Poštnina plačana v gotovini Cena Din 3 DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODHEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11929 30 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: CIRIL DEBEVEC •' • “ ” .. . . _ NEVESTA S KIOHO Premijera 2. oktobra 1929 Gfeganfna dama in gospod kupujeta nogavice in ro kavic e fe v specijatni trgovini V. LESJAK ŠELENBURGOVA ULICA 3 ur/vici c«iiT)IVMO /TOlOi* JUTR O V/ MALI OGLASI Oglasni oddelek »JUTRA« prMbrnovTula PRODAJO KUPIJO POSREDUJEJO VSE in SEZONA 1929/30 DRAMA ŠTEVILKA 4 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 2. oktobra 1929 A. Strindberg: Nevesta s krono Kdor pozna Strindberga, genijalnega vseznalca in besnega, napol blaznega rušilca družabnih zakonov, neusmiljenega, včasih že skoraj krvoločnega razkrinkovalca zlobne ženske duševnosti, zagrizenega pobornika skrajnega naturalizma ter prepričanega sovražnika vsega romantičnega, poetičnega, sentimentalnega ali celo teatraličnega — tisti skoraj ne bo verjel, da je Strindberg avtor prekrasne, pravljične igre »Nevesta s krono«. Nekdanji pisatelj »Gospodične Julije«, »Očeta«, »Smrtnega plesa« in drugih podobnih zakonskih in spolno problemskih življenskih! tragedij se je v svoji poznejši dobi popolnoma sprevrgel in se prav v tem delu docela izročil nepremagljivemu čaru svobodne, neomejene tvorne fantazije ter spletel iz prevzete dramatične snovi, iz mračnega, a vendar bajnega sveta švedskih planin, gozdov in jezer, iz žlahtnega zaklada baladne-, nordijske mitologije in težkih, ukočenih značajev nordijskega ljudstva tako napeto, močno in poetično kakor tudi dramatično in gledališko učinkovito delo, da ga v vsej dramski literaturi zlepa ni enakega. Mogočno in jedrnato, dasiravno morda nekoliko pretežko in premoreče dejanje se odigrava s tako brezprimerno silovitostjo izraza in s tako čudovito svojevrstno tehniko, da je povojna generacija pisatelja z razumljivim navdušenjem dvignila na svoj bojni ščit in ga izklicala za početnika novega umetniškega izražanja — ekspresionizma. Ne-izrecno težavno režijsko, igralsko in zlasti tehnično izvajanje pa je najbrž krivo, da si »Nevesto« privoščijo samo prvovrstni in z vsemi osebnimi in materijelnimi sredstvi bogato obdarjeni odri. * Dejanje se vrši v švedski pokrajipi Dalarne, v bližini Siljan-skega jezera. Tam živita v neki vasi dva rodova, Mlinarski in Morilski, ki se že dedno skozi vrsto pokolenj preganjata, prepirata in zatirata. Po kraju kroži zgodba, da so se v davnih časih udarili pradedje iz teh rodov na Veliko nedeljo za prvo mesto v cerkvi in da je tiste čase prav pred oltarjem) tekla kri. Takrat, da se je cerkev pogreznila petnajst komolcev pod jezersko gladino. Mats, mladi, dobri mlinar na skrivnem ljubi Kersti, uporno, divje-zalo dekle iz rodu Morilcev. Razmerje rodi sinčka — nevesta Kersti je ob krono. Roditelji še ne vedo ničesar, samo Kerstina mati grozeče sluti — po- 17 roka, nevesta brez k r o n e pa bi bila sramota, ki bi je niti ponosna planšarka, niti oba rodova ne prenesla. Teh muk jo reši črna Babica, ki ji prinese sicer krono, za plačo pa si vzame — fantka. Povodni mož svari in toži, spominja jo Zveličarja — Kersti pa se ne zmeni; uporno in zmagoslavno stopa v vas, da se pokaže, kljub vsem jezikom le — nevesta s krono. Družina Masova, s sivim, častitljivim dedom na čelu, razmišlja in preudarja o sprejemu nove sorodnice. Toda sprejem je hladen in teman, hudobna Brita, sestra Matsova, ki sluti, kaj je s krono, pa svakinjo sovraži in pred njo izpljune. Oba mlada zaročenca vsi za-puste in ju ostavijo samotna v mlinu. Mlin pa je star in bel in vlažen, kolo straši, Povodni mož spet toži, poje, kolovrat se vrti, Brita jo zasleduje, muči, umorjeno dete kliče iz reke, zvonovi se upro — Kersti, do smrti izmučena zastoka, zakriči po solncu, za-koprni nazaj v planino. Mrtvaško, kot pogreb, se izvrši poroka. Hladno in tuje jo pozdravljajo svatje. Toda slaba vest ne miruje. Plesni motivi se raztrgajo, strahotno sega vmes Povodni mož, zločin se razodene, Kersti prekolnejo sorodniki in svojci — strto, zapuščeno in prekleto obišče mrtvo Belo dete, ki jo, skesano in udano, zdaj boža in potolaži. Toda spokorna pot še ni končana. Na spokorni klopi, pred cerkvijo, ko čaka na usmrtitev, jo srečata rodova v pogrebu za njenim fantkom. Spet se približa Babica, spet jo izkuša in zavaja k zlemu, toda tokrat zaman, Kersti je stanovitna, Povodni mož je zmagal. Prevzame jo sočutje z najmanjšo stvarco, ubogo mravljo reši smrti ■— nje same pa se usmili kralj. Župan ji lastnoročno izroči pomilostitev. Namesto smrti, samo ječo. Toda sovraštvo obeh rodovi se s tem še ni poleglo. Na Veliko nedeljo zjutraj, ob južnem vremenu, ko se led tali, se srečata obe družini na sredi zamrznjenega jezera. Nevarnost ledu raste. Rodova planeta, toda led ne vzdrži in z gromskim truščem poči. Smrtna nevanost, smrt Kersti same naposled spravi tudi to, sovraštvo, nad spravo vzide solnce, pesmi Povodnega moža se pridruži zahvalna, pesem obeh, ob mrtvem truplu Kerstinem odrešenih in spravljenih rodov. Smrt spokorjene detomorilke je končno vendarle rodila mir in spravo. * Dasiravno vplivi Romea in Julije kakor tudi Margaretine tragedije skoroda niso utajljivi, je vendar znal Strindberg tudi sha-kespeareovsko polnokrvnost in goethejansko preprosto monumentalnost nadomestiti s svojim čisto posebnim, napetim in močno zgoščenim načinom oblikovanja, s čudovitim prikazovanjem švedske prirode', značajev, običajev, okolja, s tajinstvenim in slikovitim vpo-števanjem bajnih, prirodnih in mitoloških elementov, učinkovito prepletenih z otožnimi in baladnimi godbenimi motivi, s posameznimi globoko občutenimi in presunljivimi prizori, s scenično bohotno in neomejeno snujočo fantazijo ter znal ustvariti tako prekrasno in za- 18 nimivo veledelo, ki si je neglede na omenjene vrednote in lepote, že zaradi bizarne in baladeskne posebnosti po vsej pravici zaslužilo vprizoritev. Svetovna gledališča je po vojni osvajal zlasti poznejši, romantični, simbolistični in religijozni in, kakor so rekli pozneje, ekspresionistični Strindberg. Da vzdržimo korak, se lotevamo te težavne, a častne naloge tudi mi. Poskus naj velja! Škodovati nam ne more nikakor, koristi pa lahko obema: gledališču in tudi občinstvu. Strindberg: Nevesta s krono Prizor h III. dejanja. BRITA: (vstopi, gre h Kersti). Zdaj pa velja: ti ali jaz! KERSTI: Ti! BRITA: Nekaj boš dobila! KERSTI: Daj sem! BRITA: Zapestnico, pa ne od mene! (Molk.) Zapestnico iz železa! (Stopi na lino v podu.) Zdaj ti stopim na glavo, zdaj ti stojim na srcu, zdaj iz- teptam tvojo tajnost iz zemlje ali iz ognja ali iz vode! (Molk.) Kje pa je babica, kje pa je častni gost na tej deviški svatbi? Ti ukradla si krono in povodni mož jo je ukral, Ti ukradla si mlin, toda mlin se povrne! Vaš fantek spančka, ne v hosti, temveč tukajle v reki! Mojega brata si oskrunila, in moj rod si oskrunila, moje ime si oskrunila! Zato moraš umreti!! KERSTI (udano) Umrla sem že; jaz sem že v več dni zapored umrla!... BRITA: Umreti moraš zaradi krive prisege, laži in uboja, tatvine, žalitve, sleparstva!... V blagoslovljen zemlji ti ne boš počiVala; črne krste s srebrnimi zvezdami ne boš imela in nič smrekovih vej in nobenih zvonov!... KERSTI: Laliko si mislim! BRITA: Tako!... Ali' čuješ korake? Štej jih: ena, dve, tri. štiri, pet.. (... in tako dalje po korakih župana, ki se bliža iz ozadja). BRITA: (mu gre nasproti in mu nekaj zašepeče). ŽUPAN: (Stopi k lini.) Tu leži! BRITA: Toda krona ne! ŽUPAN: Krona ali kaj drugega! (Odpre lino.) Ne! Krona to ni! Uboga Kersti1! Ali si ga ti semkaj dala? KERSTI: Ne! ŽUPAN: Ne? ... Le govori resnico! KERSTI: Jaz ga nisem tja dala! BRITA: (jo udari po ustih.) Resnico! KERSTI: Jaz ga nisem tja dala! BRITA: Zapestnice gor! ŽUPAN: Ti si za rablja rojena... gorje nam! (Zajoka v roke.) Gorje! PASTOR: (iz ozadja.) Ste jo našli'? ŽUPAN: Krone ne! Toda... 19 Pravljična igra v 5. slikah. — Spisal A' Mats.........................................Kralj Kersti ......................................Šaričeva Kerstina mati................................Maria Vera Vojak, Kerstin oče...........................Potokar Cerkovnik, Kerstin ded...................Jerman Brita, Matsova sestra........................Mira Danilova Matsov ded ..................................Cesar Matsova stara mati...............................Gabrijelčičeva Matsov oče . . . .....................Kaukler Matsova mati ...............................Medvedova Vida Juvanova * * * I. slika: Na planini. II. in III. slika: V Po I. in III, Dekoracije: V. Skružny st. — Go Jgo Sym Plesalka bogov ffitda ffrag o®* Cfive 'BrooR f&> TJna Ulag Wong Manolescu Jvan 7Hožuf)in <» 'Brigita Tietm «»> Tieinricfj ffeorge Rasputin Vfadimir ffajdarov grigorije Cl) mara Lulu Franz £ederer Bouise Brootie Trifz 'Korfner Cigan primaš Grnsf VereBes Pat in Patachon v Afriki Smeh ! Smeh ! Smeh ! S. O. S. Ciane Tiaid <»> Tltfona Trgfand Baskervilski pes Detektivski veleSlager po znamenitem romanu Sherlock Holmesa • PN bo a u > Grof Monte Christo § Po romanu A. Dumasa n Žena brez sramu cT o greta gar6o e&> Jofjn gitBert M- d: v •r? Prebujenje p • »m Vifma 'Ban/ig sc H* -M *n Stric Tomova koča Po znamenitem istoimenskem romanu < *—•