Ker so pravi vzroki sesutja kršèansko de- mokratske politike na zadnjih volitvah prav- cati klobèiè problemov, moram najprej po- vedati, o èem v tem kratkem aktualistiènem zapisu ne bom govoril. Ne bom se dotikal nièesar, kar bi zadevalo notranjo organizira- nost stranke NSi ali katere druge, ki se po- stavlja v bli`ino kršèanskodemokratske po- litike; tudi medijskih vplivov ipd. tu ne jem- ljem v misel. Ker je stanje zelo resno, se mi zdi potrebno kaj reèi o tisti èisto temeljni stvari demokratskega funkcioniranja, ki ji reèemo razmerje med stranko in njenimi vo- lilci. To pomeni — povedati kaj jedrnega o razmerju med stranko NSi in njenimi volilci. Prva konstatacija je na dlani in jo moramo kar se da jasno izraziti: stranke NSi kršèanski volilci — to pa so zlasti slovenski katolièani — niso prepoznali kot kršèanskodemokratske stranke. Kljub vsemu, kar so njeni ljudje de- lali in govorili, je niso prepoznali kot stranko, ki se trudi za udejanjanje kršèansko usmer- jene demokratiène politike. Zakaj ne? Od- govorov je seveda veè, toda eden pomem- bnejših je po mojem mnenju tale. Kristjani usmerjamo svoje etièno ravnanje in presojanje po kršèanskem nauku, katerega nam oznanja Cerkev. Svoje dru`beno ravna- nje — se pravi presoje in dejanja v dru`benih procesih — naj bi kristjani uravnavali po dru`benem nauku Cerkve. O tem, kaj je pra- vica, kaj pomeni praviènost v raznih sferah gospodarskega, socialnega, dru`inskega, me- dijskega `ivljenja, kaj je skupnost in skup- no dobro, kako presoditi, ali nekdo uporablja politiko kot prizadevanje za skupno dobro )*          !       "  ali ne itn. — o vsem tem more kristjan pra- vilno presojati le, èe pozna kršèanski socialni nauk ali dru`beni nauk Cerkve. Èe tega nau- ka ne pozna, èe mu ni zasidran v srce vsaj v obrisih, podobno kakor so nam osnovne ver- ske resnice, tako da bi kršèanske socialne vrednote pravilno razumel, ker bi mu jih v njegovem umu pravilno osvetljeval kršèanski socialni nauk ter ga opominjal nanje, ko se je treba za njih zavzeti itn. —, èe vsega tega v kristjanu ni, potem se lahko stokrat ime- nuje za kristjana, vendar bo dru`bo preso- jal in v nji deloval kot nekristjan. Mislim, da se je zgodilo prav to. Slovenski katolièani stranke NSI niso prepoznali kot svoje stranke. Krivde je nekaj tu, nekaj tam, vendar osebno menim, da so najbolj krivi volilci. Sem kaj- pada èlovek, ki se ne strinja z volilno puh- lico, da imajo volilci vedno prav. Ne, volilci se lahko hudo motijo in izvolijo, denimo, Mussolinija. Ljudje, ki so delali v NSi in ob nji, so naredili takšne stvari, da si tako hu- dega udarca niso zaslu`ili; napravili so res to ali ono napako. Toda glavni razlog bo paè v tem, da dose`ki katolièanov v politiki (de- nimo premiki v dru`inski politiki) katoliških volilcev niso dovolj nagovorili kot specifièno kršèanska dobra dela. Kot dela, na katera se morajo odzvati prav oni kot katolièani. Ne, tega niso zaèutili in se niso odzvali. Zakaj ne? To, se mi zdi, je bistvo problema in tu ne smemo zgrešiti. Zakaj ne? Iskreno povem svojo misel: menim, da zato ne, ker so slovenski katolièani v tako hudi krizi, da v dru`benem in socialnem smi- slu ne vedo veè prav dobro, kaj je pravièno     # in kaj krivièno. Kaj je dostojno in kaj pod- lo. Kaj je blešèeèa la` in kaj obrekovana pra- vica. Da, mislim, da tega v konkretnih situa- cijah konkretnega dru`benega in politiènega `ivljenja slovenski katolièani ne zmorejo veè najbolje presoditi. Kriza njihove kršèanske presoje pa ni le njihova privatna stvar, ka- kor morda pomanjkanje sladoleda v hladil- niku. Ne, kriza slovenskih katolièanov je — tako menim — odraz krize oznanjevanja v slo- venski Katoliški cerkvi. Naša Cerkev ne oz- nanjuje svojega dru`benega nauka tako, da bi ljudje imeli o njem vsaj pribli`no jasne predstave. Sodobna slovenska Cerkev je svoj dru`beni nauk skrila pod mernik, da ne sveti nikomur. Morda sveti študentom teologije, do vernikov v `upnijah paè ne dospe. Eno od temeljnih naèel tega nauka, denimo, je naèelo vzajemne odgovornosti: èe nekomu omogoèim ali mu pomagam, da napravi sla- bo dejanje, sem sokriv njegovega greha. Ven- dar se zdi, kakor da danes tega naèela veè ne poznajo ali ga vsaj ne znajo uporabiti pri iz- biri strank na volitvah. O grehu na tem po- droèju pa se veèina duhovnikov kar boji go- voriti. Tako je to. Okvir moralnih naèel in kriterijev, znotraj katerih bi bilo katolièanu jasno, kako naj ravna in koga naj voli, ta ok- vir je nevarno razpadel. Videti je, kakor da ga je komaj še kaj. Ta okvir naèel, kriteri- jev in presoj pa je, kajpada, eminentna pri- stojnost Cerkve, njenega oznanjevanja in pa- storale. Toda Cerkev tega ne oznanja — vsaj sistematièno ne; ta poduk je odvisen od zdrave pameti in podbude posameznega du- hovnika (toda pomislimo na `upnika iz Bevk, kako negativno se je predstavnik hie- rarhije odzval na njegove modre besede `up- ljanom pred volitvami). Slovenski katolièani tako pri številnih pomembnih dru`benih vprašanjih nimajo opore v svojih pastirjih. Cerkev v teh reèeh ne uèi kristjanov. In krist- jani pri dru`benih vprašanjih nimajo pastirja. Tega ne gre olepševati. K temu bi morali laiki, ki delujejo v po- litiki, samokritièno dodati, da tudi naèin nji- hovega javnega nastopanja morda doslej ni bil dovolj prepoznavno kršèanski, da njihova govorica v tem smislu morda ni bila dovolj jasna. Vse to je treba resno premisliti in za- snovati globoko prenovo (kajti nekateri si z besedo “prenova“ `al ne predstavljajo dosti veè kot spremembo vodstva stranke). Ven- dar je treba iskreno povedati, da se lahko po- litiki navsezadnje še toliko trudijo, toda èe bodo delovali v razkristjanjeni dru`bi, kjer niti katolièani ne bodo nosili v svojem umu osnovnih naèel kršèanskega dru`benega nau- ka, potem takšni katolièani niti najboljših kršèanskodemokratskih politikov ne bodo prepoznali kot svojih. Menim, da se je zaèelo dogajati prav to. Kajpada so ti politiki na- pravili to in ono taktièno napako, o èemer tu ne govorim. Toda taktika je vendarle samo taktika; substanca pa so cilji, dejanja in vred- note njihovega politiènega delovanja. Tu pa je kršèanskodemokratka politika vendar od- visna od splošnih vrednot, naèel in presoj, ki jih mora v okviru dru`benega nauka oz- nanjati Cerkev, politika pa konkretno apli- cirati v prakso. Na tem podroèju bi moralo priti do naèel- nega skladja — ne pa praktiènih povezav! — med oznanjevanjem Cerkve in prakso poli- tike. Vendar še malo ni videti, da se bo to v kratkem lahko zgodilo ... Prenova, ki èaka kršèanskodemokratsko politiko na Slovenskem, mora po mojem mne- nju upoštevati predvsem tole osnovno evan- geljsko misel: kristjani smo poklicani, da smo v svetu sol in kvas. Obojega je malo, vendar preobrazi brezoblièno moko in napravi kruh. S tem je povedano vse. Cilj bi moral biti majh- na, èetudi manj moèna stranka, ki pa bi bila zares sol in kvas kršèanskega dru`benega an- ga`maja. Stranka, kjer bi bila kakšnost ved- no pred kolikostjo, ker bi imela nezgrešljiv kršèanski notranji in zunanji profil. Zdaj pa         je bilo marsikdaj ravno nasprotno: kakor veè drugih strank se je tudi SDS usmerila proti “sredini“, nagovorila bi rada èim veè ljudi, se- veda pa je za to potrebno `rtvovati veliko naèelnih stališè in moralnih presoj; zdi se mi, da je ta gravitacija nemalo zajela tudi NSi, da o SLS ne izgubljamo besed. Na “sredini“ je nastala pravcata gneèa. V njej je — `e èisto tak- tièno gledano, a pravim, da tu nimam v mislih taktike — prav lahko izgubiti svoj obraz. Toda kristjani imamo druge razloge, zakaj ga ne smemo izgubiti. Menim, da bo kršèanskodemokratska po- litika, èe bo, lahko obstajala le tako, da bo izoblikovala èisto novo govorico — prepoz- navno krèansko-socialno govorico. Ta govo- rica bo lahko avtentièna samo, èe bodo njeni nosilci vedeli, da ne govorijo v svojem imenu, ampak bodo v globini zares èutili, da govorijo v imenu slovenskih katolièanov. To ni tako preprosto, kakor se sliši. Go- voriti v imenu slovenskih katolièanov se pravi govoriti v imenu tradicije krekovskega kršèan- sko-socialnega gibanja, govoriti v imenu vzpe- njajoèe se kršèanske kulture, ki jo je na Slo- venskem presekala komunistièna revolucija; pomeni govoriti v imenu pobitih, muèenih, zaprtih, pregnanih, razlašèenih; pomeni go- voriti v imenu tistih, ki imamo v sedanji slo- venski dru`bi èedalje manj mo`nosti namesto èedalje veè, ker je podij javnosti prirejen samo za glas enih, ne pa tudi za glas vseh drugih, in ker je socialna kriviènost postala del struk- ture naše vsakdanjosti ... To je naloga, pred katero bi se vsakomur šibilo koleno. Velika naloga za notranje zdra- vo razumnost; za praviènost, za srènost in za krepost urejenosti in mere. Brez teh osnovnih kreposti (Josef Pieper) ne bo šlo. Naposled si velja priklicati v spomin, kaj je Bog odgovoril Mojzesu, ko se je branil stra- hotne naloge, naj izpelje Izraelce iz su`no- sti: “Mojzes pa je rekel GOSPODU: ‘O Gos- pod, nikoli nisem bil spreten v besedah, ne vèeraj, ne predvèerajšnjim, pa tudi zdaj ne, odkar govoriš s svojim slu`abnikom; kajti moja usta so okorna in moj jezik okoren.’ GOSPOD mu je tedaj rekel: ‘Kdo je dal èlo- veku usta? Kdo naredi èloveka, da je nem ali gluh, da vidi ali da je slep? Mar nisem to jaz, GOSPOD? Zdaj pa pojdi; s tvojimi usti bom in te bom uèil, kaj moraš govoriti.’“    Jošt Snoj: Raj, 2007 – 2008