pni.
\V243
TELEFON UREDNIŠTVA:	2S-«7
OPRAVE' 25-67 In 2S—6? POSLOVALNICA CEL.IE PreSernova 3. tel. POSTNI ČEKOVNI RAČUN II.4OT
fviiaribor, ponedeljek 25. oktobra 1939
NAROČNINA NA MESEC	I	Cena
Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, I dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din I din
Nemčija bo zahtevala razčiienje položaja
^žna naročila poslanikoma von Schulenburgu in von SViackensenu glede sovjetske Kusife JJtalije — Prekinitev nemško.sov-etskih trgovinskih poga anj — Veliko angleško pbso-|l^ Turčiji — Dogodki na bojišču, morju in v zraku — Ustanovitev židovske pokrajine
na vzhodnem Poljskem
Velika povodenj na zahodni fronti
PARIZ, 23. oktobra. Havas. Vojno poro- velike poplavne katastrofe, ki bi mosta
Sklepi berlinskega konferiranja
K*®«, 23. oktobra. United Press. Konference, ki Jih je imel Hitler z vodll-* '^avniki in diplomati, predvsem z ankarskim poslanikom von Papenom, mo-veleposlanikom ven Schulenburgom in rimskim veleposlanikom von Sen°m so v glavnem zaključene. Nanašale so se, kakor je bilo mogoče iz-5^’v Prvi vrsti na položaj, kakor je nastal po odklonitvi nemških mirovnih S Stfani vhodnih demokracij in sklenitvi turško-angleško-francoskega voja-j|. Pakta. Posebno zadnje dejstvo je, kakor se zdi, onemogočilo razne kom-Kft ltatere J® treba sedaj temeljito spremeniti. Tudi prizadevanja za pričetek W8Cl* s Sovietsko Rusijo doslej še niso uspela. Sovjetska vlada jih odgaja. )L tega ie bilo baje sklenjeno zahtevati v Moskvi, da se jasno in dokončno ^ Slede konzultacij, kdaj in kako bi se lahko pričela in kakšni so v tem ozi-namen> sovjetske Rusije. Z zadevno nalogo bo odpotoval v Moskvo von Schulenburg. Prav tako bo dobil rimski poslanik von Mackensen * da zahteva od Italijanske vlade odgovor na vprašanje, ali je pripravljena ati Pri eventualnih nemško-rusklh konzultacijah. Predvsem pa želi Nem-
čilo od sinoči pravi: Današnja nedelja je potekla mirno. Izvidniške akcije na raznih točkah fronte.
BASEL, 23. oktobra. Stalno deževje v Porenju povzroča vedno večje povodnji. Rena silno narašča, in ker naraščajo tudi njeni gorenji pritoki, obstaja nevarnost
resno ogroziti nemške utrdbe Siegfried o-ve črte. Posamezne niže ležeče utrdbe so že pod vodo in so jih morali Nemci izprazniti. Prav tako poročajo o povodnjih ob Mozeli in Sari, ki onemogočajo vsako vojaško operacijo tako Nemcem kakor Francozom.
Ustanavlja se balkanski obrambni blok
V»I Italija zavzela z Nemčijo solidarno stališče do turško-angleško-franco-tol^^ega pakta in podprla njeno protiakcijo. Iz sestanka, ki ga je imel vče-
 ______________________________   S!__________________
%
veleposlanik Phillips v Rimu z italijanskim zunanjim ministrom gro-iv^ pa izhaja, da želi ostati Italija tudi dalje strogo nevtralna in ne misli v razplet evropskih vojnih dogodkov.
kovinska nesoglasja med Rusi in Nemci
RIM, 23. oktobra. Po vesteh iz Londona, katere ponatiskujejo italijanski listi brez komentarjev, se pripravlja trojna konferenca med Madžarsko, Romunijo in Jugoslavijo, ki :e bo vršila sredi prihodnjega meseca, najbrže v Beogradu. Pri tej konferenci bi sodeloval kot opazovalec tudi poseben diplomatski zastopnik Italije. Cilj te konference bi bil ustvariti nov balkanski blok. Sklenjen naj bi bil pakt o vzajemni medsebojni pomoči Madžarske, Romunije in Jugoslavije proti vsakemu eve ntualnemu napadu, ki bi bil
oktobra. »Basler National-t1 leta] 02a iz Berlina, da se je vrnil iiNske lz Moskve vodja nemške \3a p^egacije dr. Ritter po nova v^%': r* trgovinskih pogajanjih med ' J1 sovjetsko Rusijo so nastale ki se nanašajo posebno na ih dobav s strani Nemčije.
x	a'°’ da plača Nemčija vse ru-
%	V s°tovini, ali pa takoj v bla-
Jv^je J' Sai«o v takem, ki ga Rusija 3 vl”ev.pa v takem, ki ga ima sama ^h?C^a.n"1 v st®nu izpolniti takih A. v >n obstaja nevarnost, da A<la 8aianja sploh razbila. Govori te dni vrnila iz Moskve ^žkr> trsovinska delegacija. Po-e so nastale tudi glede do-
bave ruskega bencina Nemčiji. Rusija izjavlja, da njena produkcija bencina komaj zadostuje njenim lastnim potrebam in zato ne more biti niti govora o tem, da bi mogla odstopiti Nemčiji kake znatnejše količine.
BERLIN, 23. oktobra. DNB. Vest, da je Rusija ponudila USA 160 tisoč ton mangana, komentira več tujih listov, češ da pomeni to, da bo Rusija zmanjšala dobavo mangana za potrebe nemške vojne industrije. Na nemškem merodajnem mestu izjavljajo, da so ta tolmačenja netočna. Rusija prideluje več kakor polovico celokupne svetovne produkcije mangana. Ona ga ima dovolj tako za sebe kakor za nemške potrebe, pa ji še ostane del, ki ga lahko ponudi tudi drugim državam.
>*iia
dobi posojilo 15 milijard
• oktobra. Turško-angle-C^la va genera'štabna pogajanja, V_vo|ax,Zvez' s sklenitvijo in pod-V Pogodbe, so se v soboto tu,,, • Ta pogajanja, ki so se s !ia politična In finančna j končana v vsestransko s popolnim sporazumom. \y ’ oktobra. Stefani. Od Sv ^ Od „ aTlda’ ki je odpotoval v X v Aifunera'a Wawela, ki je od-Ankari 1andrij°- so se na kolo-^^ke.	1 p°slovili funkcionarji tur-
v okt. Pogajanja o najetju
w sliji so pre(j
m 1
1J1UU zaKIJUCl£Jm. JV°ko]i1e *a Turčiji 60 milijonov
biw ian* d'n' 0I>- ur<)* P°*
3*VV,e«k ^"£‘1* Zvezala, dapre-edica tllrš,{ega izvoza. To je 0dbe Podpisa Prijateljske in vo-tried Turčijo in zahodn.ma
javil časnikarjem, da je popolnoma zadovoljen z rezultati razgovorov, ki jih je imel z generaloma Weygandom in Wa-welom.
izvršen s strani katere koli Izvenbalkan-ske sile. Ako se ta načrt uresniči, se pričakuje, da bodo k novemu obrambnemu bloku pristopile tudi Bolgarija, Turčija in Grčija. Kakor zatrjujejo v Londonu, bi bil ta blok deležen vse podpore Italije.
BUKAREŠTA, 23. oktobra. List »Cu-rentul« piše spričo ankarske trozvezne pogodbe, da status quo na Balkanu more btii zajamčen samo s sodelovanjem vseh balkanskih držav, pri čemer treba voditi računa o tem, da se ničesar ne more ukrenili brez opore Italije.
Danes nadaljevanje pogajanj s Finci
HELSINKI, 23. oktobra. Finski poslanik
dr. Paasikivi je v spremstvu ostalih članov finske delegacije odpotoval v soboto zvečer znova v Moskvo. Z delegacijo je odpotoval tudi finski finančni minister Taner. Kakor se zatrjuje, se je to zgodilo na izrecno sovjetsko željo, da se udeleži nadaljevanja pogajanj tudi eden izmed aktivnih članov finske vlade. Ker zunanji
minister Erkko sam ni hotel potovati v Moskvo, je bil v ta namen določen finančni minister Taner. Kakor se pričakuje,
se bodo nadaljevanja pogajanj pričela tekom današnjega dneva. Kakih podrobnih informacij glede stanja razmerja med Finsko in sovjetsko Rusijo na merodajnem mestu ni mogoče dobiti.
RUSKO ZASEDANJE BALTA
TALLIN, 23. okt. DNB. Razmestitev ruskih čet na odrejenih področjih bo v kratkem izvršena, ker je že večina ruskih oddelkov docela v svoje garnizije. Tudi prevoz ruskih čet na določene otoke je že končan.
TALLIN, 23. okt. Sovjetske vojne ladje, ki so bile zasidrane v tallinskem pristanišču, so odplule v Kronštat. Včeraj so!zveza je v celoti odobrila vladno politi-ruske čete okupirale otok Dago, Oesel pa ko. Konstatirano je, da 90% društev, ki bodo danes. Pred litvansko pristanišče so včlanjena v zvezi, obsoja kormmisti-Ljepajo jepr ispel oddelek ruske morna- čno politiko.
rice. V Kaunasu je ruska delegacija 13 mož, ki se pogaja z litvansko vlado o prihodu ruskih čet. Vilno bodo danes zasedle litvanske čete.
RIGA, 23. oktobra. Ena ruska križarka in dva rušilca sta plipluia v lutko Ljepaja.
FRANCOSKI RUDARJI ZA VLADO
PARIZ, 23. oikt. Francoska rudarska
Pričenja se novo preseljevanje narodov
Vsi nemški in poljski Židje bodo nasei eni na posebnem področju na nemiko-sovjetski meji vzhodno od Lublina — Italijanski Nemci se morajo preseliti na Poljsko do leta 1942 — Pred
pričetkom pogajanj z ostalimi državami
>>
k
ga f* °kt- Stefani. Načelna t	a	maršal	Čakmak ie
c
ih 23 okt ‘^ondon 17 86
Devize: New York
   Amster-
m >78. S:-ocvh^’"i 106.20 Penhagen 86.07 'A, Buenos
'V'K
DUNAJ, 23. oktobra. Tukajšnja židovska cerkvena občina je bila obveščena, da se bodo mo/all dunajski Židje polagoma vsi preseliti na Poljsko. Prvih 2(M)0 dunajskih Židov je bilo že poslanih v okolico Lublina. V zvezi s tem se ie izvedelo, da Je Nemčija sklenila ustanoviti posebno židovsko področje, in sicer v vzhodnem delu sedaj po Nemcih zasedene Po-jske, vzhodno od Lublina. Na tem področju, s katerega bede Poljaki preseljeni, bodo naselieni vsi nemški in poljski Židje. Gre v celoti za naselitev o’(oli 3 in toI milijona Ž*dov. Ker namerava nasesti Nemčija v zahodnih poljskih pokraj;-ah Nemce iz zamejstva v vzhodnih pa ' de. nastpja vprašanje, kam bo naselila 'oliake, ki se bodo morali od tu izseliti? 1 Prostor, ki bi na ta način ostal Poljakom,
ne bi obsegal niti četrtine bivše Poljske.
RIM, 23. oktobra. V soboto je bil podpisan v Rimu sporazum med Nemčijo in Italijo o izselitvi vseh pripadnikov nemške narodne manjšine iz Italije. Sporazum sta podpisala italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški veleposlanik /on Mackensen. Nemci, ki so državljani Nemčije, se morajo preseliti do konca letošnjega leta. Ner-cl, ki so bili doslej ita1?,?inski državljani, bodo pa mora!! zapustiti Ita-;ijo postom 33, tako da bo preseii cv do 'eta 1942. fopolnrma končana. Vs' ti \’emci bo ' naseljeni v zahodnem d iv še no'}s’ e Ga"ci;e, zahodno od Kra-cva. Ta spe r um ?e ne nanrša samo na užnotirolske Netrcc, atrrnk trdi na vse >stale, med druHm na tiste, ki so naseljeni v Kanalski dolini bivše Koroške (Tr-
biž in okolica), na bivšem avstrijskem Primorskem itd. Vseh teh Nemcev je okoli 240.000. Kakor se izve, se jih je pa za preselitev odločilo samo okofi 180.000, dočim žele drugi ostati še nadalje v Italiji in se prilagoditi italijanskim asimila-cijskm težnjam. Kakor poročajo italijanski listi, bo pričela Nemčija sedaj pogajanja tudi z vladami nekaterih južno-vzhodnih držav glede preselitve Nemcev z Podonavja in Balkana. V celoti bo ;»re-3e!jenih v Nemčijo o':oH 3 fn po! mlHiona -ipadrti1 ov nemških narodnih manjšin, vseljeni bodo vs! na Poljskem.
rALT TN. 23. oktobra DNB. Parnik »Ei-ler« je vCc"’i odplul iz tukajšnjega pri-! stanišča s 450 nemšk-mi izseljenci.
Stran 2.
»V e č e r o i k«
V Mariboru dne 23. X
Novi spopadi na morju in v zraku
Angleži potopili nemško civilno matično ladjo — Nemški kontrolni parnik zadel na mino in
se potopil — Dve novi bitki na Severnem morju
LONDON, 23. oktobra. Na južnem Atlantskem oceanu je neka angleška križarka potopila v soboto nemško matično ladjo »Sch\vabenland«, ki je služila za civilni letalski promet med Nemčijo in Južno Ameriko. Matična ladja je bila do začetka vojne zasidrana nekje med Afriko in Južno Ameriko. Kapitana in moštvo ie angleška ladja rešila in ujela.
KJEVENHAVEN, 23. okt. Med Fulster-boem in Moenom je naletela neka nemška kontrolna ladja na odtrgano mino in se potopila. Od 69 članov posadke se jih je rešilo samo pet. Rešilo jih je neko dansko letalo in prepeljalo na otok Moen. Eden je po prevozu umrl, ostali 4 so pa bili oddani v bolnišnico.
LONDON, 23. okt. V soboto popoldne so izvršili Nemci prvi večji letalski napad na angleške trgovske ladje, ki so jih v zaščito spremljale vojne enote. Napad se je izvršil na Severnem morju. Prvtč
so napadla nemška letala angleške iadje že dopoldne in skušala metati bombe, kar se jim pa zaradi silnega ognja protiletalskih topov z angleških križark ni posrečilo. Nemški bombniki so se zasledovani po angleških lovskih letalih naglo umaknili. Popoldne so nemški bombniki skušali napasti isto skupino ladij v mnogo večjem številu, toda tudi tokrat jih je sprejel silen ogenj protiletalske obramb?, in ko so se pojavili angleški lovci, se je vnela ostra bitka, v kateri je bilo zbitih več nemških bombnikov. Nemške bombe niso zadele niti ene same angleške ladje.
LONDON, 23. okt. V prejšnjem tednu so Angleži sestrelili 13 nemških letal, ki so prišla nad Anglijo. Zadnje letalo je bilo zbito včeraj. Dve nemški letali sta se pojavili nad angleško obalo; eno so sestrelili angleški lovci in je padlo v morje. Pet nemških pilotov so rešili ter jih prepeljali v Grimsby. Trije so se držali
krila letala, ki se je potapljalo, eden je bil težko ranjen.
LONDON, 23. okt. Rešenci z nekega angleškega trgovskega parnika pripovedujejo, kako je postopala z njimi nemška podmornica. Častnik s podmornice je v rešilnem čolnu prispel v bližino angleške ladje, potegnil revolver ter ukazal, naj mornarji pozdravljajo. Ko so Angleži to storili, jih je drugi častnik fotografiral. Podmornica je nato parnik potopila.
BERLIN, 23. okt. DNB. Vedno bolj se množijo pritožbe zaradi počasnosti, s katero angleška oblastva preiskujejo nevtralne ladje, dočim prihajajo nemški vladi priznanja nevtralnih ladjarjev, katerih ladje vozijo skozi kanal, ki spaja Severno in Vzhodno morje. Nevtralni ladjarji poudarjajo, da so nemška oblastva tako eks-peditivna, da je preiskava večine ladij opravljena že v pol uri.
Poljski protest v
PARIZ, 23. akt. Z ozirom na sovjetski plebiscit v zaseden'*1 krajih, je poljska vlada pri ruski P* rala ter pravi, da je plebiscit v ‘j5;) z mednarodnim javnim praVt(>nfl# Poljska ne priznava. Poijsko vf ^ ^
tniC*
šlvo je tudi zanikalo vse iveniš^
O* v U JV IUUI	<	j	c||
da bi Anglija dobavljala Polj8® pline.
ARGENTINA IN POLJSKA
BUENOS AIRES, 23. oktobra. ^ cenili krogih izjavljajo, da 3 ® vlada ne bo imenovala n0 # matskega zastopnika pri W) y2(Ja<i potem’ ko ie bil odpoklican '	$
argentinski opolnomočeni min' kler se ne razjasni mednarodni P
Slovaki dobe del poljskih Karpatov
BRATISLAVA, 23. oktobra. Nemški kancelar Hitler je sprejel v soboto v kan-celarski palači v Berlinu slovaškega poslanika Čenaka in mu sporočil, da je Nemčija sklenila izpolniti slovaške želje glede vrnitve onih slovaških krajev, ki si jih ie prisvojila Poljska leta 1920., 1924. in 1938. Vrnitev se bo izvršila na podlagi posebnega dogovora med nemško in slovaško vlado. To sporočilo je vzbudilo po
vsej Slovaški veliko navdušenje. V mnogih krajih so bile prirejene navdušene manifestacije. Vrhovni poveljnik Hlinko-ve garde, propagandni minister Šanjo Mach je imel govor, v katerem je med drugim dejal: Adolf Hitler je dokazal pred vsem svetom, da se oddolžuje za zvestobo z zvestobo in za uslugo^ z uslugo.
Še vedno polemika okoli „Athenie"
LONDON, 23. okt. Z ozirom na napade nemškega propagandnega ministra dr. Goebbelsa pa radiu na Winstona Churchilla, pravijo Angleži, da so ameriški državljani, ki so bili rešeni z »Athenie«, čisto jasno videli nemško podmornico, ki je torpedirala »Athenio«.
LONDON, 23. oktobra. Reuter. Kakor je znano, je imel nemški minister Goeb-bels po radiu zelo oster govor, v katerem je vnovič trdil, da parnika »Athenia« ni torpedirala nobena nemška podmornica. »Daily Maii« je izvedela, da je Churchill, na čigar naslov je bil naperjen Goebbel-sov govor, še v teku noči ta govor prebral in izjavili da gre tu samo za nemško propagando,, na katero sploh ne bo odgovoril.
RUSKO-JAPONSKA POGAJANJA
PEKING, 23. okt. Pogajanja o razmejitvi med Rusijo in Japonsko so na mrtvi točki. Gre za vprašanje ravnanja z ujetniki.
SMETANIN ODPOTOVAL V TOKIO
MOSKVA, 23. okt. Havas. Novi ruski veleposlanik v Tokiu, Smetanin, je odpoto val na svoje mesto. Kakor je znano, je bil Smetanin poprej odpravnik poslov sovjet skega poslaništva v Tokiu.
NEW YORK, 23. okt. Reuter. »New-york Herald« polemizira proti včerajšnjim izjavam nemškega ministra Goebbelsa v vprašanju torpediranja »Athenie«. List pravi, da je bil to čisto propagandni govor, ki v USA ne bo našel dobrega sprejema.
NEW YORK, 23. oktobra. Ameriški listi odgovarjajo na dr. Goebbelsov napad na lorda Churchilla. Vprašujejo se, kako to, da ameriški državljani niso videli treh angleških torpedovk, ki naj bi po dr. Goebbelsovi trditvi potopile »Athenio«. Mogoče so bili na drugi strani ladje? čudno pa je, da na tisti strani niso videli treh angleških torpedovk, ampak eno nemško podmornico.
Okrožni vodje pri Hitlerju
BERLIN, 23. oktobra. Hitler je včeraj konferiral z voditelji narodnosocialistič-nih distriktov. Pravijo, da se hoče prepričati o pravem razpoloženju ljudstva.
LONDON, 23. oktobra. Diplomatski urednik »Timesa« trdi, da pomeni sestanek pokrajinskih poglavarjev in okrožnih voditeljev iz vse Nemčije v Berlinu, da je pričakovati važnih odločitev nemške vlade v vprašanju novih vojnih operacij.
NEMŠKA ZIMSKA VOJNA SAMOPOMOČ.
BERLIN, 23. oktobra. DNB. Začasni rezultat včerajšnje zbirke za zimsko vojno pomoč v Berlinu znaša čez en milijon mark. To se pravi, da je včerajšnja zbirka vrgla za 80% več kakor lani v prvem tednu meseca oktobra.
POBIJANJE KOLERE NA KITAJSKEM
PEIPING, 23. oktobra. DNB. V Ciiig-tavu so včeraj bile ukinjene vse omejitve prometa, ki so jih oblastva bila odredila zaradi kolere. Tako v Cingtavu kakor v Tiencinu so se vsi zadevni ukrepi japonske zdravstvene službe izkazali kot ^elo učinkoviti. Vendar v Tiencinu še ni minila nevarnost v angleški koncesiji, ker se tam še vedno pojavljajo primeri kolere.
GUVERNERAT V SUDANU
LONDON, 23. okt. Havsa. Na željo angleške vlade je egiptska vlada, uvažujoč sedanje izjemne razmere, pristala na to, da ostane na svojem službenem mestu še nadalje sir Stevvart Simms, generalni guverner egiptskega sudana, ki bi bil moral koncem tega leta iti v pokoj.
BRAN^1
HOLANDCI SE BODO
AMSTERDAM, 23. oktobra-niškim vestem, da je Angl'Ja ^0 )landskim trgovskim ladjam $ spremstvo angelskih vojnih >a ^ ljajo na merodajnem mestu, d V vlada ni stavila nobene take P J# da bo Holandska v primeru P° ? @ nila svojo trgovsko mornarico lastno vojno mornarico
ŠPANSKI DRŽAVNI
MADRID, 23. oktobra. ska vlada je pod predsedova J i J rala Franca imela sejo, ki je	jj,.
o državnem preračunu. Sklenj , sc v preračun stavijo kev.
tudi kredit'
BAGd*
POLEMIKA Z LLOYDOM GEORGEOM
LONDON, 23. okt. Reuter. »Daily Te-legraph« polemizira proti zadnjemu govoru Lloyda Georgea. List pravi, da se Lloyd George tudi ni hotel pogajati s cesarjem Viljemom, dokler so nemške čete držale Belgijo in Romunijo, in poudarja, da Lloyd George ni pojasnil, kakšna jamstva bi mogla dati Nemčija v sedanjem položaju.
KOPTSKA MAŠA V PAVIJI.
RIM, 23. okt. DNB. Prva služba božja po koptskem obredu v Italiji je bila včeraj v katedrali v Paviji. Opravil jo je kardinal msgr. Salotti kot predstavnik kon-. uiiuwwm ^uo..— gregracije za vzhodno cerkev ob asistenci | starčka mrtvega. Na ^ ^0 fj), velikega števila koptskih duhovnikov iz j ki jo je Kavšek očividfl0 italijanske Vzhodne Afrike. Službi božji cu na štedilnik. Komisija so prisostvovali številni predstavniki je starčka pri padcu za<1 države in fašistične stranke.	‘je podlegel.
PALESTINSKI MUFTI V
BAGDAD, 23. okt. DNB- -et 0< vrhovni mufti je bil včeraj SP y . nov iraške vlade, nato pa je ci tudi pri regentu. Vrhovni Btej priliki v imenu Palestine nost iraški dinastiji.	j
DANES GOVORI SPAAK P° J
BRUSELJ, 23. okt. Zu"aff2*l Spaak bo imel danes 80V°r ? kor se izve, bo pri tej prilik' l (5r ločnost Belgije, da ostane strogo nevtralna.
TALL1N, .« okt. Reuter, letonski pakt zagotavlja Ku. no -prevoz blaga po vseh kopn' poteh Estonske ter svobod	^
iz Letonske skozi kanale	ja<
in v pristanišča Črnega  -----------------------
ZAGONETNA SMRT NA
Včeraj je bila kriminalna i Zg cana v stanovanje 60-letne2.j sipa Kavška na Betnavsk' ^-nadzornik g. Cajnko je v
V.
Minister dr. Budisavljevič predsednik
Minilo nedeljo je glavni odbor Samostojne demokratske stranke v Zagrebu iibral n
AMERIŠKO-ANGLEŠKA MANIFESTACIJA.
HYDE PARK, 23. oktobra. Ob priliki včerajšnje službe božje v ccrkvi sv. Jamesa je bila cerkvi izročena biblija, ki sta jo poklonila angleški kralj in kraljica v spomin na svoj obisk v USA. Svečani službi božji je prisostvoval prezident Roosevelt s soprogo in materjo. Opravljene so bile tudi molitve za vladarsko dvojico in narode Velike Britanije.
Mariborska vremenska napoved. Prevladovalo bo spremenljivo oblačno in vetrovno vreme. Obeta se še dež. Včeraj je bila najvišja toplota 8,2, danes najnižja 6,3, opoldne pa 9,2. V nedeljo je padlo dežja za 3,9, danes dopoldne pa za 11,2 milimetra.
ZAGREB, 23. okt. Na seji glavnega odbora Samostojne demokratske stranke, ki je bila včeraj dopoldne in popoldne v Zagrebu, se je zbralo 140 delegatov. Sejo je vodil podpredsednik stranke, bivši senator dr. Milan Kostič. Glavni tajnik Sava Kosanovič je poročal o ostavki predsednika Adama Pribičeviča, ki mu zdravje ne dopušča, da bi vršil posle. Ostal pa bo še dalje glavni ideolog SDS in vodja njene prosvetne organizacije »Seljačko kolo«. Soglasno je bil nato izvoljen za predsednika stranke dr. Srgjan Budisavljevič, minister za socialno politiko in narodno zdravje. Podpredsedniki so bivši minister dr. Hinko Križman iz Varaždina, kmet Jovo Corkovič iz Gline, dr. Milan Kostič iz Zemuna in vodja vojvodinskih samostojnih demokratov, dr. Duda Bo-škovid.
V podrobnih izvajanjih je tajnik Kosa-novič prikazal zgodovino sporazuma ter opisal odnošaje stranke do Združene opo-
Hadži iz Novega Sada jc prikazal stanje ] nizacijistranke je	v
v Vojvodini.
Novi predsednik SDS dr. Budisavljevič je očrtal politično stanje v državi in analiziral sodelovanje ministrov KDK v Cvetkovičevi vladi. V obširni debati so govorniki izrazili popolno zaupanje strankinemu vodstvu.
Ob pol 12. jc dospel na sejo dr. Maček. Delegati so ga sprejeli s prisrčnimi ovacijami. V nagovoru je minister dr. Budisavljevič orisal skupne napore Hrvatov in Srbov v KDK pod dr. Mačkovim vodstvom, ki so kronani z ustanovitvijo banovine Hrvatske. Boj za zmago kmetske demokracije v vsej državi se bo nadaljeval. Dr. Maček je vidno zadovoljen naglasil, da bi vseh uspehov brez sodelovanja SDS ne bilo. HSS bo storila vse, da pridejo tudi Srbi do vseli polnopravnih pravic svobodnega naroda.
Zbor delegatov je v izraženi zaupnici dr. Budisavljeviču in dr. Mačku zanikal zicije. Dr. Rajko Djermanovič je poročai j vse vesti, ki so poročale o preganjanju o zunanjem položaju v Evropi, dr. Kosta i Srbov na Hrvatskem. V poročilu o orga-
se bo SDS v bodoče ra2
uv	v	Ql,	-	tip-.	3•
no stranko. Ob sloves 0viH* ja,. da.se
sodelovali pri pravic kmetskega na
5I0
Bogumil R e m e c. j e s ‘ -- i*r f r v pok., dr. Juro	pUt
župan, Ivan M a i e r ....	te
Ignacij H r e n, v^"'j|jst3 Lati samo ena kandidata ptici lahko smatrajo gort” za izvoljene.
dr- f
v kratkem prepričan. utigS i*1	^
Hrvati nobene razlike-sta sodelovali pri ufjg v j
dldatl v S*
Senatorski kan<
BEOGRAD, 23. okt- ni odbora JRZ so bili ^J^tve * sc>W'
didati za senatorske prgji Eranc Smode; m b a c h, bivša se
iti
OiZSk-tn
I,clčii, biv* P”*1 gKnn^s, $
J^Maržboru dne 23. X. 1939.
»V e S e r n I f«
Sinu 9.
S&ice
Naše obmejne šole so prenapolnjene
23 obmejnih šol nujno potrebuje prenovitev ali pa sploh nova, prostornejša poslopja
Irank**1 ^eta ze učiteljstvo in narodno i^jjbna društva opozarjajo odločujoče ml? ^ činitelje na obmejno šolstvo! i?? Reputacij, poslanic, spomenic, re-intervencij je že šlo zadnja leta jjj instance, koliko stvarno dokaz-ir'/0f>*SOv’ Predlogov in prošenj je po-k.30 Prikazalo neprimerno stanje na-^fflejnega šolstva! Odmevi so kaj
hočemo le nekaj najbolj kriče-
lo! Dri®erov prenapolnjenosti obmejnih 1 v.srr—  .................. " • -
img
(sako'na v pritličnih poslopjih, katerih
a^oti in Zgor. Sv. Kungoti je šola kSI>iena
Hpr ° '®a samo dve učni sobi ter ^Va r!ieV0 prav skromno stanovanje. 'a Šteje 4 oddelke (poprej razre-
56 ^ETIH ZAKONA STA ISTI DAN v . UMRLA
Vttejj^Phoru je umrl te dni bivši upra-U^iJ^stelinskih posestev v Slavoniji it rgjj ,v ^erni. Nekaj dni preden je umrl, Preživel zeni Frančiški, s katero je ki. 56 srečnih let zakonskega živ-
de) s skupno 262 učenci, druga pa 5 oddelkov s 259 učenci. Vsak oddelek ima povprečno 65 učencev. Na prvi šoli poučujejo le tri učne osebe, na drugi pa morajo 5 oddelkov v dveh učnih sobah deliti na dopoldanski in popoldanski pouk. Kako naj se oboje izvede, da bd odgovarjalo zakonu, potrebi in zdravju dece ter prizadevanju in zdravju učiteljstva? Obe stavbi že davno ne odgovarjata potrebam šole, vendar kljub večletni zahtevi ne pride do zgradbe novih, tako potrebnih šolskih poslopij v obeh krajih!
V obmejni šoli pri Mariji Snežni je res 8 oddelkov, toda le 4 učne sobe, v katerih dnevno sedi v celem 416 učencev! Pri Sv. Rupertu v Sl. gor. ima šola 9 oddelkov, vendar samo 5 učnih sob in le 7 učnih oseb, ki poučujejo Skupno 473 šo-
larjev. V Jarenini je premalo 5, v Kamnici 3, v Selnici 5, na Sladkem vrhu 3, pri Sv. Ani v Sl. gor. 3, pri Sv. Juriju v Sl. gor. 4, pri Sv. Lenartu 4, pri Sv. Trojici 3, v Št. liju 4, pri Sv. Martinu pri Vurbergu 3, pri Sv. Marjeti ob Pesnici 3 učne sobe itd. Izmed vseh 29 šol v tem okraju ima dovolj učnih sob le 6 šol in sicer: obe šoli (deška in dekliška) pri Sv. Petru pri Mariboru, v Krčevini, v Gradišču (zgradila CMD), pri Sv. Juriju ob Pesnici in v Svečini. Vseh ostalih 23 šol je treba razširiti, oziroma neprimerna stara šolska poslopja nadomestiti z novimi! Stare šolske hiše naj služijo kot občinski domovi, orožniške postaje, ali po primerni preureditvi tudi kot obmejni zdravstveni, društveni domovi.
^ hate*arn’ vendar pa bom počakal ta ' *er vem, da ne boš mogla živeti v mene.«
^ ifi ^
^Vaio umrl, je res tako močno °a n^eg°vo družico, da je nekaj faSti0 t6le p‘mr'a- Oba so pokopali isto-er položili v isti grob.
*%1NEJ§i PROMET V ŠIBENIKU
'kt vflSein zastoju je pomorski pro-
,	zopet	živahnejši.	Ladje
J.°,2 blagom za izvoz v Italijo in jM\ r'k°- Posebno izvažajo naš ma-največ kupuje južna Afrika, v tujino tudi moke in lesa.
KRMIJO Z BRESKVAMI
taat'C’ ^aruvara ie bila letos izred-ltt tak Sadna 'et>na. Zlasti so obro-, Wj Ve> hi jih imajo toliko, da z nji-r^Cj. Sv>nje. Ker nimajo urejene or-jjHreH .glede prodaje in izvažanja sa-krmf- a3° Sadte v žganje ali pa z niJ° živino.
0 -JE POSLAL PO KOSTANJ X v ŽERJAVICO
tli ’JPtaVa
t-zarad* treh tombolskih kart (£*t biti končana že pred tedni, ali Vi» r?etl8ga posestnika Franca 55* J te j a na bilo v Maribor. Ob-Vh^lske ue dolžila, da je prilepil na kj% f,{Jarte ob priliki neke .tombole 5^ %, pr» Stevilke, da bi dobil prvo tj - Ofi že'plieno karto je nato poslal bil0 slena,l- na tembolsko komisijo, kjer ter fiu 10 °bkrili. Bezjak je bil ob-ktaa »*_°ten na 3 mesece in 15 dn
^	za	‘n	teta	pa	so
9 in
ne držav!jansk
dni
mu
kili
e pravice.
na nravni fakulteti beo 'ek [?	* odličnim uspehom Jo
S beLe?rS' Vstudpete -lliže P-U,ja’-ki
>1	.	**•
IbvL ?e *tez|ilčapja pod vlakom. Blizu Jevni? ®ovni obhodnih Karl tovor»Lumaknil med službenim vlaku. Pri tem ni
Ullrat^usmrtila JC prispcla * dr,,ge v mariborsko bolni-
V*&«i	AW	(!T°.!uoči	s Prebito	lo-
■ffipUsi.	Njivar	iz St. Jurija
j« l’il	zaposlen	pri
tfioL pi-islQnJn lK‘c1. deIom Prižgal ci-
L t«r j,.,1, k njemu malce vinjen JC, bo ?l’ Aloji ya ’ da Preu°ha s ka-LŽeIeznini storil> J« brat S gli(V;	ter tako nesrečno
a°jo, žetega brata, da mu jo a se bo končala pred
! 0jterV’ CL ^j8, teer ,jnu ni hulcl poso-Mbcto^« lnn^u Jal listje iz gozda Ni'be!, 2 ‘Slo a (borske tvrdke Andrej A »te stea	terma	35 letnega	po-
ft itest*011 Gr°bcrja
Celje
: Celjsko gledališče. V siedo, ob 20. Cbodo predvajali „Celjske grofe". Gostovanje mariborskega gledališča.
c Borza dela. Te dni je bilo v evidenci 260 brezposelnih, in sicer 162 moških in 98 žensk.
c Delo dobijo pri Borzi dela: 1 hlapec, 1 mizarski pomočnik, 1 krojaški pomočnik, 40 rudarjev za Ivanjico pri Užički Po-žegi, 6 kmečkih dekel, 10 kuharic, 6 služkinj, 1 natakarica in 1 hotelska sobarica.
c Poslopja mestnega zavetišča v Medlogu bo dala prenoviti celjska mestna občina. Razpisana so že tozadevna zidarska in pleskarska dela.
c Pardnevno deževje, ki ga imamo v celjski kotlini te dni, je povzročilo močno naraščanje Savinje in pritokov. Vendar se za enkrat povodnji ni bati.
c Uršulni sejem v Celju je bil v soboto.. Zaradi slabega vremena ni prišlo veliko tujih trgovcev. Kupčija je bila srednja. Ljudje so kupovali najpotrebnejše. Sejem je bil samo kramarski, ker je bil živinski in svinjski sejem zaradi slinavke in parkljevke prepovedan.
c Tovorni avto prevoznika Jokana iz Zagrada pri Celju je zavozil na cesti v bližini Pocajtovega mlina pri Teharju v tri otroke delavca Kranjca iz Creta pri Celju. Vse tri je podrl na tla in jih poškodoval. Prepeljali so jih takoj v celjsko bolnišnico. 6 letni Milko je dobil težje poškodbe na glavi in je ostal v bolnišnici ostala dva so po zdravniški pomoči od dali v domačo oskrbo.
te
c Lepe trgovske Izložbe. Pred praznikom Vseh svetih so si tudi celjski trgovci prav • okusno uredili izložbe sveč.
c Nesreče. 32 letnega rudarja Franca Tratnika iz Zabukovce je v rudniku . Zabukovci podsula plast premoga, pri čemer sta se mu zlomili dve rebri. — V Prešernovi ulici v Celju si je 17 letni Milko Kukovič pri sekanju drv odsekal levi kazalec.
c Umor pri Brežicah pred sodiščem. Jutri bo pred okrožnim sodiščem v Celju razprava proti Francu Cirenskemu, ki je pred nekaj meseci v bližini Brežic umoril preužitkarioo Lapuhovo.
Ptuj
p Ukradla mu je 500 din. Zorec Josi žefar iz Vurberka pri Ptuju, je v sobo na ptujski pošti nakazoval denar. Medtem, ko je našteval drobiž za ček, mu je neka tatica izmaknila iz cekarja robec, v katerem je imel zavezanih 500 din.
p Zgradila most In zaprla prehod. Cez
potok Grajeno, nedaleč od obč. pisarne Grajena, sta si dva mala posestnika zgradila rjost. Tod pa vodi preko Grajene pot, po kateri hodi veliki del tamošnjega prebivalstva že iz davnih let. Prej je bila tu brv, ki pa jo je odnesla zadnja povodenj. Ker ni hotel nihče od stalnih izkorišče: valcev te poti ničesar prispevati za novi most. sta si la dva mala posestnika, doma ob potoku ,sama zgradila most in zaprla prehod.
p Literarni večer. Ljudska univerza v Ptuju ima v načrtu, da priredi literarni
večer.
SEZONA PURANOV
Približuje še sezona izvoza purane^. Izgledi za to niso najboljši, ker je bila letos slabša koruzna letina in purani niso dovolj pitani. Jugoslavija izvaža letno okoli 300 vagonov puranov, večinoma iz Hrvatskega Zagorja. Letni izvoz znaša okoli 600.000 kljunov. Izvoz puranov se pričenja vsako leto 5. decembra, kupovanje pa še prične že tri tedne prej. Izvozniki perutnine trde, da bodo letos ostale iste cene, kakor doslej, to je 8 do 8.50 din kg.
Poslano
BOLNIŠKO ZAVAROVANJE ZASEBNIH IN TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV
Prejeli smo:
Pisca člankov v „Slovencu‘! od 18. in 19. *t. m. o razmejitvi privatno-društvenih bolniških blagajn v Jugoslaviji gotovo nista dovolj informirana o zgodovini društva „MERKUR“ in njene bok blag., ker Bi se sicer ne zaletavala tako brezobzirno v Merkuraše v Sloveniji.
V zedinjeni Jugoslaviji je dovoljeno vsemu delovnemu ljudstvu, da si poišče fii najde žaposlenje v katerem koli krajci naše države, Tako so razni pridobitni krogi, tudi slovenski ustanavljali svoje centrale ozir. svoje podružnice na vsem področju naše širše domovine ter tudi svoje nameščence premeščali v ta nova podjetja. Zaradi tega je nastala potreba, da je društvo „Merkur“ v zaščito pridobljenih pravic svojega dolgoletnega članstva, v krajih, kamor so bili po službeni ■potrebi delodajalcev premeščeni, ustanovilo podružnice društva in bolniške blagajne po vsej kraljevini Jugoslaviji, ki štejejo danes 97 podružnic in 25.000 članov. To je tudi podlaga ustanovitve podružnic v Sloveniji, ki delujejo že čez 10 Dejstvo je, aa so k društvu _„Mer-
let,
Velik požar pri Pesnici
V noči na nedeljo je izbruhnil požar gospodarskem poslopju posestnice Jožefe 2ižekove v Rami pri Pesnici. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje z vsem gospodarskim orodjem, če bi ne bili prišli pravočasno na pomoč pesniški in ma-
riborski gasilci, bi bila zgorela tudi hiša. Požar je napravil okoli 100.000 din škode. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. Zanimivo je, da je zaduj čase v Rami že večkrat gorelo.
Dekle ped vlak, fant si je premislil
Na Humu prt Ormožu sta se Marija Šiper in njen fant, ki je zaposlen v Čakovcu, dogovorila za skupno prostovoljno smrt. Odpeljala sta se v Čakovec, kjer Je na postaji Marija skočila pod vlak. V
istem trenutku je zaklicala še fantu, naj ji sledi v smrt. Ko je mladenič videl razmesarjeno Šiperjevo, je pobegnil. Mrtvo dekle so prepeljali v mrtvašnico, za fantom pa poizvedujejo orožniki.
Smrtna nesreča v Savinjski dolini
Ključavničarji in kovači hrastniške steklarne so priredili avtobusni izlet v Savinjsko dolino. Vozil je avtopodjetnik Srečko Pepel iz Laškega. Na križišču državne in banovinske ceste pri Sv. Petru v Savinjski dolini je neki kmetski voznik zavozil s tako silo v avtobus, da je oje predrlo karoserijo in zadelo 32-let-
nega ključavničarja Franca Rotarja. Dobil ie tako hude poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umri- Lažje poškodovan je bil tudi 26-letni ključavničar Bogomir Jelen. Prestrašeni izletniki so po tragični nesreči nadaljevali vožnjo v Hrastnik.
Izvoz naše živine se je zelo povečal
ter mu
clrv^w.d*'cza, nH cirkularki tet stari žagar Franc
h!“vu ie brcnila 0 let % Q*nii;a «n posestnikovega sina obra^ ač ter ga nevarno
Zaradi mednarodnih zaipletljajev so se nade za izvoz naše živine proti vsakemu pričakovanju izboljšale. Povpraševanje tujih tržišč po naši. živini je zadnje čase tako veliko, da bo izvoz lahko donašal rentabilen dohodek za živinorejce, trgovce in izvoznike. Do konca tekočega leta bomo Izvozili v Nemčijo 50.000 svinj, in sicer 34.000 živih ter 15.000 zaklanih. — Prav tako bomo v Nemčijo izvozili do konca leta okoli 300 vagonov masti in slanine. Tudi v Ceško-Moravsko bomo tedensko izvažali okoli 1000 svinj, dočitn Je izvoz naših svinj v Slovaško zaradi plačilnih pogojev popolnoma zastal. Do-
slej v Švico nismo izvažali svinj. Zadnje čase pa se švicarski trgovski krogi zelo zanimajo za naša tovrstna tržišča in pošiljamo tedensko v Švico okoli 30 vagonov svinj. Izvoz se bo še povečal na 1000 svinj, tedensko. Pospešen je izvoz naših svinj v Italijo in v Anglijo, s katero se vodijo pogajanja, da bi ji naši izvozniki poslali v teku šestih mesecev okoli 50.000 svinj.
Tudi izvoz goveje živine vedno narašča. V Švico bomo Izvažali tedensko 50 bikov za klanje. V Nemčijo izvažamo tedensko 500, v Italijo pa 1000 glav goveje živine tedensko.
JG)	W	»	V*4 1*0^ V* ,,W
kur" pristopili prostovoljno tudi slovenski zasebni in trgovski nameščenci, ki so bili prej zavarovani pri Okrožnem uradu ih pa pri Trgovskem bolniškem podpornem društvu v Ljubljani. V teku časa so prostovoljno pristopali, kot dokaz dobivanjg večjih dajatev pri „Merkurju‘‘ nadaljnji člani tako, da so podružnice Merkur v Sloveniji polagoma rastle in je število članstva še rodno v porastu brez vsake propagande ali kakršne koli reklame.
Podružnice društva „Merkur“ v Sloveniji so so razvile v močne postojanSe socialnega zavarovanja zasebnih in trgovskih nameščencev ter bomo za njihov nadaljnji procvit in ohranitev zastavili vse. zakonite sile. Da pa bodo vsi ,ki so čitfili dosedanje izpade proti podružnicam „Mer-kurja" v Sloveniji, na jasnem za kaj se mi borimo proti razmejitvi navajamo v kratkem naslednje:
1. Društvo „Merkur“ je privatno-pravna institucija, ki vrši poleg obveznega zavarovanja še posebej dopolnilno zavarovanje po privilegiju odobrenem od ministra za soc. pal. in nar. zdravje od M. maja 1922.
2. Po pravilniku bolniške blagajne
kur" odobrenem po min, za soc. pol. in nar. zdravje od 4, maja 1937 so pri tej blagajni lahko samo prostovoljni člani društva „Mcrkur".
3. Društvo ,,Merkur" je izrazito naroe-ščenska organizacija brez delovanja delodajalcev.
4. Driištvo „Mcrkur“ je strogo nepolitična ustanova, ki deluje le za izboljšanje socialnega zavarovanja članstva in njihovih svojcev.
5. Clam društva in bolniške blagajne „Merkur“ imajo s svojim dolgoletnim članstvom dosežene velike pravice, ki Jih na noben način nečejo to ne želijo izgubili: a) 52 tednov bolniškega zavarovanja »a člane, 8 tednov bolniškega zdravljenja za vse rodbinske člane; b) društveni sanatorij v Zagrebu, ki je najmodernejši ta najbolje opremljen v delu južne Evrope,; c) posmrtna pomoč za člane ta vse njihove svojce od strani bolniške blagajne od 50 do 1.440 din. Razen tega plača društvo posebno posmrtnino za člane po trajanju članstva od S mesecev naprej od 780 do 4200 din; č) brezposelna podpora od 400 do oOO din; d) brezposelni člani in njihovi svojci kakor vdove so lahko zavarovani pn društvu „Merkur“ z mesečnim prispevkom od 30 do 35 din, do ponovne zaposlitve vdove pa do smrti.
Društvo ,.Merkur" je privatno pravnega značaja ,ki ga tvorijo samo prostovoljni
‘“'i ju1	P° svoiih vplačanih pri-
spevkih dolgoletne dosežene pravice. To
jo njihovo imetje in bi bilo vsako poseganje v to imetje proti zakonito. Gotovo m v interesu države, da bi kratila državljanske pravice ravno le samo članoni društva Merkur" in njihovim svojcem. Predlog komisarja SUZORA od 28. sept. t. 1. o razmejitvi „M*rkurja“ je bil popolnoma neosnovan ter smo zaradi tega podvzeli vse korake, da odločujoči činitoUl ta predlog _ zavrnejo. Ne bomo se spuščali v ču--sopisne polemike, ker sipo tudi dd sedaj shajali brez njo. Prosimo pa, da se preneha javno po časopisih izražati dvome o nacionalnosti predstavnikov »Merkurja" v Sloveniji ,posebno pa našega dolgoletnega člana in odbornika podružnice v Mariboru g. Josipa Maculja, ki je istočasno čan glavnega odbora društva »Merkur" v Zagrebu.
Maribor, dne 23. oktobra 1939. »MERKUR", drnlHvo trg. in priv. nameščencev Jugoslavije v Zagrebu, podrti*-•uk« r —
Maribor
Maribor dobi ncve alarmne naorave
Moderna pridobitev mestne gasilske čete bo znatno pripomogla k varnosti pred požar»
V Maribor je prispela nova alarmna naprava za gasilsko četo. Gasilska četa inra že vse pripravljeno za položitev alarmnih vodov, kar bo izvršilo mestno elektriško podjetje. Alarmni vodi bodo dolgi skoro 7000 m.
Skrajni čas je že bil, da si je gasilska četa umislila nove naprave za požarni alarm, ker so stare doslužile, saj so bile več kakor 40 let v rabi. Stare alarmne naprave niso več funkcionirale. Alarmni zvonci so odpovedali kadar je bilo najbolj nujno.
Pozimi pa sploh ni bilo mogoče spraviti alarmnih vodov v red. Pri nekem požaru se je zgodilo, da je morala četa pozvati gasilce na pomoč po slugi, ker se plat zvona iz stolnice, posebno v zaprtih stanovanjih in v obratujočih delavnicah, ni slišala. Kako je zaradi takih pokvarjenih alarmnih naprav mnogokrat trpela pomoč čet, si pač lahko mislimo.
Nove alarmne naprave je dobavila tvrdka Siemens <£ Halske, ki je ne samo v Nemčiji, marveč tudi v prekomorskih krajih in Franciji ter Angliji postavila na stotine alarmnih naprav. Sistem teh naprav je dokaj enostaven. S primerno centralno aparaturo se s pomočjo indukcijskih aparatov sprožijo alarmni zvonci v stanovanjih ali delavnicah gasilcev. Z dru go napravo pa je lahko po istih vodih gasilce tudi telefonično poklicati. Alarmni zvonci in telefoni so zvezani na: istem atermnem vodu. Naprava je konstruirana
tako, da je mogoče tudi v večjih skupinah namestiti zvonce in telefone. Tako bo mariborska gasilska četa imela aparaturo, na kateri bo mogoče namestiti zvonce in telefone v 4 skupinah. Ureditev ima to prednost, da ni treba vseh gasilcev hkrati alarmirati, ampak samo toliko, kolikor jih potrebujejo.
Mariborska gasilska četa bo imela na levem bregu Drave gasilce razdeljene na tri skupine in bo lahko vsako posebej alarmirala, seveda pa tudi vse tri hkrati, četrti alarmni krog je rezerviran za desni breg Drave, ki pa se še sedaj ne bo
izrabil.
Alarmno napravo, ki jo dobi Maribor, je mogoče vsak čas izpopolniti. Ne samo da je mogoče dodati več alarmnih zvoncev in telefonov (sedaj bo imela gasilska četa 50 alarmnih zvoncev in 10 telefonov), ampak je mogoče tej napravi priključiti tudi javne znanilce požarov na ulicah in v večjih obratih. Tej napravi je mogoče priključiti tudi alarmne sirene za pasivno obrambo.
Na ta način bo premoženje Mariborčanov zadostno zavarovano pred požari in bo gasilska pomoč takoj na mestu.
Pekovski pomočniki so dosegli pravice
PO PETMESEČNI BORBI JE PRIŠLO
m V .Uanuoru j« umri g-	srt^
državni mojsler v pok. Pogreb D j| ob 15.30 na Pobrežju. N. _p. v ro" m. Za sokolski planinski dom na je bilo v zadnjem času darovanih • * Nadaljnje darove sprejema Poswi»» rodni dom in pa Ljubljanska kred v Mariboru.	0
m. Ocetno kislino je pila v sa{J°; Ro?-namenu 17-letna vajenka Marica n- $ ze. Takojšnja zdravniška , pomoč j . . obupanki rešila življenje. _ ,a j m. Na klopi v park« je sinoči J*. tfa D 75-letnega poštnega brzojavnega m 1 tona Kluna. Nezavestnega starčka Ijali v bolnišnico.	.
Srn'
,0
ibleS
m. Tatvina obleke. Neznani ukradel hišnemu posestniku J0S1P.H| z Radvanjske ceste 18 več moSK vrednosti okoli 2500 dinarjev. , piD rdgov rdgov rdgov rdgov um ;a
m Vrat si je
prerezal na Pobrežju 28 letni ton P. S takojšnjo ci so obupanega moža sledic.
Dva kolesarja sta na ulf'"l-i u]
pomočjo v ]db po-
oža rešili te
*an
itj
il
Bike
te
m
Pretekli petek je bila končno podpisana kolektivna pogodba med Združenjem pekovskih mojstrov in pomočniško organizacijo ZZDJ, podružnico v Mariboru.
S podpisano kolektivno pogodbo so pekovski pomočniki dosegli zmanjšanje delovnega časa od 10 ur na 9.ur dnevno, zvišanje plače za 20 din tedensko, nadalje bodo dobivali odslej dnevno 1 kg kruha (prej samo pol kg), po enoletnem službovanju se jim prizna tridnevni plačani dopust. S podpisom kolektivne pogodbe je dosegla pomočniška organizacija in njeni zastopniki vse priznanje. Tako so se pekovski mojstri obvezali, da bodo
DO PODPISA KOLEKTIV. POGODBE
najemali uslužbence samo po posredovanju pomočniške organizacije. Postavljena je tudi paritetna komisija, katere dolžnost bo kontrolirati,,če ,se mojstri in pomočniki' drže točno kolektivne pogodbe.
S kolektivno pogodbo so si pekovski pomočniki izboljšali svoj položaj, vendar
pa še nočno de 1 o vedno ni odpravlje-	,	.___,___
no. Zato pomočniki upravičeno zahteva-	j e speri „ n	'	d	.»na	^
ja zakon, ki bi ukinil, ali pa vsaj omejil' m- N°Sna lekarniška • nočno delo pred 3. uro zjutraj. V zvezi vključno 27. t. m.: Lekarn s podpisom kolektivne pogodbe je bilo v , Gosposka ul. 12, telej-°n ”/rova ^ nedeljo dopoldne v Mariboru pri »Zlatem	Pr'	Angelu	varuhu, Aleks
konju« zborovanje pekovskih pomočni-	33»	^ 22-13,
kov iz mesta in okolice.
kolesarja sta na Glav. trčila. Pri tem je dobil rud n0$< kojenec Anton Sove tako hucie v da je nezavesten obležal.
* Specialist za kožne in sP°^atoloS dr. Milavec Vladimir vodja derm* ^ ga oddelka zopet redno oralni* > va 2 .	.	jjj
m. »Vzajemnost« Maribor sredo, 25. okt., ob 20. v dvorani . ' ske zbornice, Sodna ul. 9/II. Pr , ^ o plinski vojni. Predaval bo g- P f dic Stanko, kateri bo pokazal
Uspehi in cilji Ljudske univerze
Kakor smo že v soboto poročali, so se minuli petek spet začela predavanja Ljudske univerze v Mariboru, ustanove, ki je že od svojega početka, januarja 1. 1922 velevažen kultumo-vzgojni činitelj obdravske prestolnice. Naloga Ljudske univerze je bila že spočetka vzgajati vse Sloje prebivalstva po etičnih in moralnih načelih v duhu človekoljubja in resnične demokracije. Tej nalogi je ostala Ljudska univerza zvesta vse doslej in predstavlja tako po celi vrsti odličnih predavateljev važen narodni činitelj ob meji ožje domovine.
Prvotno na pol uradni ustanovi je načeloval župan Viktor Grčar. Prof. Favaj je kot tajnik opravljal štiri leta tajniške funkcije, pokojni prelat dr. F. Kovačič je bH ustanovi odličen sotrudnik. Ko je prevzel načelstvo Ljudske univerze inž. J, Kukovec, se je sestavil vsako leto smotrn načrt predavanj. Domači in tuji strokovnjaki so predavali o najrazličnejših poglavjih narodnega življenja in pospremili svoja izvajanja ponajvečkrat tudi s skioptičnimi slikami.
Ljudska univerza je pa segla tudi po drugih ciklih in tako razširila obzorje obiskovalcev na stopnjo, ki zasluži vse priznanje. Glasbeni in humoristični večeri ter izleti v bližnjo in daljno okolico so naloge te ustanove še poglobili.
Mladini je Ljudska univerza nudila razne strokovne tečaje, najmlajšhn je dala več uspelih mladinskih ter rodbinskih prireditev. Posebno skrb je posvečala LU mariborski okolici, ustanovila je leta 1926. podružnico v Studencih, ki se je kasneje osamosvojila.
Občudovanja vredno delo, ki ga vrši Ljudska univerza le s skromnimi sredstvi, zasluži vso pohvalo. Star je že na-čri te naše ustanove, da dobi ljudsko vi-
soko šolo z internatom, kakršne že obstoje v klasični deželi ljudske prosvete — na Danskem. Uresničitev te ideje bi bila za Maribor in njegovo razgibano okolico neprecenljive vrednosti. Naša obmejna metropola bi postala tako vodilna činiteljica v narodno prosvetnem gibanju domovine in bi si tako postavila močan temelj za velike naloge, ki jo še čakajo v napredku in prerodu obmejnih Slovencev.
METROPOLIT DOSITEJ V MARIBORU
Včeraj se je pripeljal v Maribor zagrebški metropolit Dositej, ki so ga predstavniki pravoslavne cerkve prisrčno sprejeli. V spremstvu prote g. Simeona Ivoševiča si je metropolit ogledal novp cerkev Lazarico ter se pohvalno izrazil o napredku pravoslavne cerkvene občine. ♦ —————
JATA DIVJIH GOSI NAD MARIBOROM
Davi so bili mnogi Mariborčani presenečeni nad čudnim vreščanjem. Kmalu so opazili veliko jato divjih gosi, ki so priletele z nemške strani in izginile za Pohorjem. Selitev divjih gosi si razlagajo s skorajšnjim jnastopom hladnega vremena.
TATVINA NI VEDNO TATVINA
Natakarica Ana V, od Sv. Lovrenca na Pohorju je priznala pri prvem zaslišanju. pa tudi na razpravi pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča v mariboru, da je res vzela do konca junija krčmarici Mariji Ferkovi v Cirkov-cih na Drav. polju iz zaklenjenega predala 4 krat po 1000 dinarjev, vendar pa pravi, da tega denarja ni ukradla, ampak da si ga je prisvojila kot protiterjatev za dolg, katerega je imela pri njej krčmari. oa. Ali paragraf je neizprosen. Na samovoljne razlage se malokdaj ozira. In tako je bila natakarica Ana obsojena zaradi taitvine na 5 mesecev strogega zapora In na izgubo častnih pravic za dve leti.
VLOMILEC STRELJAL NA PETEJANA
Ko se je v soboto ponoči vrnil Bruno Petejan domov v Medvedovo ulico 12, je zalotil v sobi neznanega moškega, ki je stikal po omarah.-Vlomilec je potegnil salnokres in zaklical: »Stoj ali pa streljam*! Petejan je naglo zaprl vrata ter si s tem rešil življenje, ker je v naslednjem trenutku počil strel in krogla se je zarila v vrata. Preden je prišel stražnik, je vlomilec že pobegnil. Odnesel je nekaj denarja, perila in obleke.
Kino	.	I
* Grajski	Film, ki pr
do sedaj prikazane zg°d°vfisvprzija- j nedvomno „SUEZ“. Nemška	0peF
• Kino Esplanade. Čarobno
f‘v barvah triumfalnega petja	t1"
HnVii;nnr*n“ Jeanette Mac uc>	.j
ljubljenca Nelson.
*
m Olga Balonova na zadnji poti. V soboto popoldne so številni zavedni Mariborčani spremili gospo Olgo Balonovo k zadnjemu počitku. Na veličastnem , pogrebu so bili zastopani vsi stanovi od najvišjega uradnika do siromašnega delavstva. ker je bila pokojnica povsod enako spoštovana.
m Poškodbam je v bolnišnici podlegel 12 letni dijak Hubert Dittinger, ki je pri Sv. Ožbaltu ob Dravi pri izstopanju iz vozečega vlaka tako nesrečno padel, da je prišel pod kolesa.
m Iz carinske službe. Iz Maribora sta	___- -	,n	. ...
premeščena v Zagreb višja carinska kon-	w	irv?o	Mnli#»rieva	kornet3
frolorja Mijo Matoševič 'in Andrija Ma-	^r^rilafba	»O.	-
Kino Union. Do P°“ed$nf Gordonov po. Mars" lantasUd* glavni vlogi Buster Crabbe. —^
Radio
Torek, 24. oktobra i
Ljubljana: 7. Jutranja °ddf.a’i3.20j ska oddaja; 12. Ruske pes® vJrf* ■ vokalni i« lQS
Splil
Mari
aribora za
iz Šušaka in Živko Milosavljevič, carinski «d(\aja; 20.30 Večer ^gjasb?'
 ------------------—	v
Ankara:	19.15 Simfonični	,
Oslo: 20.35	Večer norveške	Bjjm	v,
Bruselj I.:	Adamova opera ,»	e	JI	^
Bukarešta: Frimlova opera » Mpe*8-— Budimpešta: 19.25 Ciganska	>
tis.
meščena iz lorja Milan Ivanovič, za carinskega kontrolorja pa Borivoj Pavlovič. Na Sušak je
Eremeščen za višjega kontrolorja Lujo ogner iz Maribora, za carinskega inšpektorja v Vukovaru pa Stefan Galaco iz Maribora, in Kuzma Mikuličič iz Maribora za carinskega inšpektorja v Koprivnici.
m Zainimiva afera. Te dni so v neki obmejni tekstilni tovarni odkrili’večjo poneverbo. Osumljena je mlajša uradnica, da je poneverila 30.000 din. Živela je zelo razkošno in zbujala s svojimi toaletami splošno pozornost Oblasti so njene toalete in pohištvo zaplenile.
m. Stenografski krožek ima v sredo, 25. t. m., ob 20. uri sestanek na Trgovski akademiji. Povabljeni so vsi, ki jim je do poživitve krožkovega delovanja.
m. Za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju so darovali namesto venca na grob ge. Balonove trvdka Mešiček 200 din, glavni tajnik Gremija trgovcev g. Skaza 100 din in rodbina Verfnik 100 din.
HlaP**
Mariborsko gledali***
Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek,. 24., ob 20.: Veriga-Sreda, 25., ob 20.: Celjski stovanje v Celju.
Cetretek, 26., ob 20.: njegova pravica. A.
Prišel je Moric Silberstein jjjja vprašal starega kočijaža, vožnja do Stubenringa. .
- Tri marke! odgovori -s« jj
jaž in se nakloni, da bi P1!. \iotlClAVP
- Hvala lepa! je odvrni* pn sem samo vedeti, koliko ko bom šel peš...
Slovenski fantje na prireditvi S°
k*1!
Včeraj popoldne je priredil pobreški Sokol zelo uspešno naraščajsko akademijo. Kljub deževnemu vremenu je bila sokolska dvorana nabito polna. Vse točke pestrega programa so bile nagrajene z navdušenim odobravanjem. Sokolske pri-
it\tr
orVič
reditve na Pobrežju so se flS]{ilJ' jr tudi številni zastopniki s’° . e^iteV ie ^ ki so prišli z znaki «a cnl;olstvD» ovJ' kolsko dvorano. Zbrano 13 venskim fantom priredil0 cije.
Osamosvojitev Tezna je padla v vo
60
Pred leti, ko so se v Sloveniji komasirale manjše občine z večjimi, se je tudi na Teznem pričela akcija za priključitev Teznega k pobreški občini. Do komasacije je res prišlo in velika pobreška občina je več let delovala v zadovoljstvo občanov in posameznih krajevnih občin. Pred tremi leti pa so se pojavili po znani slovenski tradiciji tudi na Teznem nezadovoljneži, ki so pričeli podtalno akcijo za odcepitev Teznega od Pobrežja in za ustanovitev samostojne občine. Našli so se eosoodie. ki so zbirali podpise Te-
zenčanov za odcepitev.
O tem problemu so razpravljali tudi na številnih pobreških občinskih sejah, kjer so pa zbiralci podpisov obmolknili in niso znali utemeljiti zahteve po osamosvojitvi Teznega. Zato je podvzel iniciativo za rešitev tega vprašanja sam pobreški župan g. Stržina, Na zadnji seji upravnega odbora so razpravljali o podtalnih očitkih, češ da Tezno dobi mnogo manj, kakor pa daje. Zato so na tej seji preračunali, koliko daje Tezno občini in koliko dobiva od nje.- Dokazano je, da do-
bi Tezno za svoje Potre^Lšai° din letno več kakor P* dajatve pobreški občin1;
of'
teze0 jSti
Akcija za osamosvoi'^ ■ -.ne je padla v vodo, s8fl»os tur’,, uredba pravi, da niora^ p3 ki
čine je padla v uredba pravi, da	pa
čine, kjer ni kopališča^ ^ pr ^ o čui kraj, imeti najman*. jetri J se y Tezno pa ima po ^
2700 prebivalcev. ‘zfc, jstv^111’, zenčani zadovoljili z mosvojitvijo ne bo n1
ftrivosfi
ar>'boru dne 23. X. 1939.
*V e ? e r n!
Stran '5.
Bivši nemški cesar Viljem II. molči
»Gost sem Nizozemske in kot tak ne bom dajal nobenih političnih izjav"
‘nemški cesar Viljem drugi živi onca vojne — kakor znano — v ®ni mestecu Doornu, oddaljenem W Amsterdama. Mestece ima 4000 •nj ,, ev 'n sedaj, ko je Holandija za-’2ve^a mobilizacijo, okoli ^di v ^ voiaki seveda niso tam 'vsega cesarja. Sam cesar, star stanuje v krasnem gradiču sre-
di I,
UVm Parka, obdan od vrste služab-sj>rej^estih spremljevalcev. Obiskov -J se T,rna rad5 izjemo napravi samo, ^ sam g if-' kak njesov star ziianec. - tudira< ’ P°se'bno v park, pa mo-radovedni zasebniki, ako se
.C?6'0 S.ČUVarji-
' v6^0Zatriufej° poučeni, se Viljem II. -dia Odpisuje »imperator« (cesar). S Večin. Pos'usa rad, zato pa bere s . zasled Vtlemo dste’ nemške in druge uje po njih pisanju razvoj po-pOkodkov v Nemčiji, Evropi in “učnih izjav ne mara in odgo-;	410	na zadevne prošnje suho-
»st sem Nizozemske in kot tak -*Wh J-’ da 116 bom dajal nobenih c ""J nr-12.Iav-<< Zato so razne izjave, ki H v zaTSl,,iei<> in smo jih lahko brali ^l‘°tin e ^asu v razn‘d listih, le p »e v' en nie20vih najožjih zato e’ kaj Viljem II. dejansko mi-'“‘cion ,iJe niesovo stališče do Hitler-nega socializma in sedanje ..e °traoie ter zunanje politike. ? Vsak j^šča nikoli, samo po parku frvtt"ic redn° sprehaja. Posebno , e> ki jih je sam opremil z ime-jVljajočimi njegove prednike in l riške cesarske veljake, poseb-
'i lifiie '
odšteti že 10 goldinarjev. Ker je mnogo radovednih obiskovalcev, ki si žele podpisa bivšega cesarja na njegovi sliki, dela doornska pisarna dobre kupčije. Pa tudi živega Viljema lahko vidite, zopet proti plačilu. Čuvarji vas postavijo na
neko mesto v parku in vam dajo v roko daljnogled. Cesar sedi tedaj na klopi sredi svojih vrtnic ali pa se sprehaja mimo njih po stezi. Bliže kakor na razdaljo enega kilometra pa ne smete.
Boj proti vitki liniji v Italiji
V Italiji so pričeli boj proti ženski vitki liniji in angažirali za to poleg zdravnikov tudi razne druge znanstvenike in celo politike. Sam Benito Mussolini je napisal k objavam strokovnjakov članek, v katerem se izreka proti mršavim ženskam. Italijani se postavljajo predvsem na zdravstveno stališče in dokazujejo, da generacije, ki bodo izšle iz pretirano mršavih žensk, ne bodo telesno krepke in dovolj odporne. Zaradi tega je treba, da postanejo Italijanke zopet polne in
oble, a spremeniti se mora tudi okus italijanskih moških, da bodo sami odklanjali take preklje. Seveda- pa tudi v Italiji ne zagovarjajo pretirane debelosti, ki je prav tako zdravju škodljiva, kakor je pretirana vitkost. Podobni glasovi prihajajo tudi od drugod, in zdi se, da bo ta „moda“, ki je povzročala v letih po svetovni vojni toliko preglavic, v bližnji bodočnosti prav tako minila, kakor so neštete druge modne kaprice v preteklosti in sedanjosti.
Psi rešitelji človeškega življenja
»o
h
S
v Doom in v park gradiča, najnovejše cesarjeve slike. , Njegova pisarna, in kdor seže /n,6P> dobi tudi sliko z lastno-riiovim podpisom. Podpis na
Krati
ta
h stane 2 holandska gol-večji je pa treba
bodpis
na
V Stamfordu v državi Connencticutu v Ameriki je buldog žrtvoval življenje za gospodarja. Zaradi eksplozije petrolejke se je vnelo pohištvo. Pes je tako dolgo lajal in vlekel za posteljnino, da je zbudil gospodarja. Ta je skočil skozi okno in se rešil. Tip je planil še enkrat v sobo, meneč da je gospodinja z otrokom še notri. Toda, bila sta z doma. Gasilci so našli psa pod dečkovo posteljo.
Farmer Clark iz Cedar Rapidsa v Jovi se je vračal po tračnicah domov. Dobil je srčni napad in se zgrudil. Eden izmed psov, ki ju je imel seboj, je jel divje lajati, drugi je stekel vlaku naproti in z lajanjem opozoril strojevodjo, da je ustavi! lokomotivo. Farmerja so naložili na vlak in odpeljali v bolnišnico.
Yaleška univerza je odlikovala svojčas psia Toga, ki je vodil pod Amundsenovim vodstvom pasje krdelo na tečaj. Nekoč je
^9 zgodovina estonskega otoka
a Rusiji
»o n -'»sija je dobila s svojo ik0 °S°dbo, ki jo je sklenila z ’]1,tried drugim tudi vojaška Hiiua dveh estonskih otokih na aa, ki se švedsko imenuje
^	~	X1UV»UJV
is, ‘ri <s a °t°ku Saaremaa, ki mu
V O6® -
Oesel. Otok Hiiumaa Padaj Rodovino. Do leta 1645. ^ fr ie Slski^ od te8a ^ta dalje K i Jeta ioloV posesti Svedov’ P°-
Š ta 1917	• ruski' Dne 2°- okto‘
So ga zasedle nemške
M1' 0toWiG pa bil Posojen 'iv;	.	Saaremaa	meri skoraj
*00q kilometrov in na njem b	Leta	1227.	so	zasedli
H
otok Nemci, ki so prišli iz Letonske. Nemški viteški red je ustanovil tam opatijo in škofijo. Leta 1559. je prešel otok v dansko, leta 1645. pa v švedsko teh končno leta 1721. v rusko posest. Ob koncu svetovne vojne so se tudi na njem izkrcale nemške čete ter ostale tam tako dolgo, dokler jim ni pariška mirovna konferenca, ki je otok dodelila Estonski, zaukazala, da morajo oditi. Prebivalstvo obeh otokov je po veliki večini estonsko, nekaj je tam naseljenih Švedov in nekaj je bilo tudi Nemcev, ki se pa sedaj sele nazaj v Nemčijo.
potoval 675 milj daleč in prinesel serum v kraj, kjer so vsi ljudje oboleli za da-vico. Rešil jim je življenje.
V Midletownu je blizu neke hiše zaspat otrok med tračnicami. Domači ovčar, ki je pogrešil otroka, je pohitel za njim in ga zgrabil z zobmi baš v trenutku, ko se je pojavil na obzorju vlak. Dobi! je zlato svetinjo. Druga dva ovčarska psa sta v Meritsvilleu opazila plamene v neki hiši. Planila sta vanjo in z laježem zbudila ljudi. Pravočasno sta rešila v neki sobi tudi žensko, ki je že bila nezavestna, pa si je še pomagala na prosto. Plameni so zvestima živalima zaprli izhod. Ko so ogenj pogasili, so našli le še zogleneli trupli.
Pač velika zvestoba, ki se zrcali-v očeh. teh bistroumnih bitij!
Iz trave maslo
V ameriških novinah je bil naslednji inse-rat:
»Senzacija! Pošljite mi v kuverti pol dolarja in sporočil vam bom, kako se napravi iz trave maslo!«
Prijavilo se je na tisoče interesentov, ki so poslali po pol dolarja za radovedna pojasnila. Mož je pospravil denar in odgovoril ljudem:
»Najprej kupite travnik.
Potem kupite kravo!
Pošljite to kravo na travnik.
Krava bo na travniku popasla travo.
Krava bo dobila nato mnogo mleka.
Treba bo potem kravo vsak dan pomolsti.
Mleko morate zbirati in pobirati z njega smetano.
Nato stepajte smetano tako dolgo, da bo iz nje nastalo maslo...
Stori uslugo in dobro delo, kjer koli hi kadar koli moreš, zahvale za to pa nikar ne pričakuj.	(Baden-Powel.)
Lipski na zahodni fronti. Bivši poljski poslanik v Berlinu, Lipski, je odšel na francosko fronto in kot navaden vojak vstopil v poljske legije. Preden je oblekel vojaško suknjo, se je poročil v Parizu z gdč. Rosse, ki je po poreklu Francozinja.
Angleški vojaki s palicami. Angleški vojni minister Hore Belisha je podpisat uredbo, po kateri je angleškim vojakom, kadar niso v službi, dovoljeno, da nosijo na izprehodu palice.
Turki pijejo kavo z lipovim čajem. Tudi Turčija je organizirala prehrano ljudstva. Zaradi omejitve uvoza kave so začeli kavamarji in restavraterji prodajati kavo, pomešano z lipovim čajem.
Rusi hočejo iranski petrolej. Ameriški diplomatski krogi trdijo, da hoče Rusija s trgovinskimi pogajanji spet utrditi svoj prestiž v severnem Iranu (Perziji). S posebnimi pogodbami naj bi Rusija dobila od Perzije kontrolo nad pridobivanjem riža in petrolejskimi polji, katera nameravajo preiskati. Iran je važna strategična zemlja na Bližnjem vzhodu in bi okrepitev ruskega vpliva utegnila prevesiti ravnotežje zahodne Azije.
— Ali ne pogrešate v svojem stanovanju kopalnice?
— O, kaj še! Privoščim si namreč vsako leto enkrat kopališče ob morju ...
REŠITEV KRIŽANKE:
Vodoravno: 14. ena; 15. Oger; 16. ravnini; T8. Joško; 19. kosti; 20. Aron; 21. Ajas; 23. rast; 24. inkaso; 25. pesa; 27. Man; 30. idiot;
31. ta; 34. rovaš; 37. aga; 38. vat; 39. pv; 40. vsi; 41. sta; 43. Amor; 45. boem; 47. seno; 48. Anton; 49. Vilna; 50. olovo; 52. tič; 53. ji; 54. čoln; 61. apr; 63. gong; 65. Edam; 66. njo; 67. kra; 68. Avar; 70. repa; 72. jad; 73. rad; 74. lepo; 76. in; 77. Evans; 80. Oslo; 84. Ra; 85. kje.
Navpično: 2. enojen; 4. rok; 5. Igor; 6.
čeka; 7. eros; 8. krst; 9. pat; 10. enakost;
11. pirat; 12. enostaven; 22. sama; 24. ide; 25. par; 26. se; 28. ara; 29. negativ; 30. iva;
32. ata; 35. osel; 38. vonj; 40. vsota; 41. sova; 42. antena; 44. moč; 45. bič; 46. Man; 49. vila; 51. Oto; 55. lajanja; 57. verige; 58. Eden; 59. Ema; 62. prase; 63. galop; 67. krop; 69. vero; 71. pero; 75. poj; 78. vab; 79. set; 81. It; 83. am.
1-33-56 in 86 vodoravno: Že čriček prepeva ne more več spat, trgatev veleva spet poj-demo brat. V zvezi s trgatvijo: vodoravno: 82. rozga; navpično: 1. žeja; 3. čaša; 13. vino; 17. viničar; 27. mošt; 36. vinograd; 39. polovnjak; 60. sod; 64. grozd.
^®‘Stacpoole
LJUBEZEN MORNARJA ER1CSS0NA
V* iz	R	°	M
Hrt5 boJm Sv°j° desno roko, ka-f s*6 he Hnv* ie tožil Magnus. »Ti Nrt^e. !" več z ljubeznijo mo-H ki « Je.uad menoj in ni več * H N;-m P°znal, ko sem bil YJj^, kajtj -nisem bil Ijubosu-
A N
47
za j e' sem> da sta ustvar-0 daleč r5ega- sem končno X: Lejai ’ a S6m se veselil vajine
"“j n,Sern s‘’ v*del bom, kako . e. d’ videl bom doraščati nju-r tuwem si’ vsi &kuPai bomo C'tekati y Skarsstodu, in videl v&ega J°ie otroke s tvojimi. In konec! In iaz
In jaz tvaj ji to jjo-
^°tem^ P(^magal Poriniti v vo-visHil36s'a- in r>KS Magnus v čoln.
"e da j? m°Ža sta si ža,ostno
ie
Snus vstal — s počas-r®tnjami starega moža. dejal.
i,
Ie stal p . Pregovorila besedo, ‘bnr; ' Ericsson m
Prijateljem.
točin
csson na bregu in zrl
Potem je zapustil obalo in splezal po stezi nazaj na visoko ravninico.
Sonce se jc dvigalo na vzhodnem nebu, in Brejdifjord se je prebudil v nov dan. Ves ptičji svet je letal, in z vreščečimi kriki so drug drugemu odgovarjali. Gledal je še za čolnom, ki je bil samo še drobna ptičica.
Mislil je na dan, ko je s Švalo veslal k ledniku, in kako je pozvala galebe in kako so ji ptice odgovorile. Zdelo se mu je, da leži ta dan tisoč let nazaj — tako daleč zadaj, da ga je spomin nanj danes komaj še bolel.
Ericsson je opazoval ptice in sledil s svojimi pogledi njihovemu letu. Spominjale so ga na Švalo; njene kretnje, milino njenih oblik, tisti čar, ki je lasten samo njej — na vse to so ga spominjale letajoče ptice. Švala je 'ljubila ptice, in celo njeno ime je bilo ptičje ime. Ericsson si ga je ponovil v duhu, toda čudno, njegov spomin se jc komaj še zganil. Vsa minulost je bila kakor ugasla — prazna — nekaj, kar ne spada več k nje-
mu.
Na Fulmarju je živelo sto in sto glasov. Kakor tedaj ledenik je bil tudi on od zunaj videti mnogo bolj masiven kakor je bil v resnici, in noben človek ni nikoli videl in preiskal votlin, ki so se širile v njegovem vznožju. Vsaka mena plime in oseke je igrala novo melodijo, in vsaka sprememba vremena je prinesla nove glasove. Žuborenje v votlinah je odgovarjalo morju in vetrom, in ob plimi je hropela voda, zaprta v podzemeljskih rovih, kakor velikansko umirajoče bitje.
V votlini, kjer se je nastanil, je Ericsson lahko poslušal te glasove votlin. Bil je čas plime, in ves Fulmar je ječal-pod navali vodnih gmot kakor orjak.
Bele pene na bregu so Ericssona spomnile notoške obale... in potem so ga misli nosile na daljen otok, na katerem je stalo neko dekle in iztegovalo roke po njem — in to dekle je bila Švala.
Tedaj sc je zbudil.
Spati jc moral mnogo delj kakor je mislil, kajti ko je stopil iz votline, je bilo sonce že visoko na nebu, in daleč zunaj je videl nekaj belih jader — skarsstodske ribiške čolne, ki so se odpravili na lov.
Ravninica je bila edino mesto, s ka-
terega je bil viden v daljavi Skarsstdd.
Vrnil se je v votlino. Čisto mehanično se je spravil na pripravljevanje svojega zajtrka.
Prižgal je majhen kuhalnik in postavil nanj vodo za kavo. Magnus je kot zvest prijatelj res na vse mislil, in ko je Ericsson uzrl na majhnem papirnatem krožniku sol, je obstal v delu, in solze so mu stopile v oči.
Spominjal se je svojega prvega srečanja z Magnusom pred tremi leti. In majhen zavojček je Ericssona trdneje prepričal o Magnusovem skrbnem prijateljstvu kakor največje požrtvovalno dejanje.
Ko je pozajtrkoval, je šel zopet na obalo. Vabila ga je ravninica, toda Ericsson sc je uprl izkušnjavi, kajti vedel je; to je pogled na daljni Skarsstdd, ki ga je klical. »Pridi,« tako je klicalo, »s te rav-ninice me lahko vidiš v daljavi, in za menoj leži cesta, na kateri si nekoč srečal dekle s sinjo lisico.«
Ogledal se je proč in gledal po morju. Bila je oseka in vodna gladina tako nizka, da je lahko plezal po skalah, ki so drugače pod vodo.
Nato je vrgel trnek.
(Dalje jutri.)
Šport
Razveseljiv uspeh Ljubljane v Splitu
Včerajšnja ligaška nedelja nam je prinesla dve presenečenji, prvo prav veselo, drugo pa vsega obsojanja vredno. Ljubljana si je sredi Splita priborija zmago in dve dragoceni točki proti SK Splitu, pomaknila se je tako na 7. mesto in se bo počasi menda umaknila z nevarnega spodnjega konca. Ljubljana je podala jako dobro igro, medtem ko so Splitčani odpovedali.
Na zagrebški tekmi Gradjanski — Hajduk je prišlo do vsega obsojanja vrednega incidenta. Radi tvornega napada Hajdukovca Kacijana na sodnika g. Macorattija iz Ljubljane je bila igra že v 8. minuti zaključena.
Sodnik je radi faulta nad Lešnikom v kazenskem prostoru pravilno prisodil enajstko.
Kacijan je, nezadovoljen s sodnikovo odločitvijo, pritekel k njemu ter ga udaril s pestjo v podbradek, nakar je sodnik tekmo prekinil, ker izključeni Kacijan igrišča ni hotel zapustiti. Moštvi sta nato v svrho pomirjenja občinstva odigrali prijateljsko tekmo 2X25 mi-i
i nut, v kateri je zmagal Gradjanski z 1:0. Strelec je bil »Lešnik, sodnik pa trener Bu-kowy.
Ostale tekma so se končale s pričakovanimi rezultati, morda malo preseneča remis Haška v Subotici. Rezultati so sledeči:
Split — Ljubljana 0:4 (0:4)
Bačka — Hašk 1:1 (1:1)
Slavija (O) — Slavija (V) 2:0 (1:0) Sašk — Concordia 3:2 (1:1).
REZULTATI V VZHODNI LIGI
Tudi v vzhodni ligi se je včeraj odigralo popolno kolo tekem, peto po vrstnem redu. Preseneča samo remis Jugoslavije in Jedin-stva, medtem ko so sicer zmagali favoriti. Rezultati:
BSK — Bask 2:0 (1:0)
Jugoslavija — Jedinstvo 2:2 (1:1) Gradjanski (S) — Zemun 2:1 Slavija (S) — Bata 4:2 Vojvodina — 2ak 1:0
GRAJSKI KINO)
Telefon 221 ^ J
Teiefon 2219
Gradjanski je zmagal sredi Maribora
irCP\TCLrI I»)I7 t L” UiDinAltoir.i  __ _____ __ ____
JESENSKI PRVAK MARIBORSKE SKUPINE JE CSK - MURA NA ZADNJEM
MESTU
Včeraj sla se odigrali v domačem prvorazrednem prvenstvu dve tekmi, izmed katerih nam je mariborska prinesla nemalo senzacijo v obliki zaslužene zmage Gradjanskega iz Čakovca nad Rapidom. Gradjanski je s tem prehitel Muro ter se s točko več zasidral na predzadnjem mestu. Železničar je gostoval v Čakovcu. Z na to, da je moral nastopiti z oslabljenim teamom in na tujem terenu, poraz ne preseneča preveč. Z včerajšnjima tekmama se je jesensko prvenstvo v mariborski skupini zaključilo, jesenski prvak je CSK, tablica pa izgleda sledeče:
CSK Železničar Maribor Rapid Gradjanski Mura
5	4	•	t	12:	7	8
5	3	11	7:	6	7
3	2	•	3	11:	7	4
5	2	0	3	8:	8	4
5 12 2	9:16 4
5 13 3	6:9 3
RAPID—GRADJANSKI 2:4 (1:2) Gradjanski je tokrat dospel v Maribor s svojim kompletnim prvim moštvom ter je tako presenetil s svojo igro one, ki so ga videli ob njegovem prvem letošnjem nastopu v Mariboru. Moštvo sc je predstavilo kot jako borbena, izdržljiva in dobro vigrana enajstorica ,katere najboljša formacija je napadalni kvintet, ki je mnogo m uspešno streljal. Gosti so bili pov-ssem enaKovreden nasprotnik ter so mestoma celo prevladovali na terenu.
Rapidovo moštvo je od začetka, predvsem na podlagi zadnjih rezultatov, očitno podcenjevalo svojega nasprotnika. Odpovedala jim je napadalna vrsta, proti
CSK — ŽELEZNIČAR 2:0 (2:0)
Včerajšnja tekma v Čakovcu je bila odločilna za končni plasma v jesenskem prvenstvu. Železničar je moral nastopiti z nekaterimi rezervnimi igralci ter se ni mogel uspešno uveljavljati proti jako razpoloženi domači enajstorici, ki je goste zlasti v borbenosti in startu prepašala. Odpovedal je zlasti srednji krilec SK Železničarja.
ČŠK je prišel prav do izraza samo v prvi polovici, nato pa je začel braniti doseženi uspeh — stara taktika čakovčanov — ter je tako Železničar skoro stalno igral na nasprotnikovi polovici. Zmaga je bila odločena že do polovice prvega polčasa. ČŠK je prišel v vodstvo v 15. minuti po levi zvezi, ki je z glavo zabil prvi gol. Drugi gol v 27. minuti pa je bil avtogol Železničarja. Rezultat se i—— j*“* j' noj/ouama risia, jiiou nato ni več menjal, kljub težki blokadi v dru-pneakovanju slaba pa je bila tudi ožjalgem polčasu Železničarju ni uspelo zabiti niti obramba. Na mestu sta bila le več ali	'r ™	-j-----
kar je Kolar za Rapid izenačil, v odmor je šel Gradjanski z vodstvom 2:1. Po odmoru je najprej Rapid zopet izenačil po Cernejšku ,neprestano nato pa je Gradjanski s 3 golom zagotovil sebi zmago ter rezultat proti kontu še povišal.
Zmaga Gradjanskega je popolnoma zaslužena. Igra je bila jako živahna, pa tudi izredn ofair.
Sodnik je bil ss. g. Konič mesto a. Veble ta iz Celja.
V predigri je komb. team Maribora premagal komb. moštvo Rapida, ki je nastopilo le z 9 igralci, s 3:2. Sodnik g. Nemec.
V torek dne 24. oktobra ob 16. in 18 45 uri
Čardaška kneginja
Ob V« 9. uro zvečer g
na splošno zahtevo in radi velikega uspeha še enkrat | gostovanje v celovečernem nastopu
in Mdm ELIS I
Sijajna revija senzacionalnih j eksperimentov - Tajn°s 1 orienta, mistike in fakirstva j Zabava in smeh	j
Od srede 25. do vključno petka 27. oktobra 1939
Cardaska hneninia^ j
Pri zadnji predstavi kratki eksperimenti gospoda
svengalija j
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llimillllllIIII!ll!l|||||||||IMIIIIIIIIIHinil[[||l!!!^
vratar ter Fučkar v krilski vrsti. Ko je moštvo spoznalo kočljivost položaja, pa je izgubilo glavo ter mu vobče ni uspela nobena akcija več.
Serijo golov je otvoril Gradjanski, na-
častnega gola. V 37. minuti druge polovice je po karambolu z desnim krilom ČŠK obležal vratar gostov, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico, v ostalem pa je bila tekma dovolj fair.
Sodnik je bil Ljubljančan g. Čamernik.
Celjski In ljubljanski nogomet
V celjski skupini se je včeraj odigrala na •Jiaziji prvenstvena tekma
Celje — Olimp 6:2 (2:0)
ki ni prinesla jasnosti glede vprašanja jesenskega prvaka, temveč je z zmago SK Celja dala sedaj še tretjega pretendenta na prvo mesto v tablici. Za tekmo je vladalo v Celju veliko zanimanje, tako' da je bila kljub deževnemu vremenu dobro obiskana.
Tekma je prinesla zasluženo zmago Celjanom, ki so bili v vsakem pogledu boljši od gostov, predvsem pa kar se tiče discipline. Odločilna za zmago pa je bila predvsem boljša povezanost napada SK Celja, ki ima zlasti v Bajramoviču odličnega strelca. Igro je mogoče deliti prav za prav v dva dela, ki jih je diktiral teren. V prvem je prevladovalo Celje, v drugem polčasu je prišel mnogo bolj do veljave Olimp, a baš v tem fasu se je vsak prodor Celja končal z uspehom. Malo pred koncem jc moral zapustiti igrišče na vsaki strani po eden igralec.
Tekmo je sodil Mariborčan g. Kopič.
V predgri je mladina Celja premagala mladino Olimpa	s 6:1	(4:1).	Sodnik je	bil g.
Lokošek.
Po včerajšnji tekmi jc tablica sledeča:
Amater	3 2	1 0	9:2	5
Olimp	4 2	11	7:7	5
Celje	3	2	0	1	10:8	4
Hrastnik	3	1	0	2	4:5	2
Atletik	3	0	0	3	2:10	0
Mars prvak ljubljanske skupine
V ljubljanski skupini zlasti preseneča prvi poraz Marsa, Ki mu je Kranj na domačih tleh odnesel obe točki. Kljub temu pa je Mars ob zaključku jesenskega prvenstva jasno	na	čelu tablice*
Rezultati včerajšnje nedelje so sledeči: Mars—Kranj 1:3 (0:1)
Jadran—Hermes 3:3 (2:2) Bratsvo—Reka 4:1 (2:1)
Disk—Svoboda 3:4 (1:2)
s D. Bulfevlč, znani trener in vodja SK Ljubljane, je po informacijah zagrebškega tiska podal ostavko na vse ftinKcije v klubu.
s Meddržavna nogometna tekma Finska
—Nemčija ,določena za 5. nov. v Dresdenu, jc preložena.
s Zagreb jc stopil v stike ludl z Budimpešto z« sklenitev medmestne tekme dne 12 novembra.
s. Motociklistična dirka na Večni poti jc bila tudi včeraj radi slabega vremena odpovedana.
s. Danska je premagala Norveško s 4:1 (1:1) v Kodanju v tekmi za Severni cup.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, z naucem in pii jateljem, da je preminul naš blagi soprog in o£e, gospod
Anton Omerzu
DRŽAVNI MOJSTER v p.
Pogteb nepozabneba pokojnika bo v sredo 25. oktobra 1939 ob */, 16. uri '* mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša zadušmca bo v četrtek 26. oktobra ob 6. uri v Magdalenski cerkvi.
MARIBOR, dne 23. oktobra 1939.
Globoko žalujoča soproga FRANČIŠKA in hčerki FANČI in MIMI
Izduju m urejuje ADOI.l KIU.MKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d. ue vračajo. — Uredništvo ln uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telciou
sejmrtnopone$i^||
a niste v redu poravnali naročnine za „Večernik“ vsaj do 14 dni pred nezgodo, ,
izgube Vaši svojci 10.000J!
MALI OGLASI
CENE M Al. IM OGLASOM: V malib oz Usih stane vsaka beseda 50 par. n*Jm L, b«*1^ oglase le din 8—.. Dražbe, oreklici. doplsovanla In ienitovanlskl oelasl din *•'*_ inesek za te oglase le din 10— Debelo	tiskane besede se raSunalo	<*y0'”?„4ilo
enkratno oblavo znaša din 2—. Znesek za	male odase se pla£u)e	takol	pri na	jj I ■
v poslati v pismo skupni z naročilom ali pa	oo ooStnl ooložnlcl na	eekovrl ra«00
pismene odgovore irlede malib oglasov se	mora priložiti znamka	za 3	dll)
Razno
NOGAVICE
(lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (poleg tržnice). 9879-1
. Ja CVETLIČNI MED
(točen) od din 15.— naprej. O. Crepinko, čebelarstvo, prodajalna čebelarskega društva Maribor, Zrinjskega trg St- 6.________________ 9769-1
Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo.
10276-1_________
DAMSKE TORBICE
novi modeli, velika izbira pri M. Sterbalu, Meljska 2 — Trg svobode 6.____________10322-1
ŠIRITE »VEČERNIH«!
Prodam
VSAKOVRSTNO KOL.IE
za sadna drevesa prodaja Gnilšek, Razlagova ul. 25. 10321-4
Stanovanje iiie
STANOVANJE
in instrukcijo išče diJak. Naslov v upravi »Večernika«. 10319-6
Sobo odda
SOBO
veliko, prazno oddani. Ruška cesta 3-1, desno. 10323-7
Sobe lila
ca. Joško K.eD pobfe
Tržaška c. ^
OPREMLJENO SOBO
s štedilnikom iščem. Naslov v upravi »Večernika«. 10318-8
Službo dobi
SLUŽKINJO
ki zna samostojno kuhati sprejmem Naslov v upravi ■Večernika«.	10178-9
, prcdstaviflk STANKO DLTLF.A v Mariboru. — Oglasi po cenik** ^ uredništva štev. 25-67 iu uprave štev, 28-07. — Poštni čekovni r#cU
ZgUt>
IZGVB^ S&jli
psička, be'*’ i
rjavkasta.' d0$day I!*&'
ime »f%K?vini * &
sporo^‘c<^'f!‘
mm od!e lZitop'ž J
H®r *er
obrata *« „r0M
,zvršev?* Vr'* <9)9 k*3"*" 23.^
H Senek11 ^
v čevU^^Ij-L takoj:. 1 V