrtna kos»„ Umrli so te dni v Trstu 72-letna Antonija Stare, vdova štoka; 771etna Prosperina Vučetič.Kovačevič; 281etni Valentin Ladič; 901etna Antonija Flego, vdova Sušič ter 721etna Marija Bogateč, vdov i Jelen. Dva mrtva in trije ranjcnci — žrtve avtomobilskega premeta. Predvčerajšnjim ja tirjal avtomobilski promet v Trstu pet žrtev. Ko je prečkala Largo Ptave, je pov-.z.i avto 721etno gospodinjo Marijo Murin iz ulice Palestrina 2. Ponesrenčtnko so pie-pcljaJi v bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnila. Na trgu Oberdan je obležal pod kolesi nekega avti mobila 591e.ni dr. Mihael Sterri i z ulice Palagio št. 10. Umrl je med prevozom v bolnišnico. Tuli 74ietni Josip Stančič je dobil smrtne poškodbe, ko ga je povozil avto. V ulici Ghcga je prišel pod avto 731etni upokojenec Josip Rosini, ki ima požkodbe po vsem telesu. Pred osrednjo ribarnico pa je postala žrtev nekega vozila 841etna Marija Ferluga. Rosini in Ferluga se zdravita v tržaški bolnišnici. Utopljenec v Milju. Predvčerajšnjim je naplavilo morje v bližni Miljskega pristanišča truplo nekega moškega. Ugot vili so, da gre za 631etnega zidarja Santa Tcsrli-nija. Verjetno se je pri obhodu pristanišča smrtno ponesrečil. Mali oglasi Službo dobi POSTREŽNICO z znanjem Kuhe in ostalih gosp. del, iš_em zu ves dan. Vprašati dop. Gorupova ul. 13, dohod lz Mirja. 20622-la BKIV. POMOČNIKA sprejmem takoj. Merlak. Sv. Petra 7G. 216:4-la DRU2ABNICA lsce se družabnica od 20 do 30 let, ki bi se preselila s elovensko d'Uiino v Trst. Ta potovanje potrebni dokumenti sc preskrb«;. Pcnudbe s sliko na. u[imvo Jutra pod mačko »Dnižabnica«. 3fi654-Ia POSTR F.2NICO takoj sprejmem o in regi-t-om ter dobra viola n« prodaj B!ei-we*ovn c. 21 -30657-0 MOSKF ČEVLJE ?t. 42 in moško eiknjo ter hlače, p-odam. Naslov v ogl. edd. Jutra. ' 20633-6 ŠKORNJE 42 zamen am za čevlje dokolen. ke ali smučarske, olnosno m škornje 43. Nielov v n-1. odd. Jutra 20653-6 OTROŠKI VOZIČEK gljbuk. tapeciran, predvojni ■n nerabljen, prodam ali zamenjam za dober redio. Razliko .!op!m"ajn. Naslov v njrl. odd. Jutra 20630-0 VEČ SIV. STROJEV »Necchi«, pcjrrezTivih. novih, [ircdom. Pav'ič. Jadranski 9. I. nadsr. 30628-6 BI EKTROMOTOR 4 K P Zlin n 55 K? AEG. pofmlnnma novo. proiam. — Naslov v uiiravi Jutra. 30o?9-6 PRAŠIČA .'esincu. lepega, prodam Kupni [a re.pn. pe?o. korenje. Naslov v u[iravi Jjtra 20627-0 aes* UJM STARE URE zapestne in žepne, samo v dobrem stanju, kuni Janko Jazbec, urarski mojster, Miklošičeva cesta 12. J.-M.-338-7 PARNI KOTEL 10 Atra.. male. rabljen takoj kupim Po-iudbe na ogl. odd. Jutra nod .Kotel« ->'151-7 SREBRNE KOVANCE in druge dragocenosti, kupimo ra plačamo najvišjo ceno. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ul 12 20535-7 L0K0M0B1L0 od 50 do 100 Ks.. v dobrem stanju, kupimo za takojšno gotovino. Rudolf Zore, Ljubljana Glednlška ul 12 20534-7 SREBRNE PREDMETE srebrne kovance in dragocenosti, kupim, plačam najvišjo ceno. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra t>od »Srebro«. 20653-7 IZIDOR CANKAR: Razvoj etike I. del. I. snopič ali cel I. del kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra RADIO sajuo [muvrstne znamke, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe ? navedbo cene na upravo Jutra poj »itaiki«. 20045-7 VELIK G LASO VIR črn, dober, oddam takoj v najem. Mesečna najemnina 120 lir. škofja ulica 12-11, levo 20614-17 ZEMLJIŠČE lO.utrj uv. ui. v bloku, prodam. ponudbe pod »Tu ii [». lovico ali 2000 kv. m.« na ogl. odi. Jutra. 2OO40-2U Celovška 72. 20615-6 pod »Katakomba« 20626-7 LNO-, UVO- aii TRISOBNO stanovanje, išče za takoj ali pozneje dvočlanska družina (brez otrok) — najraje center ali blizu njega. Plačam tudi vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 20651-21a TRISOBNO stanovaiije, komfortno v Sp. šiški, zamenjam za podobno, v katertm koli drugem or-raju, Ev. tudi vzamem v najem brez zamenjave. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj stanovanje*. 20652-21a SOBO oddam boljši osebi Na-olov v vseh posl. Jutra. 20611-23 SOBO z 1 posteljo, takoj oddam gospodu, škofja ul. 12-11, levo — Kavarna Tabor. 20613-23 OPREMLJENO SOBO z 2 pnstel.ema ali kabinet oddam v nov' Uši samo bilj-š;m osebam Naslov v ogl odd. Jutra. 20018-23 MAMICE. sesire. zaročinke. hčere, darujte svojun dragm »Mož v kuhinji«, [iraktičiih kuharska navodila za moške. Ogled brezobvezen pri »Cit. potovalni urad«, poleg Figovca. Dobi se v v6er knjigarnah. 20538-07 OSEBA, ki je v torek dne 16. XI. 1943, ob priliki prometne nesreče pri »Kazini« prevzela v varstvo aktovko z vsebino 2 kg barve, se poziva, da isto vrne na naslov, ki ga dobi v ogl. odd. Jutra. ozlr. jo pusti v upravi Jutra. 20600-37 AVTO osebni. 5 sedežni, Chry-sler De Sotto six, malo rabljen, z zelo dobrimi gumami, prodam. Naslov dr. Vidmar, Levčeva 49. RJAVO AKTOVKO usnjeno, sem izgubil v torek IG. t. m. med 18. in 19. zvečer od Železniške dlrekcje mimo Sloge, gostilne Miklič, do trafiKe pri kolodvorski pošti. V njej je bilo le okoli 16 Drava in 5 Ibar. Najditelja -ep o prosim, naj vrne samo aktovko proti dobri nagradi v upravi Jutra. 20601-37 LISTNICO z 200 lirami in rmeno. železniško legitimacijo, sem izgubil v lekarni pri sv. Krištofu. Poštenega najditelja proejn, da Jo odda proti nagradi v Podmilščakovi 25 ali v upravi Jutra. 20625-37 Dvignite dospele ponudbe v ogidiucm oddelku Biafeu 111 ptrao, Brivski pomoč mu, otrek, crpaina, oel mesoc, Ctii-trum, Lioura p;aca, 2 minuti od tiam.aja, Do..ro piacani, uamske, Uober itedilmk. Dober plačn.ii. De oi a moč, Deiu vi.i-ja, uobiu o-.raiij-no. Dva otauov«»iija, j_er poatj-pek, EieKtropodjetje, Fotoaparat, Grad, Gugalni koli j, G osp.ja.n j a tdticj ali pOineje, Gospodična, liisnica. Hitro pr^ajja: avto. Kotel, K mali družini, Kupim manjšo, Kuharica, Klcj, Koinicruio stanovanje, Korenje, Lep kompleks. Knjižna omara, Lepa stanovanja, Lepo urejena, Lutz .va peč, Miren, Moj značaj - moja boaocnost. Mlajša kuharica, Na Soncu, Nastopim takoj. Nagrada, Omejta, Opoldne večinoma odsoten, Plačam točno, Poštenost in sloga, Protiutluga, Poštena in zanesljiva, Pohištvo. Poštenost, Pošten in trezen. Papir, Posredovalci izključeni, Prilika, Primerno darilo. Predelava F-iača in procenti, Resno dekle. Reden plačnik, Resno 35, Rebolj Albin, Rozman Vlad., Risanje, Skromna, Športne sanke, Stalna služba. Samo odrasli. Stroj. Soliden. Srce v okovju, Soba, Samo 2 osebi, Stajica, Stalnost, Suknjič, Samo ena oseba, Strogo poštena, Strogo zanesliva, Sigurna eksistenca. Sp šiška, Šiška, 450 tisoč, Tiskarna, Trgovska točka, Trgovsko podjetje, Tudi kot sostanovalka. Tovarna, Takoj oddam, Takoj ali pozneje, Tudi deljeno, Ugodno, Upokojen mornar. Vajenka, Vdova, Velika, Vogalna parcela, Velika 1300 kv. m, Zasebnik. Znanje angleščine, Zamenjam, Zvon, Za vse porabno. Za vilo, Zamena. Zimski večeri. Zamenjava, Za gimnazijo. Živež, 1,900.000 lir, 20317, 500, 243—22, 350, «50. 1500, 150.000,. 655 kv. m. ššXb—na..Kuokv.28s Nekdo je zašaril v hiši, kjer se je skrivala Dona slišala je topot korakov po stopnicah. Um knila se je izpod vhoda in krenila proti nabrežju. V zmešnjavi in temi, v žvižganju vetra in nalivu dežja je bila samo postava med postavami, in se je pomešala med druge ki so buljile proti Is d ji, ko je, z razpetimi jadri na križih in s kljunom obrnjenim proti izhodu iz pristanišča. prav ta mah zdrčala v sredino preliva. »Izgabliena je,« je nekdo zaklical, »oseka jo bo vrgla ob sk*le; na ladji morajo biti vsi ob pamet, ali pa so pijani kakor čepi.« »Zakaj ne obrne ladje in je ne zapelje venkaj,« je kriknil drag glas. »Glejte, oseka jo že ima,« je bil odgovor, in spet je nekdo za vpil Doni na uho: »Oseka je močnejša od vetra oseka vselej zmaga.« Nekateri izmed mož so se ukvarjali s čolni, ki so bili privezani pod nabrežjem; slišala jih *je> kako so preklinjali; Rashley in Godclphin, ki sta jih gledala z nabrežja, sta jih-med tem zmerjala, zakaj se bplj ne podvizajo. »Tu so nekaj onegavili l od- vijalom,« je zaklical eden izmed mož, »in vrvi ni, nekdo jo je z nožem prerezal.« Mahoma je Dona v duhu zagledala obraz Pier-ra Blanca, kako se sam pri sebi reži v temo, veliki zvonec na nabrežju pa je med tem kar naprej klenkal in žvenketad. »Naj splava kdo izmed vas venkaj in mi pokliče čoln.« je Rashley zakričal. »Bog mi je priča, tistega, kdor je to napravil, zbijem tako, da bo mehak. Obesiti ga dam.« Ladja se je bila približala. Dona je videla može na križih, in veliko gornje jadro, kako je plahutalo navzven; nekdo je stal pri krmilu in poveljeval, nekdo je z vzvrnjenim tilnikom gledal kvišku proti togo napetemu jadru. »Ahoj, ho! Ahoj!« je zakričal RasMey, in Godolphin je kričal z njim, »zakrenite. človek, zakrenite, preden bo prepozno!« Toda »Merry Fortune« ni izpremenila pravca; naravnost pc prelivu nizdol in čez luko je plula lad;'a, oseka se je cepila pod njeno hrbtico. »Norec,« je kriknil nekdo, »proti izhodu 'z pristanišča gre. le poglejte! Tak glejte!« A zdaj, ko je bila ladja tako blizu, da ;o je klic dosegel, je Dona razločila ob njeni strani tri čolne. Od vsakega je vodila k ladji vlačilna vrv. in vs', kar jih je bilo v čolnih, so veslali na vse kriplje. Zgornje jadro je bilo napeto in je -J- trzalo za jambor, prav tak: spodn;a jadra. Pod močnim buhom vetra, ki je prha-jal z gričev onkraj mesta, se je ladja nagibala na stran. »Na morje gre,« je Rashley zavpil. »bog. me da gre na morje.« Tedaj se je Godolphin obrnil. Velike, bolščeče oči so mu obstale na Doni, ki je bila v razburjenju stopila t:k na rob nabrežj3. »Evo fanta,« je zakričal, »ta je kriv. primite tega fanta!« Dona se je obrnila, smuknila staremu možu, ki je osuplo strmel vanjo, pod roko in na vrat na nos stekla z nabrežja, po travniku navzgor, mimo Rashleyeve hiše, mimo cerkve *n mesteca tja preti varnim gričem je tekla in slišala, kako spodaj nekdo kriči in noge cepetajo in glas vpije: »Nazaj pridi, pravim, ali prideš nazaj ali ne!c Na njeni levici- med bodičevjem in mja-do praprotjo, je bila steza. To je ubrala, spotikaje se v svojih čevljih po neravnih tleh; dež ji je curkoma lil po obrazu; kaker nedoločen sij je spodaj videla vodo v pristanišču in slišali valovje, kako je pljuskalo ob navp'čne skale. Na nič drugega ni mislila kakor na beg. na to, da bi bila varna pred Godolphinovi-mi vpražujočimi, bolščečimi očmv kajti Pierre Blanc je bil zanjo zdaj izgubljen, ta ladja »Merry Fortune« je morala bojevati sama svej boj tam sredi pristana. Naprej in naprej je tekla, skozi veter in temo; pot jo je vodila ob pobočju griča proti izhodu iz luke; še vedno se ji je zdelo, da sliši zoprni glas ladijskega zvonca na bregu- ki je klical preb'valce mesta, še vedno je videla pred seboj od besnosti žareči obraz Filipa Rashleya, ko je zmer. jal može. Nazadnje se je steza znižala; obstala je v svojem divjem begu, si obrisala od dežja mokri obraz in opaz'la, da vodi steza proti majhnemu zatoku in se potem spet vzpenja k trdnjavskemu stolpu na predgorju. Pogledala je naravnost, prisluhnila v šum valov pod seboj; napela je oči. da bi ujela kako sled o »Merry Fortune«, nato se je ozrla nazaj in zagledala mežika-očo luč, ki je po stezi pr:hajala dol preti nji, in začula škripanje korakov. Vrgla se je v stran od poti, med praprot; koraki so se bližali. Bil je mož s svetihreo. Stopal je naglo, ni se oziral ne na levo ne na desno tik mimo nje je šel, nizdol k za. toku in spet navkreber proti predgorju; videla je sv't njegove svetilnice, ko se je vzpen al v breg. Zdaj je vedela, da gre v trdnjavico; Rashley ga je bil poslal, naj opomni vojake. kaj je njihova dolžnost. Ali je bil nazadnje kaj zasumil ali je še vedno mislil, da je kapitan ob pamet in vodi svojo ladjo v pogubo, ni vedela, a saj ni bilo tako važno. Konec bo isti. Stražar, ki pazi na vhod v pristanišče, bo »Merry Fortune« obstreljeval. Zdaj je stekla po stezi dol k zatoku; namesto da bi kakor m:ž s svetilnico-, splezala na predgorje- pa je zavila na levo vzdolž zatoka in hitela po mokrih skalah in halogab naravnost proti izhodu iz pristanišča. Videla je ozki vhod, stolp, skalno polico, previsno štrlečo iz zatoka. kjer je bila zdaj. Zdelo se ji je, kakor ds znova gleda foweyhavenskj zemljevid. Misel, da mora biti na tej skali, preden priplove ladja v ustje pristanišča, in tako ali tako posvariti Francoza, da je posadka trdnjavice alarmirana, jo je delala kar obsedeno. Zdaj jo je varovala odvetrna stran predgorja- nič več se ji ni b io treba z vetrom in dežjem boriti za pot, toda sprdrsavala je in se opotekala po spolzkem kamenju, ki je bilo še mokro od plime. Roke in brado je imela odrte od padcev, lasj* s j ji bili ušli izpod pahovke, ki jih je držala, in so ji vihrali čez obraz. Nekje je kričal g^leb. Njegov klic je odmeval v skalah nad njeno giavo; v onemogli besnesti ga je preklela, kajti zdaj se ji je zdelo, da je vsak galeb postavljen za stražo, sovr žnik nji in njenim tovarišem. In ta ptič, ki je krakal tam v temi, jo ;'e zasmehoval in ji klical, da so vsi njeni poizkusi, da bi prestregla ladjo, zaman. Schriftioiter - Urejuje: Davorin Ravljen. i /j-i sNarnrtU" t:«ik«rij:i d. d.« kot