Slav. 3*16
V Trstu, v sredo 24. decembra 1919
tzh	< dan, udi ob nedeljah In praznikih, »Jutra}. — Uredništvo: »Oca
«v : .i -c.ika Asifltega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj a» pofiljajo ured-fiHtvu. — NefranKirana pisma te ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urtdnifr Štefan Godina. — Lastnik konsordj Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edino«! — Naročnini attaia na mesee L 3-—, pol leta L 18 — in ee!o leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave 3tev. 11-57. ^
_Letnik XIVI
Itevilke v Trstu In okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo * fi rok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stott osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 ste*, beseda, najmanj pa L J-—. Oglase sprejem« inseratni oddelek Edinosti- Naročnina in reklamacije se poStjajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul sv. Frančiška As. 2<L
Iz lugoslavile.
Odgodite v narodnega predstavništva.
BELGRAD, 20. V ponedeljek popoldne je fcila seja ministrskega sveta, na kateri je bil podpisan ukaz za ocLgoditev parlamenta za dva meseca.
Iz regentovega bivanja ▼ Parizu,
BELGRAD, 21. Presbiro doznava iz Pariza:
Prestolonaslednik regent Aleksander je bil v nedeljo na obedu pri Esad paši. Popoldne je regent sprejel Brianda, bivšega francoskega tninfstrskega predsednika, s .katerim ie imel dolg in prisrčen razgovor. Prestolonaslednik je odpotoval iz Pariza ob dvajsetih. Spremljala sta -ga dvorni maršal m tajnik maršalata. Na lyonskem kolodvoru sta se poslovila od prestolonaslednika dr. Trumhič m dr. Ves nič z mnogobrojnim osebjem delegacije in poslaništva. V imenu predsedn/ka francoske republike se je poslovil od regenta polkovnik Brannier, v imenu francoske vlade pa Fcntenay, francoski poslanik v Belgradu.
Izpremembe v bo se ns ki vladi. BELGRAD, 21. Presbiro priobčuje: Vsi glasovi, ki se nanašajo na odstop predsednika vlade za Bosno in Hercegovino gospoda Atanazija Šole, so popolnoma 'brez podlage. S pristojnega mesta smo obveščeni, da gre le za nekatere izpremembe in izpopolnitve praznih mest v bosanski vladi.
Izpremembe t vojaški upravi.
BELGRAD, 21. Ministrstvo za vojno in mornarico je na predlog vrhovnega poveljniitva •klenilo od !. januarja 1920 razpustiti nastopne oddelke vrhovnega poveljništva: topniški, inlenirski in glavno intendanturo. Posli teh oddelkov preidejo od tega dne dalje na odgovarjajoče oddelke ministrstva za vojno in mornarico. Razen tega so prešli od 20. t. m. dalje vsi posli, ki se tičejo razporedbe častnikov in vojaških uradnikov na ministrstvo za vojno in iwmarico.
Regentov rojstni dan.
Hi. G RAD, 20. M'mstrstvo za prosveto je odredilo, da praznujejo vse gimnazije in osnovne šole 17. dan decembra kot-rojstni dan prestolonaslednika regenta Aleksandra. Ta dan m bilo šolskega pouka in. so se učitelji z učenci vred udeležili službe fcožje.
Dr. Tresić poslanik v Madridu,
BELGR \D, 20. Dr. Ante Tresić-Pavičić bo imenovan za poslanika v Madridu.
Demobilizacija.
BELGRAD, 20. V vojnem ministrstvu se vrše priprrve za demo«b:lizacijo prvega poziva narodne vojske. Demcbilizac^a se bo izvršila tale Uo se popravi zunanji položaj.
Državni prednjem.
BELGRAD, 20. »Politika« poroča ia Pariza: Pogajanja naše misije zaradi predujma ne napredujejo tako gladko, odkar je minister Lou-cher odpotoval v London. Ministra Sto^anovič in Draškovlč sta poselila nekatere zavezniške izvedence in sta z cjimi razpravljala o modalite-tah predujma dveh milijard frankov, katerega smo zahtevala. Naša misija do 15. t. m. še ni dobila instrukcij iz Belgrada. Domneva s<\ da (bo, ko se <to zgodi, takoj rešeno to vprašanje, ker je teren že pripravljen.
Donavska komisija.
(BELCTLAD, 20. »Politika« javlja: Angleški admiral Trou-bridge, predsednik donavske komisije, se je vrnil v Budimpešto. Na seji mednarodne komisije v Belgradu se je določilo, da So sedež donavske komisije v Budimpešti. Razen te$a se je sklenilo, da se Gjerdai inter-nacijonalizira, da se kontrolira delo pilotov, ki vodijo ladje skozi Gjerdat in da se ustanovi ooseben zavod za pouk o -plovstvu po Donavi. Odstranjene so vse težkoče glede eventualnih sporov med	si ranimi državami. Za tajni-
ka donavske komisije je na mesto Alfreda Steeda imenovan poveljnik L. Escoi't. Naše kraljestvo ni zastopano v mednarodni kontroli Donave.
Kolonizacija.
BELGRAD, 21. Poverjenik hrvatske deželne vlade za narodno gospodarstvo Juraj De-metrovič je došel v Belgrad radi sporazuma z m nistrstvom za agrarno reformo v vprašanju, k e tiče kolonizacije prostovoljcev in siromašnih poljedelcev v krajih, ki nimajo preveč pre-bivals«.va.
Eksplozije v Belgradu.
BELGRAD, 20. V ponedeljek ob petnajstih se je potreslo središče mesta okoli Saborske cerkve vsled eksplozije, kateri je sledila druga, še močnejša. Podrobnosti so se izvedele §ele naslednji dopoldne. V hiši, kjer je trgovina
Vasiča in Milovanoviča, na vogalu ulice cara Lazarja in ulice kralja Petra, je eksplodiral zaboj dinamita pri izkladanju v skladišče Adolfa Mi neha. Voznik je bil ranjen in je pobegnil. Takoj je prihitela požarna hramba. Med razvalinami so našli enega mrliča. Govori se pat da je pet mrtvih in 30 ranjenih. Sosednje hiše so močno poškodovane. Orožniki so postavili kordon, ker se ne ve, ali ni v porušeni hiši Še kaj eksplozivne snovi.
Izvoz živil iz Belgrada prepoved—
BELGRAD, 21. Belgrajska občina i« sklenila, da se ne sme iz Belgrada izvažati slanina, moka in fižol.
Proti draginji.
BELGRAD, 20. V ministrstvu za prebrano je dovršena odredba za bonfeo proti draginji. Ta teden pride ta odredba pred umom trski svet, da odloči o njej.
Valutno vprašanje. BELGRAD, 21. O delovanju odbora za rešitev valutnega vprašanja javlja »Pravda«: Vprašanje valutne reforme se nahaja v stanju najresnejšega pretresavanja. Morebiti smo samo za nekoliko dm oddaljeni od trenutka, ko bomo zvedeli o definitivni rešitvi tega vprašanja. Poslednje dni je valutni odbor agilno deloval ter je imel vse dni seje v finančnem ministrstvu. Medtem ae širijo netočne vesti, da je odbor že ukreni! definitivne odločitve. Odbor je samo proučeval razne nacrte in pretresov al razne možnosti. Na prošnjo nekega člana odbora, namreč grofa Kulmerja, so bili ' pozvani v Belgrad finančni strokovnjaki iz :'/? freba, ki so sporočili odboru svoja mnenja. < - hov bo proučil ta mišljenja ter zavzel svoje : mritivno stališče. Finančni minister dr. Voja Veljkovič bo poročal finančnemu komiteju naše vlade o uspehih teb posvetovanj in o svojih predlogih. Istočasno bo finančni minister dr. Veljkovič poročal tudi o sporazumu, ki je dosežen z Narodno banko. Kakor smo že prej poročali, dr. Veljkovič ni pristaš državnih dinarjev in v svojih pogajanjih z Narodno banko je našel pri njej v tem pogledu soglasje in podporo. Odločeno je, da se krona ne bo zamenjala z državnimi bankovci, nego z bankovci, katerih emisijo bo izvršila Narodna banka. Narodna 'banka se bo radi tega reorganizirala v emisijsko banko vsega kraljestva. Z ozirom na ta cilj bo razpisala zelo veliko število delnic pod pogoji, zelo po voljnimi za naše državljane po vsej državi. To bo v korist vseh, ker naši novi novci ne bodo državni, kajti izkušnja je pokazala, da so v finančnih ozirih najslabše odrezale one države, ki so imele državne novce.
BELGRAD. 21. Kakor se -govori, postane sedanji finančni minister dr. Voja Veljkovič v kratkem času guverner Narodne banke.
Vesti is Dalmacije.
SPLIT, 21. Juraj Vicko v Šibeniku se je v starosti 26 let oženil proti volji svojih roditeljev z Marijo Brkič. Doma je živel sin z očetom m materjo v zelo napetih odnošajih. Dne 13. t. m. so našli Juraja Vicka in njegovo soprogo Marijo zadušena v postelji s premogovim plinom. Soproga Marija je že umrla, a Vicka so prenesli v vojaško bolnišnico v zelo nevarnem stanju. Ker sumijo, da je tašča dogovorno z ostalimi domačini otrovala sina in njegovo ženo, so vse zaprli m uvedena je proti njim preiskava.
Naredba proti dragia? ▼ Splita. -
SPLIT, 21. Mestna občina v Splitu je izdala v nedeljo strogo naredibo proti draginji, glasom .katere morajo vsi trgovci do srede popoldne prijaviti vse svoje zaloge živil in drugih £iv-ljenskih potrebščin. Blago, ki do tega dne ne bo prijavljeno, bo zaplenjeno na korist ubožnega prebivalstva. Vse blago po izložbah in po trgovinah mora imeti vidno označene cene, ako ne bo imelo napisanih cen, bo v že omenjeni namen zaplenjeno. Občina pozivlje vse meščanstvo na sodelovanje v boju proti draginji. Občina je izdala to naredbo, ker vlada v mestu in po okolici ogorčenje in nezadovoljstvo vsled nečuvenega navijanja cen.
DratfH* ▼ Splita.
SPLIT, 2f. »Život« nastopa v uvodnem članku proti draginji in predlaga, naj se skliče sestanek meščanstva v s vrbo organizacije izkoriščanega dela prebivalstva proti izkoriščevalcem in rekrutiranja prostovoljnih tržnih nadzornikov in fcootrahih organov. Metf prijavljenimi prostovoljci bi imela občina ali posebni meščanski odsek izbrali najzmožnejŠe in jim izročiti funkcije tržnih radarskih oblasti. Ako vsled teh odredeb ia raž maksimalnih cen, ne bo na trg blaga, predlaga Hat naj se začne s hišnimi preiskavami, zaplenitvami in prodajanjem po najvišjih cenah.
Jiraka.
PRAGA, 21. Obravnava proti sekcijskemu načelniku Jiraku, ki je poizkusil podkupiti ministra za	posle dr.' Beneša, bo 28. t. m.
Zbira* pt uUhafrif vi ikifc siL
LONDON, 22. (Zdkaaaelo.) »Times« pišejo: Neka brzojavka od generala Denjrkina javlja, da je vojaškaa ve* cUentf. začeti pogajan;a z držvami ob rakih mejah v svrbo sklenitve dogovora za strnrtev vseh protiboljševiških sil.
»o» m holpavihL
MOSKVA, 21. General Judenič je pri svojem umiku izgubil polovico svoje armade na mrtvih in ujetnikih. Ostanek njegovih čet se je porabil za izgraditev utrjene postojanke na fronti od približno 100 vrst.
Madžar? U sa hoteli polastiti Bele Khuna.
DUNAJ, 22. (S.) Blizu gradu Karestema, kjer so zaprti madžarski feotjSeviki, so aretirali štiri Madžarje, ki so izpovedali, da so preiskovali okolico, ker so nameravali polastiti se Bele Khuna in ga odvesti na Madžarsko pred sodišče.
DUNAJ, 20. »Korrespondenz Nova« javlja, da je po zanesljivih poročilih madžarska vlada odredila mobilizacijo 23 do 40 letnih in da je zaprla meje proti Čehoslovaški republiku
ta Avstrija.
Dr. Renner proti priključe&fu k Ne«&fL
PARIZ, 20. »Liberte« priobčuje razgovor z avstrijskim državnim karcelarjem dr. Renner-jem. Na vprašanje, ali ne ovirajo vsenemški nameni dosego njegovih sedanjih ciljev, je odgovoril državni kancelar; »Mi hočemo kruha in se zahvaljujemo vsakemu dobrotniku, ki ga nam hoče dati. NočemO še priključiti Nemčiji. Naša neodvisnost nam je predragocena. Moja vlada je orijentirana proti zapadu. Ako pa 20 januarja prihodnjega leta ne bo več moke in ako bo Nemčija hotela odkupiti našo neodvisnost, kaj bom* odgovorili sestradani množici?«
Ustavitev I<inillh|i promsta •
DUNAJ, 19. »Staatskorrespoodenz« poroča, da je avstrijska državna železniška uprava vsled pomanka&ja premoga sklenila ustaviti preko božičnih praznikov vas železniški potniški promet m sicer v soboto, 20. t m., opolnoči do nedelje 2S. L a^ opolnoči. Kakor poročajo listi, ja joiaa železnica ukrenila iste odredba.
Nemika Avstrija pad tmcmrtl« vplivom.
NAUEN, 21. Po vesteh is ententnih diplomatskih virov, sa bodo baje sklenile pogodbe glede razdelitve srednje Evrope v gospodarska območja ententnft vlasti. Z ozirom na to, bo menda Nemška Avstrija še bolj kot doslej izročena francoskemu vplivu.
Priprava sa saeHaaake vojno na Tirolski
DUNAJ, 21. »Arbeiter Zertting« piše: Reakcija na Tirolskem se je popolnoma na tihem oborožila. Na tisoče palk so raznesli iz vojaških skladišč ter razdelili med neaktivne ga-žiste in meščansko hrambo. »Arbeiter Zei-tung« pozivlje vlado, naj posreduje in prepreči nadaljnje priprave sa meščansko vojno.
Mirovna konferenca.
PARIZ, 22. (Zakasnelo.) Vrhovni svet je določil načela, na podlagi katerih se sestavi odgovor na nemško noto. Besedilo, ki se predloži delegacijskim načelnikom, sestavi konferenčni tajnik. Vrhovni svet je odobril besedilo odgovora Nemčiji glede zahteve po reviziji carinskih pristojbin; dovolil je revizijo, v kolikor jo bo smatrala za potrebno odškodninska komisija, in upoštevajoč padanje vrednosti nemške
PODLISTEK
Za staro pravdo.
(G6)
Avgu*t Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
»Daj, pripoveduj mil«
..Mari je vredno, da bi mnogo govoril o taki malenkosti ? Vidiš, -to je. Šimen Drmačič mi je sporočil, da Stepan gospodski živi v Brdovcu, a ob tem da grozi, da pridejo zopet stari gospodarji. Rekel je tudi, da je kmetske pse nali u jsk al proti tebi. Hotel sem ga soditi, ali kukavica podžupan Gjuro Raškaj je rekel, da je Stepan plemenit, da spada pred plemenitaško sodišče. Dobro, sem rekel, tožil ga bom jaz, a vi sodite. Da vidimo! Zbrali so se na sodbo v Brdovcu in so odločili, da ima Stepan prav in da je čist. Pograbili smo ga, do vedli ga semkaj, a jaz sem sporočil Raškaju, da bom sedaj jaz sodil. Sodili smo hitro. Ti si še spala. Ho* Anton ie prinesel sekiro, zamahnil in —
glava je odletela. — Hišo lopova Stepana je dobil Gerecy, ker mu je res mojstrski odpihnil glavo. Jim že pokažem, kdo sem; pomesti hočem vso to plemenito in neplemenito smet, da bo vse čisto kakor ta-le pod,« je zaključil Ferko in udaril s pet oob kameniti tlak.
»Ali, ako te obtožijo?« se je ustrašila Helena.
»Kdo?« je privzdignil Tahi glavo, »bana
imam v torbi, moja stranka je močna, kralja smo potrebni, ne sme se nam zameriti jaz sem v Hrvatski gospodar. Kdo naj bi me tožil? Komu?«
»Oče! Oče!« je prihrumel v sobo Gavro, »ravnokar je Petrovič prignal v grad bosega, uidenjenega človeka.«
Tahi je vstal hitro in odšel na hodnik, da vidi, kaj je. Sredi dvorišča je stal v snegu človek — gologlav in bos, oblečen samo v srajco in spodnje hlače, ukovan v težke verige. Človek se je tresel od mraza kot šiba; črni lasje so mu viseli po bledem obrazu, a iz ust mu je tekla kri. Poleg njega je bil na konju Peter Petričević z dvema orožnikoma in »advokat«
Šimen Domačtč, odet v obrnjen kožuh, dočim s omu bile nqfe omotana a slamo.
»Kdo je to?« je zaUfcat Tahi od zgoraj. »Latrunculus pravissimos!« je odgovoril Drmačič, privzdigarvši glavo, »ta prespoštovani gospod, vaša aaloet, se imrnajr Ivaa Sabor, ki ga mati ni rodila za drago, nego sa vešalaf Menda ga poaaatel«
»Ho, ho! Ivaa Sabor!« ee je dar sosedski, »locaj ste fa zalotili
»Uti figura docet, vaša milost!« je brbljal Šimun dalje, »ali pri tem emo grenko zaslužili svoj kruhek.
Tahi je šel doli aa drorilče ter se postavil prod tresočega sa reveža, Id je neprestano gledal v tla.
»Ti si Ivaa Sabov?« ga je vprašal Tahi. Človek je ponosno dvigad svojo glavo, pogledal velikaša z ostrim očesom ia rekel: »Da, Ivan plemeniti Sabori« »Glej, nisem vedsL« se je vmešal Drmačič, da si plemenit. Torej se more tudi plemenita koža ježiti? Zdi ee, da ti ni tophx«
(Dalj*.) "
marke. Istočasno se uvede preiskava glede prepovedi uvažanja, ki jo. je Nemčija ukrenila V prvi vrsti v škodo Franciji. Smatra se, da je vrhovni svet,sklenil vztrajati na stališču, da mora Nemčija podpisati zapisnik od 1. novembra glede zanemarjanja premirnih določeb in izročitve 400.000 ton pristaniškega materijala kod odškodnino za potopitev nemškega bro-dovja v Skapaflowu. Če bi se pa ugotovilo, da so zavezniške zahteve po pristaniškem materijalu pretirane, bi le ti sorazmerno omejili svoje zahteve.
— Vrhovni svet je nato sklenil zahtevati od Romunske naj iztoči seznam voznega materijala.
PARIZ, 23. (S.) Konferenčni tajnik Dutasta je iz>ročil danes zjutraj ob 10'15 nemškemu pooblaščencu von Lersnerju zavezniški odgovor na nemško noto. Von Lersner je izjavil, da bo nocoj odpotoval z vsemi izvedenci v Berolin, da se posvetuje s svojo vlado. Pripomnil je, da se njegov odhod ne sme smatrati za preki-njenje Odnošajev z zavezniki.
Podrobnosti iz angleško-francoslrih pogajanj.
PARIZ, 22. Znani časnikar Pertinax priobčuje v listu »Echo de Pariš« o angleško-fran-coskih pogajanjih v Londonu naslednje podrobnosti: Londonski dogovor z dne 14. septembra 1914 glede separatnega sklepanja miru izgubi svojo obveznost, kakor hitro se uveljavi mirovna pogodba, ter se ne more nadomestiti z nikakršnim podobnim dogovorom,'ker angleška tradicija ne pripušča v miru nobenih formalnih zvez. Zato stopijo v veljavo zopet dogovori, ki so veljali pred vojno, toda z naslednjimi dodatki: 1. Vojaške konvencije obstajajo tudi nadalje in sicer pod predsedstvom maršala Focha. 2. Anglija se obveže, da pritrdi ta-kozvanemu garancijskemu dogovoru tudi v primeru, da bi ga Z edin j ene države ne hotele ratificirati. Vrhovni svet, ki bi se bil prvotno moral raziti, bo posloval še nekaj "5asa ter se bo imel baviti z madžarsko, ne pa s turško mirovno pogodbo. Glede dobave premoga se je sklenil poseben dogovor. Smatra se, da -bodo Zedinjene države prej aH slej vendarle ratificirale mirovno pogodbo in zato se ne nameravajo napraviti v Washingtonu nobeni posebni koraki. 3. Proučitev ruskih problemov se odgodi na spomlad, ker se boljševiške čete bližajo že Bajkalskemu jezeru in <ker vsled tega nastaja nevarnost, da bo Japonska smatrala svoje interese v teh pokraijnah za ogrožene. Izenačenje in z bližan je interesov Japonske in Z edin jenih držav se bo po možnosti pospeševalo. 4. Proučitev vprašanja o usodi Carigrada, Dardanel in tuške Azije se odgodi. 5. Francija in Anglija bosta pa v okviru primernega sporazuma z Zedinjenimi državami nadaljevali pogajanja glede Sirije. Kakor pripominja Per-fcinaz k svojemu poročilu, predstavljajo rezultati londonskih pogajanj medstopnjo med zvezo narodov in ožjo zvezno pogodbo med Francijo in Anglijo.
Hose smeri v Italijanski onanfl poLURL
Od trctega Časa, kar se je gospod Tittoiri, sedanji <predse»:lrrik italijanskega senata, umeknil svojemu nasledniku v ministrstvu za vnanjc stvari in načetništvu italranstoesa mirovnega odposlanstva, Sciatoft, so se na torišču veKtoe svetovne politike, ki se je vsaf začasno preseJHo Iz Pariza v London, morale zgoditi velike izpremembe, katerim Je, hočeš, nočeš, moraš, sledila tudi itailfemska vrtanja politika. Tako je prešla Italija od skrbnih nepo-pusti}ivcev SoiHiina m Ortanda na znatno umerje-nejšega Tittouija, 'od tega ua na Scia4oK>, katerega so očfvftftao pouči* na sestanku v Londonu, da je ■zid trši od glave, ter tako zavrniti italijansko vnanjo politiko v tisto edino pravo smer, ki more dovesti do končne, vsaj detama zadov^ ve rešitve najvažnejšega vprašanja, Jd je <kedaj zanimalo ItaJiro in je tudi v resnici tvorilo edini pravi smoter njenih štiriletnih vojnih naporov in žrtev. Jadranskega vprašanla. Danes stoji Italija Jcon5no tamkaj, kjer bi hida morala stati že takoj ob začetku mirovnih pogajanj, odkoder pa jo je na vse mogoče uaiuie, z najbesneišo nacVonaliis.tično-im-periialistično propagando, z naravnost blaznim hujskanjem in rovarieniem odvračal tisti nesrečni italijanski *sacro egoismos ki ga je znak) ustvari« v italijanskem narodu^ njemu in državi v nedosledno škodo, tisto haflijaircr-ko javno mnenje, kateremu predpisujejo cilt« stremljenja tposamez-nih, največkrat le prekrafikovfc'mih državnikov in njihovih strankarskih podajačev a ene, dobička-željnost časniških lastnikov pa z drusre strani. »Saoro-sveti« je z-ačel črm dalje tem bolj dobivati svoje drugo, prvemu naravnost oprečno značenje, in menda- nismo več daleč, ko bo vetik del I tal je, Če ne že vsa Sotmioov »sacro egoismo« razumeval za »prokleto sebičnost«! Kajtr, kaikor rečeno, times stoji Italija tam, -kjer bi bila stala že takoj ob začetku mirovnih pogajanj, tfa ni biio Somuna ki njegove »proklete sebičnosti«, namreč pred pogajanji z — Jacosloveal v svrho rešitve Jadranskega vprašani*.
Prav pravi zato milanski »Secodo«, razpravljajoč o vdepomenAinh zadnjih dveh sejah italijanske zbornice, da je Sdaloia v svojem hladnem in suhoparnem jfovoru o&rtal zahteve, ki $h k Italija predtožtta pariški konferenci, N»tH pa da le podal vladne namene «S«k?e tekočih podajanj, kar da je ka nova m najvažnejša toika njegovega dolgega govora, bi »Secolo«, ki ie v ostalem v vse« dose-dan>;em metežu mnenj o reSevanju jadranskega vprašanja, zavzemal med vsemi najtreznejše stališče, nadaljuje potem:
»Prvikrat asm slišali s vlada* klopi spoštljive Ia il^iilirw besede napram slovanskemu pleme-•a. s katerim smo mejaši,-dočim sao bitf doslej
pogajamo naravnost in prijateljski žnjlmt o vpraša, njih, ki zadevajo skupne koristi Kar M biti morali storiti v začetku, poizkušamo storiti na kcncu. Ta neposredna pogajanja, ki bi bita do-vftdla, če bi se bila vršila še pred sestankom pooblaščencev v Parizu, veliko laže do sporazuma ia bi nam bi!a pHoranila bridka razočaranja I« kruta ponižanja, se poizkušajo sedaj, po trinajstih mesecih, v mnogo težavnejših razmeralfc a mnogo manjšo verjetnostjo dobrega uspeha.«
To so dragocena ipriznanja, ki so vredna zabe-ležbe, kakor tudi nanial.na »Secok>va« razmatranja o vzrokih, da je hotftiki italijanska ipatttika tako slaba pota. Izpoiznanie je priSlo sedaj, s'cer ipreoej pozno, in kakor se nam zdi, ene «a to naj-večra a&astusa ministrskemu predsedniku Nittlju, ki je že \ eokrat temeljito izprašal vest HaHlanski javnosti in se ni bai povedati — resnice, ki se je leta in leta tako skrbno zakrivala. »Secolo^ namreč pcudarja. naslanjajoč se r»a Nitt^eva izvajanja, da tiči slavna krivda, da je Italija šele sedaj krenila na pravo pot, v splošnem italijanskem — demagoštvu, v demagoštvu ne samo skrajnih, temveč tudi konservativnih strank in vlade tsanre. »Krivo ?e demagoštvo komunistov, k» obetajo nevednim masam skorajšnjo komunistiško uredbo, ia bilo je krivo ravno tako OrTandovo dernaiffoštv(* ki >e obetalo ro-vno tako nevednim masam on<f širokopotezno italijansko uredbo v Jadranu, za katero je vedel, da ni izvedljiva. Obljube, ki gredo preko možnosti ©stvaritve so slabe in nevarne ter zac-trupfctaio ljudsko dušo, trra<joč jo v pogubo.«
»Secolo« Jiadaljuje potem, kato je -poudarjal Mitti, da se je glede 'jadranskega vprašanja vse preveč pretiravalo, kakor da bi bilo to vprašanje samo ita*ifansko. tako da je bila naza<kv>e prapri-čana vsa Italija, da je res tako. Nihče se ni spominjal, da je Italija stopita v vojno, ne »Jfc bi bUa mislila na Reko. ki jo je tuda iz.kk;učeva*a londonska pogodba, in reči ee tudi ne sme. kakor so re-,kali prejšnji vladni možje, da hi bi'la vopna iz-ffubijena za Itainjo, 6e bi ne dobila dela Dalmacije, na katerega nihče ni imslšl v Italiji tedai ko jo sklenila Italija vstop v vojno. »Nismo premaganci, pa naj se pogajanja v Parizu zak&iuČrjo kakorkoli, pač ,pa smo siabo vladani z.m-«ovaki. -ki -se morama pokoriti -za zmote in grehe ministrov. Zapustimo torej oblake in •stojmo na zemijo, in Oa preidemo k dejanju, začnimo se naravnost pogajati z Jugo-sloveni.«
List meni. da bi bite taka pasaianja meseca oktobra lanskega leta gotovo mnogo uspe-neiša. in opozarja na to. da se je pomladi lanjskeca leta, s strani vladnih mož ».proti Sonninovemu odporu kljub Orlandovemu omahovanju« upostavilo taik-» tično načelo, da naj se pospešujejo ffibaif a zatiranih avstroegrskih narodov. »Tako ie prišlo d« rimske pogodbe, katera ie dejanski razdrla londonsko pogodbo.« in tedaj da so nekateri or.cr-jozni l,nxlie rekali v svoji običajna zlobi, da se no prodira londonska pogodba zato, da bi ostaja Italija razorožena pri pogajanjih, temveč icia se hoče pogodba zamemti z novimi pogoji, s katerimi hI e-e Italija odrekla slovanskega, ljudstva in zahtevala priklopite v i talijanske Reke. Istega leta so se vkljub težavami, ki jrh 'e debJ Sonn?no, gojilt prLjatoljski stiki z Jugosloveni, in zato da bi sa bilo treba takoj po polomu Avstrije podv^ati m skleniti pametno pogodbo, ki bi bila prHitedna za obe strani. »Somiino se |e upri; Orlaado, načelnik vlade, mu Je pritrjai. dasiravno ie mislil drugače. Sla sta skupaj v Pariz, da sta natn dala igrati one slabo uIo«o, za katero ve vsakdo.«
Končno pravi list, da je še neka temna točka, namreč v drugi polovici meseca, aprila letošnjena leta da so <se uvedla pogajenja med italijanskimi in jttgoslovenskimi zastopniki. »Ootova stvar e, da so pagaianja uspevala dobro; to_Jla nepričako-vano jih je pretrgal prenagljeni Orlandov odhod v Italijo. Kedaj nam bodo dali izpo<znati vso resmeo?«
Mislimo, da nam pač ni treba ničesar več pripominjati k tem izvajanjem. Prišlo ie pač v Itahj» do tistega-, idb če»*ar je moralo priti in kar smo vedno poudarjali tudr mi kot prvi predpogoj za možnost rešitve jadranskega vprašanja: do iwco-znanja neizpodbitne Tesrrice, da ^ Jugoslavija čl-nitelj. s katerim mora računati Italija, ako hoča rešiti sama sobe, da »itaHianske« rešitve jadraa-skega vprašanja nI Ia ne bo is da moreta to vprašanje rešiti le dva enakovredna pogodbenika, ki
sta Italija ia Jugoslavija!
Z Italijo, ki so odreka »prokleti sebičnosti«, pogajanja Jugoslaviji morda ne bodo pretežavnaj.
tovorMs, polneča zba vladal aoiie krenili as zakrbtae poti vijugaste re potttidce. Ne več de-ia žaliti njihovih narodnih
čustev, temveč rese« ia
imea, da se
Domače vesti.
Ali bo prav tako? Kakor so .poroča« te dni, se snuje velik zbor »kraljevih stražarjev« za naše mesto. Skralini čas fti potreba ie to. Kajti i*vn» varnost v našem mestu je v resnici padla takor mzko, da se pravzaprav ne more več sovonti « kaki varnosti — ive imetja, ne osebe. Prebivalstvo je skrajno vznemirjeno. .zJasti po tolikih zločin* v zadnjih 'čheh. Družba zlikovotv je očividno silno natasrta v našem mestu, a ^avoratore« je 'z-recno naglašal, da ta peklenski naraščaj pa največjem delu prišel od ziumuj! Pa bilo kakor bilo: oa vsak način je izdatna »pomnožitev varnostnih organov nujno potrebna za večio varnost oeebe m imetja in v pomirjenje ,pre>biva4stva. Zaito spre-remamo z zadovo<#stvom vest, da hočejo oWa*ti ukreniti potrebno v tem pogledu. Afc, ravno ker je ta preoamva neizogibno potrebna, je tudi neizogibno potrebno, da se varnostna služba u-rcfcil tako, da bo res dorastla svoji nalogi, da rrv zagotovi javno varnost in povrne prebivalstvu pomirienje. Za tako pravo In primerno ureditev pa je odločilno vprašanje: osebji ki v tem pogledu se hoče menda - grešHi. Po sporočitm * listih dobivamo namreč vtis, kakor da hočejo ves ta zbor .kraljevih stražarjev« dovesti iz kraljestva. To W bik) zeto .zgrešeno. Naj oblasti te povprašajo Pri seda? poslujočih orožnikih, pa boda čute, kako težko j*m je vršiti službo, ker ne po-znajo ne krajevnih raamer. ne ljudstva, ne vsega prebivalstva, in tulit ne — a to le zela važno — svoOstev in navihanosH tržaških tatov. Organ javne varnost* mora biti tu* psiho!o®:. A io ne more biti, če je tujec, če iH živd med
»ED090S1« Umr. 3HL
V Trstu, Coc 24. dece«br« 1919.
fttvosn. Opa^arjdjmo marođajue činkeH« s najbof> namenom, preden tse agodi pogreška.
Vprašaj »raaežac avtonomne« za aarodoe
manjnlnf v Italiji. Predeli smo: Grajali ste socijaJ-iie-ga demokrata Modistfa^ija, <ker se je pač zavzema3 za to. da se nemški matijšini v južnem Tirolu zagotovi samouprava — narodna in tipra\na —, da pa tri ime! besede za slovensko manjšino v naših krajih. Mislim. da se le to zgodilo le liiućajno, da ta opustitev ni bHa naperjeiia proti nam in da ce bo kvajna vplivala na postopanje scciiaJnih demokratov glede zaščite naše narodne manjšine. Kajti ne morem si misliti, da bi hotela soci/ihio-Idemokratska stranka drugače tolmačili pravico oa Tirolskem in drugače v Primorju, da bi ho tela načelo svobode drugače izvajati tam in dru jače tu .Niiti je ofoljubil v parlamentu, da bo \icda skrbela z;\% oristi in da bo spoštovala čustva tudi slovenske manjšate. Izkustva pa uče. da ie često o& oblrube do deiaivja zelo dolga pot in da marsikatera obljuba ostaGa 'le izgovorjena — beseda. Ker verujemo v zvestobo italijanske socijalne demokracije do načel — posebno še, če se tako slovesno prcgtašcro — pričakujemo, da bo Spomenikov, spGnrnsfcšh ptošč itd., ki se nahajajo \ to, da Nittiieva obljuba glede nos postane — resnica.
Za izboljšanje tržaških prometnih razmer. Generalni civilni kotnisarijal nam poroča: V soboto se )e vršil pri generalnem komisarijatu pod predsedstvom generalnega civMnega komisarja Mosco-niVa sestanek glavnih oblasti in ustanov, prizadetih v tržaškem prometu, za (proučevanje sedanjega prometnega .položaja hi potrebnih sredstev za tfegovo izboljšan je. Seštevek, katerega je o-tvorH eksceJenca Mosconi, ki je v kratkih bese-kifcfc obljubiJ najživahnejše zanimanje vlade, je prešel na proučevanje razmer železniškega, poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa ter se podrobno bavi! s položajem javne varnosti v pristanišču in v mestu samem. Ravnatelj državnih žc-ieznic Serani je obrazložil dogovore, ki so se sklenil? med 'italijanskimi »n nemškoavstrijskimi upravami za vrpGsta-vSlrv železniškega prometa čez Trbiž, omogočenega v sled dcbavlfanja premoga s »strani Itafije avstrijskim žekznicam. Poročal ;e o pogajanjih tz jugoslovenskimi uprava^ni in z avstrijsko upravo in/ne železnice za otvoritev prometa čez Lcgntec in Podbrdo; otvoritev premeta preko Logatca se je izvršila 16. t. m., preko Podbrda se pa cLTpre promet 1. januarja 1920. Zagotovil se je premet osebnega vlaka, ki bo voz?! iz Trsta čez Logatec na Dunaj trikrat na teden, kar omogoči z dopolnitvi'o zveze čez Trbiž dnevno železniško zvezo z Dunajem. Trgovfn-eka zbornica ie predlagala nrčrt za izboljšanje osebnega železniškega pretreta z Benetkami, Milanom. Prago in Orijentcm :n uvedbo direktnih •tovornih vlakov z BukareStom. Genercini civilni komisar je obljubil, da se bo zanima! za ote-jšan e davčne konti oie na tukajšnjem ccntralnem kolodvoru. Nato se je proučevalo vprašanje brzojavnih m telefonskih zvez in tozadevna mednarodna poga°anjn:a. Mosconi in kvestor PeriMf sta poia-sn:H ukrepe za ojačene »n ureditev varnostne službe v mestu. Generalni komisar je podal najširša zagotovHa, da se vlada intenzivno zanima •za vprašanje iavne varnosti in da ukrene v tem ozfru nujne in odločne ukrepe, katere zahteva vprašanje, ki Je tolike važnosti za celo mesto.
Zdravniki Iz Kranfsk© in Koroške tostran premi rne črte. Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo cOreja: Zdravniki, ki bivajo \ ozemlju Korcš^e in Kranjske tcstian premlrne črte. se na podlagi in pc pravili zakona od 22. decembra 1<891. ŠL 6, ex 1£92. včlanijo v goriško zdravniško cbonrcob
Zadruga brivcev naznanja: Danes, 24. t. m., bodo hrivmee odprte do 22; jutri, 25. t. m., na prvi božični praznik ostanejo brivnice zaprte ves dan; v petek, 26. t m., na druei božični praznik, se briv-ti:ce zaprejo ob 14. uri.
Na poveliništvii občinskih stražnikov se nahaja r-»?t!gana listnica, v kateri je svota ■c'enaTja in fceledar; Hstn'coste našli na lesnem trgu brariievki Ana Cufodonti m Reza Zorz.
Slovensko gledališče. Jutri, prvi božični praznik, ri predstav, pač pa s*a pojutrišnjem, sv. Ste-4ana d n, dve predstavi. Popoldne ob 15 se prvič ponovi krama Ivo Vojnovičeva drama v štirih dejanjih »Ekvicckcij«. ki je žela na četrtkovi premijeri obilo polivate m priznanja-. Glavne uloge so v rokah ge. Silove in gg. Sile, Ter čiča in Požar ja. Dejanje se vrši na duhrovniški obali. Za -uprizoritev tega dela jc nasKkal gledališki slikar g. Rendič krasne kulise. Zvečer ob 20 se prvič uprizori narodna igra v petih de'an?Hi in «dVeh izpre-membaiš »Deseti brat«. Naslovno ulogo igra g. Terčič. KriavJja. pa g. Sila. Poleg teh nastopi ves ansambeL Lansko leto je ta i«ra sedemkrat napol-irta. gledališ-če. UpEmo. da bo nese občinstvo, ki tako rado vidi narodne igre, tudi letos obiskalo to predstavo v velikem Števvhk — Listki so v preč-prcJaji danes in na An predstave pri blagajni-čarki v veži Narodnega? doma« ob navadnih urah.
Cene gospodarskih potrebščin. 2e objavljene
cene ga p<#dux5kih potrebščin se izprcnr.njajo to-Eko, da st:ne: Žveplo ventilirano L. ler , žveplo 3% obahrena L lft8* ; druge cene ostanejo.
Slovanska Čitalnica v Trst« vabi svoje člane na Izrtdiii občui abor, ki tse bo vršil v soboto 3. januar;.. 1920.., ob 20 v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor (podpredsednika. 2. Poročno ta*n!ka. 3. Volitev predsednika. 4. Volitev dveh odbornikov in treh namestnikov. 5. Slučajnosti.
»Vrdelski Sokol« ima svoj pleaai venček, 26. t. m. v dvorani Naro-nega doma. Začetek ob 19. — »Vrdrf«ki Sokol« priredi, kakor vsako leto, svoj »Silvestrov večer«. Poleg moških zborov bo na sporedu Aškerčeva spesnitev »Kovač«, dva- kujeta in igra: »Na kosilu bom pri svoji materi«; peten; srečkanje na dobitke in ples.
Mestna zastavljalnica. Urnik ob božičnih praznikih: D:nes, v sredo, ostane zastavljalnica odprta občinstvu od 9 do 12 in od 14 do 16; na prvi praznik je zastavljalnica zaprta; na drugi praznik pa bo odprta otf 9 do 12. — Danes predipoidne «e bodo prodcujaJi ra^ni nedragoceni -predmeti, zastavljeni meseca aprila na zastavne listke serije 144, ter dTugi predmeti.
' Ranil ca onega Petra Roneevidtt, o katerem
®no iporočali v sobotni številki »Edinosti'«, da je ftel iskat pomoči v mestno bolnišnico, ker je bU ranjen na več krajih telesa^ so včeraj aretirali orožniki. Ranilec je neki Ivan Francovich. star 25 let, natakar, ki je živel med vofno nekoKko časa • Roocevichem v nekem tabor« internir-anoev na
Nižjem Avstrijskem; dazmto se je. da le že v taboru večkrat vozil Rencevichu, da ga ubile. V petek zvečer sta bita v družbi a drugimi prijatelji v starem mestu, odkoder sta šla v neko gostilno v ulsci de i Gel si, kjer sta se začela prepirati. Gostikiičarka ju je izpodila iz gostilne; na ulici pa je napad d Francovich RencevLcha.
Hišnim lastnikom. Vit. Caruai ie vzel snoči na zapisnik naslednje hisue gospodarje, ker niso bile veže njihovih hiš razsvetljene: Franzonija, ulica A>Que»iiGtto 81; PassaJta, ulica S. Nlccio 31; Se dlaka, ulica Riborgo 17 in ulica del Ponte 9; De Tu i., lija, ulica del Pozzo bianco 7; Leviia. tri. Beccherie 9; Gerina. ulica sv. Ivana 7; Demejglia, Korzo V. E. 8; Stupatza, uiica.- Rettori 2; Almeri-gotiija. ulica Buonarotti 6; Hočevar, ulica del Ponte 6.
Rop v starem mestu. Snoči ob 22 je nekdo napad ei v ulici Sv. FiAipa, Franca Russjana, starega 52 let, in ga prisrlil, da mu je izročH listnico s 400 lirami. Nato jie napadalec zbežal. Rnsjaam je ostaj v rokah samo napadalcev klobuk, s Katerfcn je šel na' orožnisko postajo javit tatvino.
Kovčeg z obleko je ukradel včeraj pooočt Franc Con ost ar o gaJiškemu trgovcu OzvaS.iu Zabikov-skemu, ki je prišel c vlakom v Trst; škoda znaša 1360 kr. Ceuastaro je bil aretiran.
Neznani tatovi so včeraj ob 13 vdrii vrata na sta« novan u Olge vd. Pavccmcne ▼ tđic^ Sv. Sehestja-na 7 m ukradli za 350 lir gnjati in slanine.
— Roja n u so ukradli neznan: lopovi vojaška konja vrednai 8000 lir.
Požar v zadražoi ftlutii pri Sv. Maifta. Včeraj zjutraj je izbruhni požar v zadružni pekarni prt Sv. Marku. Požar je baje oastal v dknaiku, ki je \De1jan pod »bufetem« ptesatee tfvorane »San Marco-. Lahko ie 9a tudi mogoče, da je požar nastad v piesni dvorani, kier je morda cstaJa ua podu kaka zažgana cigareta: Plamen je zajel podstrehe in bližnjo trinadestropno hišo, kjer k sreči ne stanuje fcihče. FViizor je bS strašen. Nekoliko minut, wi od htse so ostsži samo- gcli zidovi. Zadružna pekarna trpi nad 100.000 škede, ki je pokrita £ zavarovainino. Gospod Ti; ni, lastnik bližnje hiše, trpi nad 200.000 iir škode. Plesna dvorana* ni bila pokrita z zavarovakiino, tak oda trpijo lastniki okoli 16.000 lir. Osmjesasci «so šele po trudapclnem deki mo«l omejiti požar okoti 7 zju-trail Vojaška pomoč je prišla, žai prepozno; požar je bil namreč že omejen. Delo, ki se je opravljalo v pogoreli pekarni, je prevzela pekarna v ulici Con ti.
Padec s prvega nadstropja. Včeraj popoldne je čistila Ida Vetturelii, stara 27 let, okna na svojem stanovanju v prvem nadstropju hiše št 5 v ulici Gal van i; stala je na oknu ter se nagnila nekoliko iz njega, da bi dosegla nekoliko više. Nenadoma je izgubila ravnotežje in pedia na ulico. Priskoči: so ji ljudje na pomoč in poklicali zdravnika rešilne postaje, ki ji je podal prvo pomoč, imeia je precejšnje poškodbe na čeki in si lahno pretresla možgane; pri= padcu si je zJomila obe roki. Z avto mobilom rešene postale so jo prepeljali v mestno bolnišnico, kjer ao io sprejeli v 4. oddelku.
Med Igro. Franc Kržišnič, star 5 'tet. stanujoč v ulici R-igutti 24, se je včeraj igral s svojimi malimi prijatelji na ulici okrog vodujaka«; splezal ie ua njega in padel z vodnjaka na tla ter si zlomil levo piščal. Prenesli so ga na rešilno postajo, kjer je dobil potrebne pomoči.
Oparila se ie z vročo kavo. Katarina Meisner. stara 40 let, stanujoča v lazaretu pri Sv. Jerneju, «sa je hotela pripraviti kavo. Prijela Je nespretno za lonec, v katerem je vrela kava. ter ga prevrnila; polila se ji je vroča kava io jo oparila po rokah in nogah. 2eno so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Pokradeat motorji Iz -skladišča tvrtke CaJafat-ti so pred nekoliko tedni ukradli tatovi dva motorja z£> mcciotcrne -ladje in nekoliko delov tretjega motorja. O tatvini' je izvedel g. Ttz, ki je včeraj zaplenil vse ukradeno blago v neki mehanički delavnici v ulici Sv. Frančiška, kamor so bili tatovi prinetili metorje za popravo. Pokžjske oblasti iščejo tatove, o katerih ni dosedai Se nobenega. sledu.
541.000 lir ukradenega blaga so našli včeraj policijski agenti v nekem praznem stanovanju ia sicer 34 bal perila in volnenega blaga in 7 bal usnja. Blago je bik) ukradeno v vojaškem skladišču 8. arnuJ.e. Orožn ki in patrulje policijskih agentov iščejo tatove.
AkjzH Aadr««i, portar, je pt^mvcdoval, da jc šel v <mt poS z župflBon ac poOe. Ko sta prišla b£zu Sv. Vjkutlm, |e župan Izginil, oe da bi ga
bH pozdravil
Občinski uradnik Zimoio je večkrat delal zapisnike po županovem ufcaou in se spominja, da je župan nekoč kaznoval pokojnikov o ženo z globo.
Marija Gedul. služkinja pri Magrmiju, ne ve ničesar.
Gospa Montc.narf je izjavila, tift ie nekoč ja?vfla županu, da se v pokojnikovi gostilni proslavlja Jugo-slavija.
Otoii Komar, ki je bil vojak bivšega 97. peš-polka skupno z narednikom Dreossijem, izjavlja, da 0e bil pokojnik 'kot vojak točen, toda zalega da -ni storil nikomur.
Porotno sodile«
L'nor v FhunieeUe.
Včeraj se je nadcljevala razprava proti Petru Magriniju, županu v Fnmticell-u. ki ie obtožen, da je ustrelil Una Dreoselja. Zaslišan je bđ orožniški maršal Josip Baccolo, 4d je izpovedal, da. je «(io-znai cd ffekega zaupnika, katerega imena noče povedati, da tiči v Vohncrijevi hiši vsa tajna tega umora. Na podlag te ovadbe je preiskal Valmori-jevo hišo in našel revolver, skrit v ipostelji. Valmori jt izjavil, da je skriJ revolver zaredi tega, ker je vedel, ida se ne sme imeti orožja v hiši. Povedal mu je tudi, da revolver ni njegov, temveč Majgri-nijev. Na vprašanje, a?i smatra-, da ie župan Ma-grini morilec, ic odgovoril maršal, da tega sicer ne more trditi, toda vsi znaki da kažejo na to (županova ljubeznivost s pokojnikovo ženo, njegovo sovraštvo proti pokojniku, wtfenje tekom preiskave in končno sumljivi dogodek z revolverjem).
Priča Vafmori je povedal, da me more niti od daleč pomisliti na to. da bi bil župan Magriai morilec. Ve da jc bil neki Marzotti kaznovan od župana zaral.i nekaterih prestopko\% in }e zato iz-raul sum, da je bil bržkone Marzotti oni ovaduh, ki $e pri-poročH orožniškemu maršalu, aaj preišče njegovo hišo. Marša* Baccolo je odgovoril na tozadevno predsednikovo vprašanje, da tebko priseže, da mu ni Marzzotti ničesar povedal. Branitelj je prelagal, naj se točno preiščejo 6evtji in obleka; ki jo je nosil obtoženec v eni usodni noči, in natj se zaslišita njegova žena in služkinja. Zadnji predlog ie sodišče sprejelo. Nato je twl zaslišan občinsV blagajnik Oktavitan Pontin, ki ie izpovedal, da je župan postopal sicer zelo ljubeznivo s pokojnikovo ženo* ko je prišla po opravkih v njegove urede, toda nikdar ni zapazil, tia bi brk) njuno razmerje posebno intimno. Zupanovo vede-rtje tekem izpraševanja Hudi ie bilo popolnoma normalna
Karel StaMe ne ve nič posebnega; v« samo, da mm ie pokoioik pripovedoval, kako ca župan preganja. Njegov sm Mariim Stabile je videl nekoč Dreossija, kako ie groeft odhajajočemu županu e nožem. Očital ft ob tei pršilo svoji ženi, U «e je smejala, dla je ena vsesa kriva.
razprava.
Kot prva priča je hM zaslišan vojak Domen i k More^chi. Pripovedoval je. da se ie v oni noči okoli 24'30 s svojim tovarišem sprehajal po cesti, ki pelje v Sv. Valentin. Prišel jima ie nasproti človek, ki jima ie posvetH t električno svetUjko v obraz in Sel naglo mimo njiju. V človeku je spoznal župana Magri*ij!a rt ftumioelkti
Obtoženec, im je dostei mimo sekfai za svojo mizo in si beležil vojakovo pripovedovanje. Je -skočil razburjen pokonci in izjavil, da v oni noči sploh ni šel po oni poti. Priča da ima bržkone namen, da ga uniči.
Stotnik Karel Lnpetnia Se izjavil, da mu ni anano, da bi bil župan pnedlagal, naj se ta ali oni njegovih vojakov internira.
Izvedenca, (poročnika Pran Mmiservi te Ilija Ascoti, sta preiskala revolver. UgotovHa; sta, ca je revolver španski fedetek. in da se rabi tudi v itaKjenski vojski. Napaka na ojem m slučajna.
Predsednik je priobčil* da je poslal v Fiumi-cello po pokojnikovo ženo in	priče, ki bodo
zasiišane jutri-.	4 . , i
Nato se je razprava iprekinHa.
Borzna poročila.
Trst 23. decen.br a 1919. leč^i:
Jadranska banka.	240— 245
Cosulich (Austroamericana)	530— 530
Da Imati a (Parobr. »dir.)	310— 313
GeroUmich	1350— 13SČ
Lloyd	930— 950
Lussmo	1450 150C
Martinoi Ja	335— 34r
Navig-szicne Libera Trtestina	870— 92C
Oceania	405— 420
Premuda	530— 540
Tripcovieb	515— 523
Ampelea	420— 44C
Cement Dafcnatie	300— 31€
Cement Spateto	410— 42C
Čistilnica petroleja	2100— 215C
Čistilnica riža	265— 27C
Krka	390— 400
Ladjedelnica v Tržičn	350— 36.r
Tržaški Tramvay	225— 23f
Tržaška tvornica olja -	825— 850
Švicnraki
nemška mark ct. 3'30; an^l
funt 21*05; fraac. frank 51*80;	cuner. dolar 5 545.
ŽENEVA, 22. (S.) ^ira 42 20;
11*42H; avstr. krona, n. 4*25,
NALI OGLASI
se računajo po I« stot beseda Najmanjša prfstoj bina L I'—. Debela črk« 3» strni beseda. Najmanjša priSttfbina L T -.
LEPI damski n«ki čevlji št. 37, 36, 39 se prodaje po 35 lir. Oretta di sopra 276.	2Z
PRODAM punčke iz celuloide »po naimžph cenah. Gretta di sopra 276.	24
PRODAM gosli X, po 50 tir. Gretta di sopra
276. 23
PRISTNO domaće vtno a» praznike po L 3.60 se taiobi v trtici Foscoto- §t 6, flktediAče Anžič. 2t
GOSPODIČNA, trsovka,sredn}e starosti^ želi zna nia v svrho ženit ve z gospodom od 40 do 50 let trgovcem s premoženjem. Vdovci niso izključeni. Prejme ponudbe tudi z dežele. Le resne ponudbe »a ins. odd. EdmofH pod št. 100. 450C
PRODA se ali da v naše« posestvo na Krasu pr Dutovljah. Naslov pove ms. ins. odd. Edinosti. (C
FOTOGRAFICNI APARAT, skoro nov, z vsem potrebščinami, se proda za 25« Hr. Na ogled pr las. odd. Edinosti mL sv. Frančiška it. 29. (B 101
POZOR! Plačam za srebrn denar najvišje cene tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh, olicr Manzoni Št 17, vr. 2, pritHčie.	44o7
KROJACNiCA Avgust Stniar nL S. Francescr d'Asisi štev. 34, 11L ie edina dobroznaua kro jačnica v Trstu.
MLADI gospodični n. bofše družine želita v svrbe žen i t ve resnega znanja c Inteligentnima go s podom a. Pismene ponudbe na naslov: Emr Klara, Gorica, Corso Verdi §L 11.	334F
1SCE se strojnik za parno na Notranjskem Josip Samsa, parna žaga v IL Bstrici. 334?
Vet rini inMf
sprejme takoj proti dobrem < p a £11 d STANKO BUKOVIĆ, mizarski mojster v Vipavi
Odvetnik
naznanja, da je otvorH svojo
odvetniško pisarno
v irstn, nL ISlovannl 14, IL
J.L
©
Poziv no novcletns voščila.
Prosimo vse naše cenjene Inserente, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu NOVOLETNO VOŠČILO, za dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustmeno ali pismeno podpisanemu, ker prekasoe narocbe ue bomo spre-lemali ako oe bomo imeli prostora v listu. — Novoletno toščUo za 1. januar 1920. v obliki vizitke stane 13 Lir.	laser, oddelek Edinosti.
m
-
Bratje Hi in Krn
dL Hflzzfni 40 (vo?d nI L Lazzoro)
Za prihodnjo sezono:
bogata iz bar volne*« nega blaga, bart enta moškega blaga, vol-« nenih odej. zaves in
testno Izdelovanje vailraniH odeL
r lasti

POZOR!
Danes in ob praznik iti se bo razprodajalo na posestvu Albina Aažlča, Sv. M. Magd. Spodnja št. 54, Izvrstno, pristno, domače belo vino lastnega pridelka, na drobno in na debelo po 3.60 lir.
Za meščane enako vino in ista cena v ul. Ugo foseolo Št 6, skladišče Anžič. — Posodo je prinesti s seboj.
Potrudite se, da se pravočasno preskrbite z naravno kapljico.
Za pristnost jamčim z L 1000.
v Trstu
regirftrovana zadr, z neomejenim jn;- . m
nI. Cesare Battistl (prej Stadion) št. 21
sprejema hranilne M
od L 1 dalje.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje fz svojega.
Dole posojila
po najugodn- jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzerasi nedelj in prazniiov od 8 do 1.
I*o:kjrzna mu Moaa Križnic 8 [.i v Pcdrzclca
Una na prodaj 10 vagonov lesnih odrezkov in krajnikov. — Ponudbe odvet. dr. Tumi v Gorici.
i"
priredi
ScdDeno društvo o Borita 26. t m.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Umili AMBDLATOSIJ
prej dr. BODO.
Zo^ozdravnlH dr. L C10HFER0
— m —
dentist STJL1K0 PERMOEC
Trst lrs GoMmI štev. 11, IL nođstr.
sprejemata od 9-»2 ia od 1519.
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez ne a, reguliranje
zob in zl te k> one. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
rimerno najbcljša zebna Krczia
edina razprodajalna za Jul. benečijo
flđolfo schlesinser—M
ulica San Saba.liano itev. 4
Skladišče vsakovrstnih i^rač, ' drobnarij, galanterij, uisav,
I	mila itd. itd.
— Razpošilja se na deželo. —
BmE eiifl
Deln. gUv. K 30, »JJ.0J0, Rsserve K rf^JD.J -0 Centrali: T zli
Vladni di ^iijirin 5 - Vil L ni:m 9 ^
Podružni c: Dubrovnic. Dunaj,,, 'totar. LJutt liana, Metković, »aitijl Sp it. iirteai.«. ZaJa Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v b nč.io stry«o spiiijsfs pasla
Spreje na vi93a
na hranilne knjižice prott lA^j let«! n nSre-stim v ban ogirj-prjinttu proti » l^tnin a-breitin ! a oUpjveJ navezaie zaesie spre-ie.na po naju^odnejs h po^ojiti, ki ss imaja pogoditi od slučaja Jo slučaja
Uju ni,21 nmiln mlili (iilii iim^i
I Blagajna posluje oJ 9.30—12.30 in li.30—16
| !■
ptf^-rr^t
a
ac
31=1
3
IŠS
ČEVUARN1CA FORCESSIN
TRST — Corso ViH. Em. III. Itev. 4 — TRST
Najboljši nakupovalni izvor obuvala za gospe, gospode il	in otroke.
Se priporoča cenj. občinstvu z zafamčenim blagom, ki je
neprekosljive trpeinosti.
Postrežba točna.
Stara in poznana tržaška tvrdka!
li=alL	,D