DELAVSKA POLITIKA
llZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
@
Naročnina v Jugošlaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki sluiiio v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka	ii,u	xlso
Štev. 44 » Maribor, sobota, dne 15. aprila 1939 »	Leto XIV
Dobra volja in zaupanje
S padcem dr. Stojadinovičeve vlade in ob izjavah merodajnih političnih osebnosti kakor tudi njihovega tiska smo se državljani brez izjeme vdajali velikemu optimizmu. Vedeli smo, da bodo še težkoče, ki se pojavljajo pri vsakem preporodu, zlasti pa takrat, kadar gre za to, da se namesto osebnega ali klikarskega absolutizma uvaja zopet blagodejno demokratično sodelovanje državljanov. — To je vsekakor boleče vprašanje, ki se pa mora rešiti v interesu državljanov in države. Jugoslovanskim državljanom se ne more očitati, da so rušili državo ali da so onemogočali nje demokratični razvoj. Tudi socialistom in organiziranemu delavstvu se kaj takega ne more očitati. Ce so zahtevali svoje socialne in državljanske pravice, so storili le svojo dolžnost, ker more biti zdrav temelj za državo le čimvečja socialna in politična pravičnost, to je ideal državljanskih svoboščin ali enakopravnosti, ki je dosegljiv V današnji družbi.
Izrečena so bila načela svobode in enakopravnosti. Publicirana povsod. Zato se je pojavilo zaupanje v bodočnost, v nov sistem, v veri, da je s starim škodljivim sistemom prelomljeno.
V javnem življenju se pa ta prelom še vedno ne čuti. V razpravi je res zaenkrat hrvaško vprašanje, toda prav za-raditega mislimo, da bi sporedno uvajanje normalnih razmer kar najbolje vplivalo na reševanje hrvaškega vprašanja, ker bi se s tem pokazala dobra volja in prvotno zaupanje okrepilo, <-
Tudi delavstvo in nameščenstvo tvori velik del državljanov. V Sloveniji je teh državljanov nekaj nad trideset odstotkov, ki so bolj prosvetljeni, delovni bolj ali manj v javnem življenju ter zaradi-tega prav pomemben faktor. Ti državljani so aktivni delavci v razvoju javnega življenja in je velika pogreška, če se tem otežkoča javno udejstvovanje, ker se s tem ruši prvotno zaupanje prav med tistimi nosilci javnega življenja, ki so v njem najbolj aktivna postavka.
Opozarjamo na ta dejstva zaradi svoje vestnosti in svoje poštenosti. — Prepričani smo namreč, da pravi zdravi elementi v državi na to ne mislijo, marveč prepuščajo sedaj ves razvoj neki politiki, ki jo goji zahrbtna reakcija, ne pa lojalna ljubezen do zdravega sporazuma, tako v hrvaškem vprašanju, kakor v celem kompleksu vprašanj, v katerih gre tudi za ustvaritev sodelovanja v svobodi in demokraciji vseh državljanov, torej tudi delavskega razreda.
V sedanji dobi preporoda je to naš ideal; to pa mora biti tudi ideal vseh drugih državljanov, ki žele, da bodimo državljani vsi in da varujemo in ščitimo sami popolno svobodo in demokracijo ter s tem zdrav, blagodejen razvoj v državni skupnosti. Dolžni smo vsi, da se za te vrline skupnosti prav odločno borimo!
TuJlG
VI I
rcua
■
m
Rumiinija imata angleške in francoske jamstvo
Jadransko morje predstavlja del Sredozemskega morja in italijanska vlada ne more trditi, da dogodki v Albaniji ne bi mogli zanimati Anglije
Zasedba Albanije po Italiji je vzbudila novo vznemirjenje v Evropi in povečala čut negotovosti v vseh državah.
Prizadeti so angleški in francoski interesi v Sredozemskem morju in na Balkanu. Zato je razumljivo, da sta se v tem trenutku sestala angleški in francoski parlament, da sprejmeta na znanje izjavi vlad z ozirom nastali položaj.
S strašenfem se ne bo vei strahovalo narodov
> Daily Telegraph« piše o sedanjem Položaju:
»Nehala je doba, ko se je moglo vladati s strašenjem narodov, ker danes 8e drugače gleda na grožnje. — Hitro ^klicanje angleškega parlamenta in zajemanje strategičnih položajev v Sredozemskem morju od strani angleške in jncoske mornarice, kakor tudi sklep ^fŠke in Turčije, da se skupno upreta sakemu napadu, je izraz novega duha.*
O tem je govoril Chamberlain v parlamentu dne 13. aprila:
»Dogodki, zaradi katerih se je sestal britanski parlament, so zbudili po vsem svetu veliko vznemirjenje, posebno v vzhodnem delu Sredozemlja.
Dne 8. aprila se je albanski poslanik v Londonu obrnil do britanske vlade s prošnjo, da stori vse, kar je v njeni moči, da podpre mali narod, ki se obupno bori, da obvaruje svoje ozemlje.
Vsekakor je nova uporaba sile globoko presunila ves svet. Ko je svet še poslušal italijanska poročila, kako v Albaniji grdo ravnajo z italijanskimi državljani, se je zasedba Albanije dne 7. t. m. zjutraj že začela.
Glede dogodkov, ki so se odigrali pred zasedbo Albanije, moram ponoviti, da so poročila o teh dogodkih protislovna in je za zdaj najbolje, da si o tem ne ustvarjamo nobene končne sodbe. Nikomur pa ni treba med tem časom dvomiti, da je italijanska zasedba Albanije vzbudila v vsem svetu zelo težak vtis. Ta najnovejša uporaba sile je globoko pretresla javno mnenje v vseh državah.
Jamstvo za Grtljo In Rumunljo
V želji, da točno poda svoje stališče in da ne pusti nobenega dvoma glede tega stališča, je angleška vlada smatrala za potrebno naglasiti, da pripisuje poseben pomen ohranitvi miru in statusa quo tako na Sredozemskem morju kakor tudi na Balkanskem polotoku. — Ona ne želi, da se ta mir moti z oboroženo silo ali z grožnjo. Z ozirom na to je angleška vlada sklenila, da se bo v orimeru, če pride do kakršnegakoli koraka, ki bi očividno ogrožal neodvisnost Grčije ali Rumunije, ali v primeru, da bi vladi teh dveh držav prišli v tak položaj, da bi morali poseči po svojih obrambnih silah, smatrala za obvezano priskočiti rumunski in grški vladi na pomoč z vsemi svojimi silami. (Navdušeno odobravanje.)
Odnosi med Anglijo in Itallfo
Kljub temu, da so člani angleškega parlamenta globoko razočarani nad korakom italijanske vlade, korakom, ki je spravil v dvom prejšnje obljube te vlade, moram še dalie poudariti potrebo po dobrih odnošaiih med Veliko Britanijo in Italijo, Italija pa mora od svoje strani nraktično dokazati, da ima tudi ona takšne želje.
V zvezi s tem smo dolžni sebi zastaviti vprašanje, v koliki meri se 'talijan-ski korak v Albaniji sklada z določbami angleško-italiianskega sporazuma od
j 16. aprila 1938. Prenričan sem, da ves svet smatra, da italijanski korak v Albaniji ne samo ne služi delu za ohrani-^ tev miru in varnosti, temveč še bolj po-ostride mednarodno napetost in neza-’ dovoljstvo.
Jadransko morje brez dvoma predstavlja del Sredozemskega morja in italijanska vlada ne more trditi, da nas zadnji dogodki v Albaniji ne zanimajo.
Spor bi lahko začel radi otoka Krfa
Brez ozira na to, kako se bodo dogodki dalje razvijali, pa angleška vlada ne more v nobenem primeru spraviti v sklad tega, kar se je zgodilo v Albaniji, z določbami angleško-italijanskega sporazuma. Na sestanku med Halifas^om in italijanskim odpravnikom poslov je angleški zunanji minister izjavil italijanskemu diplomatu, da Velika Britanija ne namerava zavzeti Krfa, toda da bo smatrala položaj za zelo resen v primeru, če bi kdo drugi zavzel Krf.
Italijanski odpravnik poslov je odgovoril, da so vse govorice o tem, da Italija namerava zavzeti Krf, popolnoma netočne, ter je v zvezi s tem izjavil Halifaxu na svojo osebno odgovornost, da takšni koraki ne spadajo v okvir italijanske politike.
Umik Italije Iz Španije
Chamberlain se je zatem bavil z obljubami, ki jih je dal Mussolini 4. aprila in ki pravijo, da se bodo italijanski prostovoljci umaknili iz Španije takoj po zmagoslavni paradi čet v Madridu. Čeprav smo doživeli velika razočaranja, še vendar ne morem verjeti, da naša prizadevanja ne bi obrodila sadu, čeprav se nam zdi bodočnost še tako mračna.
Anglija s Sovjetsko Rusijo
Če pri današnjih svojih izvajanjih nisem omenjal Rusije, to ne pomeni, da mi nismo več v najtesnejših stikih z zastopniki Rusije. Mi moramo tudi v bodoče trdno vztrajati pri svojem sklepu ne samo da bomo mogli sami sebe braniti, temveč da bomo sposobni postaviti se na stran tistih, ki bi utegnili biti napadeni ali ogroženi in bi se bali za svojo svobodo. Prepričan sem, da bodo vsi koraki, ki smo jih v tej smeri storili, naleteli na popolno odobravanje tegq doma, te države in vsega imperija,«
Očitki angleških delavskih poslancev vladi
Chamberlain pojasnjuje.
V debati o Chamberlainovi .izjavi je predstavnik opozicije in predsednik angleške delavske stranke major Attlee rekel, da ne more odobravati izjave vlade, ki smatra, da je angleško-itali-janski sporazum v Sredozemskem morju prekršen, obenem pa tudi, da je
čete politike pravilno. Zahteval je večjo odločnost, ki naj pomiri ogrožene narode.
Chamberlain je odgovoril, da smatra, da je bila njegova politika tedaj ko se je sklenil sporazum pravilna, ne pa tudi, da bi bila pravilna še sedaj, po na-
nadaljevanje s tem sporazumom zapo-1 štetih spremembah.
Odločnost Franclje
Daladier govori pred parlamentom.
Ob istem času kot Chamberlain je podal slično izjavo tudi Daladier v fran-coskein parlamentu; rekel je:
Francija se je trdno odločila, častno hraniti mir in svojo svobodo ter v ta namen ojačiti svojo narodno obrambo, obenem pa tudi zavzeti se za zveze solidarnosti z drugimi narodi, ki so prav tako pripravljeni za vsako ceno ohraniti svojo svobodo in neodvisnost.
Izdali smo vrsto vojaških ukrepov, tako da so sedaj meje Francije, kakor tudi njegovega kolonijalnega imperija zavarovane proti vsakemu presenečenju.
Istočasno s temi ukrepi in njihovo metodično izvedbo se je nadaljevala tudi naša diplomatska akcija, ki ima nalogo utrditi solidarnost med vsemi onimi narodi, ki so se odločili, da bodo branili svojo svobodo in neodvisnost. Z njimi smo v stalnem kontaktu. Predvsem pa smo nenehoma v stikih z Anglijo, Ameriko, Rusijo, Poljsko ter z vladami držav Balkanske zveze. Namen naše diplomatske akcije je, da se organizira ono sodelovanje med temi narodi, ki je nujno potrebno, da se skupne sile zastavijo tam, kjer bi bili
življenjski interesi kateregakoli izmed teh narodov posredno ali neposredno ogroženi. Naš cilj — prepričan sem, da ga bomo dosegli — je ta, da organiziramo tesno in potrebno sodelovavnje med vsemi narodi, ki vedo, da se je treba boriti za življenjske interese in ki ne zavračajo nobenega lojalnega proučevanja sedanjih vprašanj in ki so nazadnje pripravljeni, da se zoperstavijo vsakemu poskusu tuje nadvlade.
Francoska vlada pripisuje največji pomen dejstvu, da je treba preprečiti vsako spremembo status quo na Sredozemskem morju ali na Balkanu, ki bi se poskusila izvršiti s silo ali grožnjo. Francoska vlada je dala rumunski in grški vladi posebna zagotovila, da bo, čim bi se pričela kakšna akcija, ki bi bila naperjena proti neodvisnosti Grčije ali Rumunije ali bi jo očitno ogra-žala, tako da bi smatrali romunska, odnosno grška vlada za svojo dolžnost, upreti se ji z vsemi nacionalnimi silami v obrambo svojih življenjskih interesov, grški odnosno romunski vladi takoj priskočila na pomoč z vsemi sredstvi in vsemi silami, ki jih ima na razpolago.
Albanija — Italijanski protektorat
Italijanski kralj cesar Albanije.
Italijanska vojska je zasedla Albanijo. V Tirani se je po begu kralja Zo-guja in vlade na Grško sestala ustavo-tvorna skupščina, ki je proglasila dosedanji režim za odpravljen, obenem pa je ponudila krono italijanskemu kralju.
S tem je Albanija postala italijanski protektorat.
Albanija bo imela svojo vlado, ki jo bo imenoval italijanski kralj, v splošnem pa bo položaj Albanije tak kot je bil položaj Ogrske pod dinastijo Habsburžanov, ti <|x » ’ -	rto v
Kako je bil organiziran albanski odpor?
Zasedba Albanije po Italijanih je pričela na veliki petek, dne 7. aprila. Italijanske vojne ladje so se pojavile pred Valeno, Dračem, Sv. Ivanom Meduan-skim in Santo Quaranto.
Albanci so imeli v teh lukah na obali razmeščenih okoli 4000 mož regularne armade. Pod orožje so pozvali tudi že 12.000 rezervistov in razdelili puške med civilno prebivalstvo. Sklenjeno je bilo, da bodo pustili Italijane, da se izkrcajo in jih šele potem napadejo. — Računali so, da jih bodo zlasti v Draču in Valoni zadržali vsaj dva dni. Drač je branilo 2500 mož redne vojske, orožnikov in prostovoljcev z nekoliko strojnimi puškami in štirimi poljskimi topovi. Italijani so se izkrcali in iz luke napotili proti mestu. Tu jih je naenkrat |
sprejela gosta toča krogel iz pušk in strojnic. Prve vrste Italijanov so bile kakor pokošene. Ostanki so se umaknili in skrili v pristanišču. Kot odgovor na to je pričela streljati italijanska vojna mornarica z vsemi kalibri na mesto in rušiti hiše. Nato je italijanska vojska zopet prešla v napad, pa se je pod ognjem albanskih vojakov morala zopet umakniti. Šele po tretjem bombardiranju Drača so Italijani zavzeli mesto. Albanski vojski v Draču je zapovedoval rezervni major Vazis Cana. V teh bojih 'je padlo 500 Albancev in prav toliko Italijanov. Valono so branili trije bataljoni Albancev pod poveljstvom polkovnika Ali Rize. Toda tudi tu je zlomila odpor ladijska artiljerija. Sv. Ivan je branilo samo nekolike, orožnikov in petdeset vojakov. Od tu so Italijani prodirali proti Lješu, kjer je zopet prišlo do bojev. Naslednji dan so Italijani zasedli v notranjosti dežele glavno mesto Tirano, Skadar, Argirokastro in Elba-san. Albanci so bili brez moči proti italijanskim bombarderjem, ker niso imeli niti protiletalskih topov, niti strojnih pušk za obstreljevanje letal. Vojska se je umaknila v planinske predele. Ko pa se je zvedelo, da je kralj Zogu zapustil deželo in da je odšel z njim tudi poveljnik armade Aranitas, se je tudi vojska razšla, ker so podpoveljniki uvideli, da bi bilo nespametno upirati se tolikšni premoči.
Doma	u%pa svetu
SkupSilna nove imenovane delavske
zbornice
v kateri ni ne predstavnikov URSSJ, ne NSZ in ne JSZ.
Poročajo nam:
V sredo, dne 12. t. m. je bila razrešena dosedanja uprava delavske zbornice. — Novo skupščino je imenoval minister socialne politike, oziroma ban dravske banovine. Neva skupščina je sklicana za v soboto, dne 15. in nedeljo, dne 16. t. m., da izvoli upravo, tajnika,
in odobri proračun.
Imenovanje se je izvršilo, ne da bi bile naše organizacije vprašane za predloge ali mnenje, zaradi tega svobodne strokovne organizacije v novi skupščini ne bodo imele svojih zastopnikov in tudi nihče ne bo imel pravice, da govori v njih imenu.
Kdaj bodo volitve v Delavsko zbornico?
Danes in jutri zboruje skupščina ljubljanske delavske zbornice. Nova skupščina je imenovana, zato je nje značaj le začasen ali provizoričen. V smislu zakona o zaščiti delavcev imajo imenovane uprave delavskih zbornic ali komisarji dolžnost, da izvedejo v treh mesecih po imenovanju zakonite volitve.
Tudi imenovanje komisarjev in uprav je po zakonu pridržano za določene primere, ki so jih uprave delavskih zbornic zakrivile ali zagrešile. I ■ u t m 1« • i i	Temu	dejstvu	logič-
no je imenovana samouprava dolžna v treh mesecih izvesti volitve v delavske zbornice.
Posvetovanja o hrvaškem sporazumu
v Beogradu
Te dni so se v Beogradu zopet vršila j šutič. Glavna vprašanja so se nanašala posvetovanja glede hrvaškega spora- na izvedbo sporazuma v duhu resolu-zuma. Dr. Mačka je zastopal ing. Ko-lcije iz leta 1937.
Objavo o sklicanju plenuma novo imenovane uprave Delavske zbornice v Ljubljani je objavil »Slovenec« v isti številki kot papeževo poslanico, v kateri daje papež prav lepe nauke ljudem iz okolice »Slovenca« in »Slovenskega delavca«.
Podpredsednika HSS inž. Košutiča, ki se
mudi ts dni v Beogradu, je sprejel v avdijenco tudi knez namestnik Pavle,
Dvoje mnenj. »Slovenec« se jezi na drja Lazo Markoviča in njegov velikonočni članek v »Politiki«, v katerem le-ta prip.oroča, da bi naj se država uredila v duhu sporazuma srbske združene opozicije z dr. Mačkom od 8. oktobra 1937. 1. »Slovenec« pravi; »To je zavlačevanje, ne reševanje!« »Hrvatski dnevnik« pa nasprotno hvali članek dr. Markoviča in pravi, ca je pametno, ker 'dr. Markovič ni iznesel nekega svojega načrta za reševanje hrvat-skega vprašanja. Sploh pa sedaj ni koristno, da bi se osnove za reševanje hrvaškega vprašanja priobčile v listih, dokler niso pretresene na razgovorih poklicnih faktorjev. Reševanje hrvatskega vprašanja napolnjuje »Slovenca« s čudno nervozo.
Naprave družbe »La Dalmatien« v Dalmaciji na reki Cetinji, ki obstoje iz ene vodne centrale in tovarne za dušik ter umetna gnojila na reki Cetinji ter ene elektrarne na reki Krki, bo kupila naša država od sedanje lastnice, francoske družbe, za 230 milijonov dinarjev.
Da bi le tako ostalo. V Vršacu primanjkuje viničarjev za delo v vinogradih. Vinogradniki nudijo delavcem po din 80, ženskam pa po din 48 na dan. Izgleda pa, da so te vesti precej pretirane, dasi seveda delavci raje delajo na polju, kjer imajo stalno delo kot pa v vinogradih, kjer stalnega dela vsaj v večjem ob- , segu ni.
Beograjski industrijalec Milan Vapa je umrl.
Na veliki petek je umrl industrijalec Milan Vapa v Beogradu, ki je kumoval prvotni nacistični organizaciji, ki jo nadomešča danes Ju-goras. — Žrtvoval je precej, pozneje se je pa oh’adil zanjo, ker je bila predraga.
Bolgarski minister odstopil. Bolgarski minister za zgradbe Ganev je odstopil. Bolgarska vlada ima težkoče v parlamentu. Bolgarski narod si želi ustavnega življenja.
Nacistična stranka v Bolgariji je razpuščena. Bolgarska vlada je razpustila narodno socialistično stranko, ker je pod krinko patrijotizma organizirala državni prevrat.
Rumunski vojaški varnostni ukrepi. V Rumu-niji je bilo zopet mobihziranih nekaj letnikov, prav tako pa so vojaške oblasti rekvirirale tudi mnogo konj in avtomobilov za potrebe vojske.
Nova Madžarska šteje 10.3 milijone prebivalcev, polovica od teh je tuje narodnosti. — S priključitvijo novih ozemelj je 'Madžarska dobila gozdove, rudnike železa in soli. Vsled tega bo Madžarska v stanu skrčiti uvoz lesa za 40 odstotkov, znatno 'bo omejila uvoz železne rude, soli pa sploh ne bo več uvažala.
Belgijska vlada je izdala uredbo o rekviri-ranju prometnih sredstev, živil in živinske krme ter poslopij za namestitev čet.
Manifestacija neniško-itaiijanske skupnosti.
Zadnje tedne potujeta nemška ministra Gobbels in Goring po Afriki. Goring je obiskal Tripolis, Gobbels pa Atene, Egipt in Carigrad. Ta potovanja obeh nemških ministrov na vzhodu, zlasti v italijanskem delu Afrike smatrajo kot manifestacijo nemško-italijanske vojaške zveze.
55 odstotkov nemških državnih dohodkov gre za oboroževanje je ugotovil ameriški gospodarstvenik Melchor Palyi, ki je bil svoj čas gospodarski svetolavec nemške banke.
Poljska je vpoklicala šest letnikov in sicer letnike 1912 do 1917.
Poljska zatira nemško manjšino, trdi rajhov-sko časopisje in pristavlja, da ogroženi Nemci beže v Gdansk. Na Poljskem zanikajo te vesti.
In Danska? Zadnje dni se peča svetovno časopisje tudi z Dansko in pravi: Danska ima štiri milijone prebivalcev. Njeno vzorno gospodarstvo pa je tako obsežno, da bi lahko prehranilo 12 milijonov ljudi. Nemčija bi Dansko lahko uporabila kot letalsko bazo proti Angliji. Na Danskem živi v pokrajini Šlezvik, ki je po vojni pripadla Danski, 30.000 Nemcev, t. j. 15 odst. prebivalstva te pokrajine.
Kaj dela italijanska armada v Španiji? Italijanska armada v Španiji še vedno ni odpoklicana. Zatrjujejo pa. d? se ho to \ kratkem zgodilo, ostalo da bo le 3000 mož, ki se bodo udeležili slavnostnega vkorakanja generala Franca v Madrid.
Zakon proti podtalnemu rovarjenju tujih dr-žrv je sprejel te dni kanadski parlament. Zakonik vsebuje stroge določbe. Naperjen je proti agitaciji nemškega fašizma.
Iz ČeSke
Nenadna smrt praškega podžupana, češki listi poročajo, da je v Pragi te dni nenadoma umrl bivši praški podžupan, s. Franc Kellner, ki je bil od prevrata naprej v praškem občinskem svetu kot zastopnik soc. 'demokratov podžupan in si je pridobil ogromnih zaslug na polju praške socialne ' politike. Listi ocenjujejo njegove velike zasluge, povdarjajo, da je bil kljub svojim letom še izredno močne telesne konstitucije ,.	„*	>	-*	-	11 >. i«g».
Sokol in DTJ se združujeta. Kakor so na Češkem združili v eno organizacijo politične stranke in strokovne .organizacije, tako so se sedaj začele združiti telesno-vzgojevalne organizacije. Iz Prage poročajo, da sta se kot prvi združili telovadni organizaciji Sokola in Delavske Te’ovadne Enote v Žižkovo, delavskom centru Prage, kjer je bila najmočnejša DelaV1 ska telovadna zveza. Javljajo daljnja takšna združevanja Sokola in DTJ v Pragi na Vino-hradih in na Smihovu. Do konca aprila' se morajo vse telovadne organizacije združiti v eno telesno-vzgojno organizacijo in se vsled tega pridružuje tudi katoliški Orel.
Preveč »kiielcov«. Lokalni časopis »Vzhod-nočeški Republikanec« poroča iz Pardubic, kako je prišel v pekarijo neimški vojak in želel za 1 marko »kifelcov«. Prišel je šele pred kratkim in ni poznal kupnih cen. Silno se je pa začudil, ko so mu napolnili veliko vrečico in začeli devati kifeljce še v drugo vrečico, češ, da hoče kupiti samo za 1 marko. Pa so mu rekli, da vse to dobi za 1 marko. Ni se mogel načuditi toliki množini kifeljcov in je rekel, naj mu dajo torej samo za 50 pfenigov, za kar je dobil še vedno 20 kifeljcov, ki jih je ves srečen in blažen odnesel.
Madžari v Bratislavi. »Nova Doba« poroča, da so v Bratislavi sprejeli celo vrsto novih madžarskih uradnikov na magistrat, ki so položili zaobljubo v madžarščini.
C. Nordhoff in J. N. Hall:
44
HURIKAN
Še nikdar v življenju nisem vršil bolj neprijetne naloge kot to pot. Predvsem ni imela ničesar skupnega z mojim delokrogom kot uradtli zdravnik in vrhu tega so bile vse moje simpatije na strani Te-rangija. Toda razumeli boste, da nisem mogel odkloniti. Guverner je bil v težavnem položaju. Iskanje se je moralo izvršiti in vodstvo odprave je bilo nemogoče zaupati kakšnemu domačinu. Poglavar naj bi bil ostal v vasi.
Moja skupina je bila sestavljena iz petindvajset ljudi — moških in mladeničev. Na dveh čolnih smo se podali na Motu Tongo. Vsak čoln je imel šest vesel, toda pihala je sveža sapa, tako. da smo se lahko poslužili ja9er.
Tavi in njegov zet Farani, mlad mož, ki mu je bilo kakšnih dvajset let, sta bila v moji skupini. Ker sem bil tedaj že peto leto na Manukuri, sem sevedh poznal vsakega posameznega prebivalca. Nazivali so me Taotč — tako imenujejo Polinezijci moža, ki zdravi bolnike — in so mi s časoma brezmejno zaupali. Bilo je docela proti moji volji, da sem moral načelovati takemu podjetju. Dobro sem sc zavedal kako odvratno je bilo ljudem sodelovanje pri tem iskanju. Kljub temu pa je bila moja dolžnost skrbeti za to, da se iskanje izvrši s kar največjo natančnostjo.
Na zapadnem delu Motu Tonge, ki je obrnjena proti laguni, je bil ljubek zaliv, ki je navadno služil kot pristanišče. Tja smo dospeli v poldrugi uri. Še danes mi gre na smeh, ko se spomnim tega jutra in se vid^m sredi vseh tistih ljudi. Ceremonije igrajo
veliko vlogo v življenju Polinezijcev in vsi skupni podvigi morajo pričeti s primernim nagovorom. Bil sem zelo zadovoljen sam s seboj, da sem jim ob tisti priliki lahko tako jedrnato in naravnost razložil svoje misli.
»Da bo Terangi vjet, to je gotovo«, sem rekel, »izključeno, je da bi se mogel izmuzniti daleč segajoči roki pravice. Najsi bo že naše osebno mnenje o nepravični kazni, ki ga je doletela, kakršno hoče, toda ako bi ga hoteli ščititi, bi mu s tem lahko samo škodovali. Izpolniti moramo neprijetno dolžnost, ako pa tega ne storimo, bo poslala oblast s Tahitija vojno ladjo na Manukuro, kakor je to guverner pravilno povedal. S tem, da se zoperstavljamo, 1 eran-giju ne bi bilo prav nič pomagano, nad nas vse pa bi s tem priklicali težko nesrečo.«
V tem smislu sem jim govoril dalje. Mislim, da bi bil guverner najtopleje pohvalil glas dolžnosti, ki je prihajal tu iz ust uradnega zdravnika ...
Potem pa smo se |X)dali na delo. da zadostimo dolžnosti. Razvil sem svojo bojno črto na ta način, da sem razpostavil svoje ljudi v dolgi vrsti po vsej širini otočka od lagune do odprtegr morja. Sam sem bil nekako v sredini, da sem lahko šel zdaj na to zdhj na ono stran in na ta način stalno nadzoroval gibanje skupine. S pomočjo daljnogleda sem lahko opazoval tudi najbolj oddaljene ljudi.
Presenečen sem bil s kakšno natančnostjo so sc lotili posla, in še prav posebno nad živahnim sodelovanjem Tavisa. Iskali so v resnici in to z veliko skrbnostjo. Pretaknili so vsak tudi najmanjši grm, da celo vsako staro tou, puktea ali puran drevo. Ta drevesa in posamezne kokosove palme šobile najbolj prikladne kot skrivališča. Skrbel sem za to, da so jih preiskali kar najbolj natanko, prav tako pa tudi
skromno grmičevje. Največji del otoka je bil popolnoma gol, da se je lahko videlo od enega konca do drugega. Četudi sem zelo pazil, nisem mogel zaslediti v pesku nobenih drugih nožnih odtisov razen naših lastnih. ^ Četudi nisem mogel biti vsepovsod osebno navzoč, sem bil pa vendar prepričan, potem ko smo dospeli do vzhodnega konca Motu Tonge, da Terangija ni bilo tamkaj.
Štirim mladeničem sem naročil, naj priveslajo s čolni na konec otočka. Ko smo prispeli tja, so nas že pričakovali in takoj smo se podhli na pot vzdolž koralnega obroča, ki oklepa laguno na Motu Atejo. Ime Ateja mi je priljubljeno: beseda pomeni zelo oddaljen, je pa tudi kot nalašč prikladna označba za otoček, ki zapira skrajni zapadni konec lagune otoka Manukure in jo loči od morja. Kakor sem že rekel, leži dvajset milj proč od vasi in se ga z Motu Tonge ne vidi. Med obema otočkoma se razprostira več milj daleč pas koralnih čeri, v katere se zaganjajo razpenjeni valovi pacifika, ki jih potem veter razprši v rosne kapljice, ki kakor megla napolnjujejo ozračje. Mnogo je nepozabnih prizorov, ki se nam nudijo na tej naši pisani in raznoliki zemlji, toda nobenega ni, ki bi napravil večji vtis in bil tako strahotno veličasten kot je boj plime s čermi koralnega otoka, ako ga opazujete iz malega čolna. Najbolje se vidi tak prizor iz lagune, čisto tesno (4) čereh. Na vseh otokih Tuamotu skupine pada zunanji rob čeri koralnega pasu, ki obdajaja laguno neverjetno strmo v globino morja. Ze čisto ob bregu je treba spustiti grezilo več sto metrov globoko, prodno zadene ob dno. Zato ima človek občutek kot da bi se valovi z neizmerno silo podili naravnost proti njemu in da mali košček pasu koralnih čeri — ki največkrat m niti deset metrov širok ne nudi sploh nobenega varstva.	(Dalje	prihodnjič.)
7ts našiU Ucaiev
TRBOVLJE
Zdravstvena služba pri Bratovski skladnici
je služba zdravnikov v bolnici, pri ambulantnem zdravljenju in zdravljenju na domu. Vsaka služba je težka, posebno pa je težka služba, kjer ima človek opravka s človekom, z ljudmi. Ne samo, da tako delo izčrpava telesne sile, trpi človek tudi duševno. Takšnih poklicev tedaj ni mogoče smatrati za lahke. Proti zdravnikom se mnogokrat slišijo upravičene in neupravičene pritožbe, ki pa bi gotovo izostale, če bi bili člani zavarovanja temeljito poučeni o lastnih nedostatkih in o težkočah zdravnikov. 0 tem bi se morala vršiti predavanja ali diskuzije, ki bi jih morala prirejati uprava Bratovske skladnice, pa tudi zdravniki. Se-v eda, če se to smatra kot »hoja po blatu«, potem je nasVet odveč in bodo pač še naprej krožile utemeljene in neutemeljene pritožbe cez zdravstveno službo.
Zdravnik, ki bi temeljito poznal vso telesno 'n duševno bol našega delavca rudarja, njegovo socialno gorje in v nekaterih primerih žal tudi nizko duševno stopnjo, bi bil prvi, kateremu se delavec v svoji telesni ali duševni stiski zaupal. Mogoče bo kdo ugovarjal, češ, to je Preveč zahtevano. Vsekakor pa bi zdravnik 'Pora! obravnavati delavca tako, da bi ta šel z zaupanjem in veseljem k njemu, v pričakovanju, -da bo njegovega telesnega gorja ali bolečin konec. V neštetih primerih je popolnoma obratno. Večkrat se opaža, da odpravi zdravnik bolnika z vidno, da ne rečemo žaljivo ne-voljo.
Mnogo pritožb je glede zdravil. Te pritožbe So' če se nanašajo na zdravnika, v splošnem neupravičene. Posebno so neupravičene vsled ‘ega, ker mora zdravnik predpisati zdravila, kakršne pač Bratovska skladnica plača. Neštetokrat se sliši, da se gotova zdravila ne smejo predpisati, ker so predraga. S takšnim Postopkom, ki ga ne zakrivi zdravnik, ima Bratovska sklanica in zavarovani član škodo. Prva zato, ker slabo zdravilo ne pomaga in torej bolezen dalje traja in mora dalj časa Plačevati hranarino, drugi pa zato, ker mora živeti od hranarine, namesto da bi imel zaslužek, Pritožbe, ki se tolikokrat pojavljajo, češ, da je zdravnik predpisal za različne bolezni eno in isto zdravilo, bi se s poukom delavcev lahko odlpravilo. Delavci ne poznajo učinkovitost zdravil, ako so na oko enaka, kakor ie slučaj pri mnogoštevilnih tabletah in ostalih zdravilih. Vse to bi bilo treba delavcem na strokovnjaški način obrazložiti.
Pri zdravljenju v toplicah, na svežem1 zraku m v otroških kolonijah, ki se bo pričelo z nastopajočim poletjem, bo zopet nebroj pritožb, reklamacij in intervencij, Eni bodo dolžili zdravnika, drugi upravni odbor, posebno delavsko zastopstvo, tretji pa ustanovo Bratovske skladnice kot tako. Prosilcev je Tes veliko in tudi veliko takih, ki so potrebni špecijel-nega zdravljenja. Pri izbiri odloča edino le resnična potreba. Prosilcem se mora povedati, da so omejena sredstva, da ni vsak nujno potreben špecijelnega zdravljenja in da so mnogi težji slučaji, ki se morajo zdraviti z izrednimi izdatki.
Odnosi med Bratovsko skladnico kot usta-novo, upravnim odborom, zdravniki na eni, bol-
niki in člani Bratovske sklad/niče na drugi strani niso vzajemni. Delavstvo smatra Bratovsko skladnico kot neke vrste sebi tujo ustanovo. Tako tudi posmatra zdravnika.
To prihaja od tega, ker Bratovska skladnica ni nikoli iskala izvenposlovnega stika s članstvom, to je, ker ni prirejala predavanj o težkočah in nesoglasjih, ki nastajajo v zavarovanju. Na našega člana kot člana Bratovske skladnice se je večkrat rado gledalo od zgoraj navzdol, kar je pa »višje stoječim« Slovencem že postalo lastnost in je našemu narodu v sramoto. Zato se tudi bolnik in član ne čutita kot solastnika in nositelja zavarovanja.
Delavstvo, ki ustvarja bogastva, ima tudi svoje človeške vrednote, ki se ne merijo z denarjem ali blagom. To velja posebno za člane Bratovske skladnice, torej za rudarsko delav stvo. Ne opisujemo tukaj krivic, ki se gode članom Bratovske skladnice po nekaterih drugih rudnikih. Tudi za te naj veljajo te vrstice Kolikokrat je že delavstvo sliša'o besedo »zavednost«. V tej besedi je izražano vse: Za hteva po delavski izobrazbi, delavskih pravicah in delavski zaščiti. Posebno velja to za člane Bratovske skladnice, kadar iščejo kakr šnokoli pomoč pri ustanovi, ki jo sami vzdržu jejo. Tudi prispevki, ki jih plača podjetnik, so prisluženi z delavskimi in nameščenskimi rokami. Zato se morajo bolniki in delavci zavedati, da je Bratovska skladnica ustanova, ki jo z vsem ustrojem vzdržuje delavstvo in da ima vzdrževatelj razen po pravilniku priznane pravice tudi pravico do tega, da se z njim vljudno občuje.
Ne sme se pa pozabiti, da ima tudi delavstvo dolžnosti napram upravi in zdravniku, teh dolžnosti ne oprošča niti bolezen. Ni treba klečeplaziti, na mestu pa je vljudnost. Prvič mora član Bratovske skladnice natančno po znati vse pravice, ki mu jih lahko nudi zavarovanje, da ne bo zahteval nemogočega. Dru gič mora tudi zdravnika ali drugo osebo pri zavarovanju spoštovati najprvo kot človeka, potem kot vršilca svoje dolžnosti. Nikdar in nikoli se naj ne prepira sam, pač pa naj prepusti izravnavo nesoglasij delavskim zastop nikom v Bratovski skladnici. S pritožbo na delavskega zastopnika naj ne čaka dneve al tedne, ampak naj mu perečo zadlevo takoj javi in se naj varuje klevetanja na nepoklicnih mestih. Pri vsem tem se pa ne sme zamenjavati samozavesti z žaljenjem a’i celo nadutostjo. Nadutost je najbolj odbijajoča lastnost, pa naj si že gre za intelektualca ali navadnega po vprečnega človeka. Zdravnik gotovo ve, da tudi lepa in vzpodbujajoča beseda zdravi, tako mora tudi delavec polagati največjo pažnjo na občevanje z drugim človekom, v čemer se danes žal mnogo greši, zlasti tam, kjer se čuti človek podrejenega.
Bratovska skladnica je za rudarje občcko-nstna socialna ustanova, njeni organi so izvršilni organi ustanove. Zato morajo tako člani kot izvršilni organi te ustanove doprinesti vsak svoi delež k boljši vzajemnosti in k boljšemu sporazumevanju kot je vladalo dosedaj, da se bo ta ustanova upravičeno imenovala Bratov-ska skladnica.
Franc Pliberšek,
KRANJ
Stavka krojaških pomočnikov in pomočnic *«ia dalje
.	enotedenski stavki krojaških pomočnikov
*n pomočnic vlada me njimi še vedno popolna solidarnost. Po praznikih se je priglasilo stavkovnemu odboru zopet nekaj pomočnic, tako, v* je stavka vedno bolj popolna. Organizacija SJ je že oskrbela skupno kuhinjo za vse one stavku/joče, ki niso na hrani v krogu svojih domačih. Ostale pa seveda podpira v denarju.
V torek, dne 11. t. m. se je vršila širša seja elanov »Osrednjega društva oblačilnih delav-Cena kateri je poročal predsednik centrale ?• Prezelj predvesm o ukrepih, ki so bili storjeni s strani centrale, kakor tudi s strani Stro-ovne komisije. Tako centrala, kakor Strokovna komisija z veliko pozornostjo spremljata kr l .keoiaških pomočnikov in pomočnic ter °bl|ubljata vso pomoč, da bo ta borba za skt	Z	usPeb°m zaključena. Centrala je
lenila stavkujoče podpirati z redno podporo žCs ^ns trajanja stavke. Podporo so ponudile •e tudi druge organizacije, ki so v sklopu trokovne komisije. Stavkujoče pa podpira g« . kranjsko delavstvo, deloma pa tudi ine-am, tako, da ni strahu, da bi lakota prignala stavkuioče h kapitulaciji.
e^a*Cr' uvidevnejši mojstri zahtevajo uotom svojega združenja sklicanje pogajanj.
zdr - .moi?tn žc fiotov° “bsojajo zastopnike K r.uzenia, ki so se udeležili zadnjih pogajanj.
vajti
,;voiil.
končne
svoi-k 2as‘°Pn'ki delavske organizacije so v - Ilh zahtevah toliko popustili, da bi bile
jemlji v za^‘cvc za m°is‘rc brez posledic spre-
*en rr!aŠlce	Pon,očnike in	pomočnice je pre-
pisa »Gorcnjčevo« porodilo o stavki, ki ni se t"č San’° V pril°^ m°is‘rom. temveč je, kar n0 p Poteka pogajanj, popolnoma neresnič-mois, • ore"icc« navaja, da so pri pogajanjih uro 1 oodili izučenim pomočnikom din 3 na 4,5o Sp,ai]e'5'm pomočnikom pa din 4 ozir. din bamn- ®jslv° Pa ie> da so bile končne zahteve H«	ov,	na Pogajanjih	od din 3 do din 4
■>G0	’	,‘orej	manjše, kakor	so jih po informacijah
in	moistri nudili.	Krojaški pomočniki
ki jQ . °Pnice si bodo zapomnili »naklonjenost«, Ode'0 _ orcn>ec* Pokazal s svojim poročilom.
Predprodaja vstopnic v soboto, dne 15. t. m. od 14. ure dalje ter v nedeljo, dne 16. t. m. dopoldne v Cankarjevem domu.
litija
Občni zbor. Zveza lesnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije, podružnica v Litiji vabi svoje člane na 3. redni letni občni zbor, Ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. aprila ob 9. uri v prostorih gostilne pri »Veri« v Litiji. Člani podružnice, naša dolžnost je, da se občnega -bora udeležimo v čim večjem številu! Pripeljimo s seboj naše somišljenike, ki žeiijo pristopiti v naso organizacijo! — Družnost!
RUŠE
Rušani so šele sedaj s zadovoljstvom v/el! na znanje, da jih je v prevratnih dneh nekdo rešil. Znano ie o njem tudi to, da so ga avstrijski predstojniki res zelo čislali, ker je baje tako strumno krompir »vahtal«, da bi skoraj ob neki priliki po nedolžnem ustrelil svojega najbližnjega sorodnika.
Vedno trobijo, da rdečih ni, sedaj pa poročajo o rdečih voditeljih ter pogrevajo stvari, kakor stare tercijalke. Če bi hoteli mi objavljati kozlarije naših nasprotnikov, bi dva »Tota lista« ne zadostovala tedensko. Njim sicer Bog odpusti, nekaterim zopet drugi, mi pa ne bodemo nobenemu nič.
Kako posluje nezgodni oddelek SUZORa? Kovač Poršt Jožef je pred 13 meseci prijavil nezgodo .pri OUZD. Rešitve še do sedaj ni prejel. Je popolnoma slep, brez sredstev, zato je že skrajni čas, da se siromaku ugodi, odnosno mu dodeli renta.
\
x
m
MARIBOR
Zopet redukcija tekstilnih delavcev
Po informacijah, ki smo jih prejeli, bo tekstilna tovarna Zelenka in drug ponovno primorana reducirati svoje delavstvo. Tokrat sicer ne bodo prizadeti predilci, pač pa tkalci. Predilnica omenjene tovarne namreč ne izdeluje ipreje samo za svojo tkalnico, temveč tudi za druge tkalnice, katerim mora glasom prejšnjih .pogodb do gotovega roka dobavljati prejo. Vsled tega je seveda hudo prizadeta lastna tkalnica. Pri redukciji bo prišlo vpoštev okrog 250 tkalcev. Če se uvoz bombaža zboljša.
bodo' prizadeti delavci seveda ponovno sprejeti v službo, podjetje si bo skušalo pomagati s skrajšanim delovnim časom in bo obratovalo le tri dni v tednu.
Tako lastnik podjetja, kakor tudi strokovne organizacije in obratni zaupniki so izvedli glede tega vprašanja več intervencij.
Upati je, da bodo inerodanji činitelji še pravočasno uvideli nujnost, da je treba v prvi vrsti .posvečati vso pažnjo gospodarskemu razvoju obmejnih krajev.
Sestanek odbornikov in funkcionarjev delavskih strokovnih in kulturnih organizacij, ki je bil določen za v torek, dne a. t. m., se bo vršil v petek, dne 14. t. in. s pričetkom ob 6. uri dvorani Delavske zbornice.
Shod tekstilnega delavstva prepovedan. Najavljeni shod tekstilnega delavstva, ki so ga sklicale svobodne strokov, organizacije SDSZJ, NSZ in JSZ za v nedeljo, dne 16. t. m. v.Oam-brinovi dvorani se ne bo vršil, ker je oblastveno prepovedan.
O tej stvari ne čujejo radi. O mariborski mestni tržnici se je že veliko govorilo in .prelilo ogromno črnila in tiskarske barve. Posebno izčrpno je o tej stvari poročal svoj čas » Slovenec«. Potem pa je vse utihnilo. Vprašanje je v pomanjkanju drugega gradiva načel mariborski »Večernik«, ki se ie ogrel za to, da bi tržnico postavili v Kristanovo kopališče". S tem predlogom pa se je hudo zameril »Slovencu«. Kajti gospodje pri »Slovencu« ne vidijo radi, da bi se kdo vmešaval v komunalno politiko. Zi C >	•	.	«	.	.	.	7«
PRI BRZOVLAKU
Maribor, aprila 1939.
Na mariborskem kolodvbru se zadnje mesece prav vidno zrcali sprememba mednarodnega položaja pri brzovlakih, ki prevažajo tuje potnike in tujo pošto s severa preko našega ozemlja v Italijo in obratno. Ti brzeci imajo dolge in udobne pulmanove vagone, kjer so tudi v tretjem razredu klopi, prevlečene s podloženim usnjem in blagom, na stenah reklamne slike mest in pokrajin, na hodnikih zrcala in zemljevidi.
Parkrat na teden so poleg jedilnih voz .priklopljeni tudi udobni spalni vozovi na progi od Prage do Trsta, na Pragerskem pa tudi iz Budimpešte do italijanske meje.
Potnikov je še vedno malo. Dostikrat se vozi v velikih 40-tonskih vagonih le po par potnikov ali pa so celo prazni. Dandanes potuje le kdor mora; turistov H letoviščarjev je malo, zelo malo. Redki sedijo v jedilnem vozu in pijejo kavo ali kislo vodo.
Poprej so nekoč prevladovali trgovski potniki, prijazni židovski agenti, ki so že leta in leta potovali po naši državi od enega konca do drugega in so se že davno naučili tudi našega jezika ter poznali vsak kotiček jugoslo-
‘6, *r. *V2ajemnosti« vprizori v nedelio i*vem ia s Pričetkom ob 20. uri
dne Cankar-
^revara°mU .®tandekerjevo dramo v 3 dej “kin, V na jrar delavstvo opozarjamo in go ^ se jo v čim večjem šlevilu udeleži
Vabj
KRMELJ
Prvi obisk naših predavateljev. V nedeljo, dne 16. aprila t. I., obiščeta naše rudarje prvič predavatelja ss. dr. Avg. Reismati in urednik »Delavske Politike«, Viktor Eržen, ki bodeta ob 9, uri dopoldne predavala rudarjem in ostalim delavcem o zakonih delavske zaščite. Predavanje se bo pričelo ob 9. uri v gostilni Papež. Opozarjamo zlasti rudarje, da bodo Slišali najnovejše zakonske določbe o bolezenski mezdi rudarjev, ki so bili šele pravkar spreme-z n°vim finančnim zakonom in veljajo mn0 riiHnriB,?”1? Ilapre‘- v ‘e.m zakonu je de-j Kaj vse se lahko pripeti delavcu. V neki tek-ncmi finn,-, b ? ?••, upanl0> da ne bo nikdol stilni tovarni se je ponesrečila prediika Justina lnTmi,rr e pa OJ ‘ svoje žene Langova. Iz predilnega stroja je vrglo iglo, ki m odraslo mladino.	|]o	je	ranila	nad desnim očesom.
Uspel humoristični večer. Minulo sredo se je vršil pod okriljem »Vzajemnosti« humoristični večer, ki je prav lepo uspel. Dvorana v
Delavski zbornici je bila polna poslušalcev, ki.	-	________ _______
so se izvrstno zabavali. Humorista gg. dr. vanske države, kjer se je dalo kaj prodati. Se-vladimir 'Travner in urednik »Totega lista« daj je tel> agentov prav malo in še tem manj-Božo Podkrajšek sta poldrugo uro pripovedovala politične in nepolitične dovtipe in smeš-nice, nekatere tudi s prav posrečeno satirično vsebino. Poslušalci tudi niso štedili s priznanjem, kar najbolj potrjuje, da sta humorista v polni meri zadovoljila navzoče.
Milijonska poneverba je bila odkrita pri sodišču v ^ Murski Soboti. Zagrešil jo je sodni oficijal Štefan Friderik, ki se je nazadnje sam javil, >4' er	ii	..	y t /	.
'	.	Oficijal	je svoje nepoštene posle vršil
že deset let. Friderik je baje ves denar zapravil in ker ničesar nima bodo morali škodo nadoknaditi sodniki, ki so bili med tem časom na tem oddelku odgovorni za poslovanje. To se pravi, da bodo prizadeti materijelno uničeni.
Predsednik civilnega prizivnega senata pri
mariborskem okrožnem sodišču je postal g. Alojz Lešnik,sodnik g. dr. Habermut pa prevzame konkurzne in poravnalne zadeve.
Koncert II. umetnostnega tedna se bo vršil v ponedeljek, dne 17. aprila t. 1. v Narodnem gledališču.
ka »potniška« zunanjost. Držijo se strumno m korektno, izgledajo bolj učenjaki, kakor pa trgovci in govorijo samo v svoji tuji materinščini. Dostikrat slišiš na hodniku debato o Židih in tudi tuji potniki končno priznavajo, da so res reveži v teh časih, da je njihova usoda težka in da so tudi med njimi, med ljudmi židovske krvi poštenjaki in dobri ljudje, prvovrstni zdravniki in dobri advokati, pa pisatelji in novinarji.
Brzovlaki, ki prihajajo v Maribor, imajo še vedno kar redne zamude, čeprav so vagoni skoro prazni. Nihče ne ve povedati, čemu torej vlak ne prihaja točno, kakor to predpisuje red vožnje. Naši potniki se gnetejo pred železno ograjo in so nervozni, ker jih stražniki ne pustijo v vlak dokler niso urejene vse formalnosti. Ne veš, čemu so prav za prav nervozni, ko vendar vidijo, da je vlak skoro prazen. Vsak bi menda rad sedel pri oknu ali pa je človeku že vcepljena nestrpnost, da se ljudje morajo gnesti, kadar čakajo. 'Toda vlak potrpežljivo stoji, domači in tuji potniki se ogledujejo preko tračnic, trovrstni preiskovalni organi: policija, carina, naša in nemška, v civilu iti uniformi, pregledujejo celo krstne liste, najnovejši potrebni dokument za potovanja čez mejo in potem pridejo še kotnrolorji Narodne barike.
Končno je pregledan prvi, drugi in tretji vagon. Na peron prihitijo redki tuji potniki k tobačnemu in časopisnemu paviljonu in si odnašajo svežo duševno hrano: »Basler National-zeitung«, »Die VVeltvvoche« iz Švice, »Neue Ziircher-Zeitung« in »Populaire«. Gospa, ki sedi za skladi časopisov, pravi, da drugi nemški časopisi in tudi češki ne gredo več.
Končno stražniki odpro železno ograjo, gospodje in dame letijo kot za stavo preko tračnic in se prerivajo pred stopnicami vagonov. Petičnejšim so že poprej nosači zanesli kovčke v kupeje in jim »rezervirali« sedeže pri oknih. Medtem so že tudi zmenjali nemško lokomotivo z jugoslovansko in enkrat po 14. uri' odpiha lokomotiva proti jugu.
Na kolodvorski policijski stražnici pa zaslišujejo potnike, ki so morali prekiniti vožnjo, ker krstni list ni odgovarjal. ,n ■	-	■
Predobiava. Kakor vsako- leto, tako bodo tudi letos priredila mariborska in okoliška delavska društva svojo tradicijonelno akademijo, ki se bo vršila v soboto, dne 6. maja 1939 ob 20. uri v dvorani »Sokolskega doma« (prej »Union«). — Spored letošnje akademije bo izbran ter bodo sodelovala vsa društva »Delav. pevske in kulturne podzveze«, vse »Vzajemnosti«, »Detoljub« itd. — Opozarjamo torej že sedaj vse sodruge iti sodružice na to, da si pravočasno' priskrbijo vstopnice, ki jih bodo prodajali vsi obratni zaupniki, nadalje v tajništvu Strokovne komisije in v upravi »Delavske Politike«,
Policijska nareba na dan vpoklica nabornikov. Dne 17. aprila je prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. PrestofJiniki te naredbe se bodo kaznovali.
Otvoritveni Izlet I. delavskega kolesarskega društva za dravsko banovino v Mariboru ter podružnici na Pobrežju in v Studencih, se bo vršil v nedeljo, dne 16. aprila v Ruše. Zbira- j lišče: Pobrežje, gostilna Kren (Klemenšak).' Odvoz točno ob pol 2. uri -popoldan. Dolžnost vsakega člana in prijatelja delavskega športa je, da se tega zleta udeleži. Zato delavke in delavci, ki imate kolesa, vsi na izlet! Izlet se vrši samo ob lepem vremenu! — Družnost!
Vlom. Neznan vlomilec je razbil steklo izložbenega okna trgovine s fotoaparati v Gosposki ulici, katere lastnik je g. Vladimir Vla-šič in odnesel en »Leica« fotoaparat v vrednosti 3.600 din in en »Agfa-isoreta« aparat v vrednosti nad 800 din.
Narodno gledališče: V soboto, dne 15. t. m. ob 20. uri: »Upniki na plan«. Premijera. Red D. Nedelja, dne 16. t. m. ob 15. uri: »Dijak pros-jak«, ob 20. uri: »Upniki na plan«.
STUDENCI P«I MARIBORU
Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«
vprizori v soboto, dne 15. aprila s pričetkom ob 20. uri in v nedeljo, dne 16. aprila s pričetkom ob 16. uri v dvorani gostilne Špurej Angela Cerkvenika tragedijo »Očiščenje«. Vabimo vse delavstvo, da se teh predstav v čim večjem številu udeleži. — Odbor.
CELJE
Vest o razpustu Delavske zbornice v Ljubljani je sprejelo celjsko delavstvo s težkim občutkom. Delavstvo organizirano v svobodnih strokovnih organizacijah se upravičeno vprašuje kam to vodi. V Sloveniji stoji na čelu te kampanje, ki omejuje pravico delavstva, da si samo voli svoja zastopstva v Delavskih zbornicah aktivni rimsko-katoliški župnik. Posledice take protidelavske politike se bodo v najkrajšem času pokazale. Katoliško časopisje bo rohnelo ali mi že danes izjavljamo, da ne bomo odnehali toliko časa, dokler bodo tisti, ki spadajo v cerkev in na prižnico vedrili po delavskih ustanovah. Boj nam je bil -vsiljen ali zato se bomo s podvojeno silo bojevali in tudi častno zmagali.
Zabukošek, morilec Zakrajškove je bil obsojen na smrt. Citatelji se še spominjajo, da je bila lani na Vseh svetih zjutraj irajdena mrtva ženska. Pri obdukciji se je dognalo, da je bila zastrupljena in zadavljena. V četrtek se je končalo zadnje dejanje pred kazenskim senatom ob prisotnosti 300 poslušalcev. Radi umora in ropa je bil Zabukošek obsojen na smrt.
Telefonsko avtomatično centralo dobi Celje glasom sklepa ministrskega sveta. Dolgo pričakovano in nujno potrebno končno le dobimo. Celje je ne samo letoviško, ampak tudi industrijsko in trgovsko mesto z močnim zaledjem, ki res potrebuje moderno telefonsko centralo.
Franclja zahtev? odpoklic tujih čet Iz Španije
Francoska vlada je sporočila generalu Francu, da bi smatrala za neprija-teljski 'akt, ako bi italijanske čete po 15. maju še ostale v Španiji.
Kitajci zopet prešli v napad
in uspešno nastopajo proti Japoncem.
Na kitajskih bojiščih je postalo zopet živahno, odkar je po nekaterih uspehih Japoncev v letošnjem letu začel Čang-kajšek z novo ofenzivo v pokrajini Ki-angsi, ki pa se je med tem že znatno razširila do samega Hankova. Japonci priznavajo Kitajske uspehe pred mestom Kajfengom v pokrajini Honan. Po teh vesteh so Kitajci zazveli predmestja Kajfenga.
Pri Hankovu ob reki Jangce so Kitajci tudi v napredovanju. Od mesta Kantona na južnem Kitajskem pa so oddaljeni samo 20 km. Tu se držijo Japonci samo s pomočjo svojih vojnih ladij.
Kino Dom - Celje
16., 17. in 18. aprila: »Junaki z Marne«. (Največji francoski vojni film. Junaštvo žene za domovino.) 19., 20., 211., 22. in 23. aprila: »Marie Antoinette«, Sijaj in razkošje francoskega dvora.
KOČEVJE
Med prazniki je bilo pri naS zelo živahno; imeli smo precej izletnikov il sosednje države, kateri so našim domačim precej na srcu. -—
V	nedeljo okrog 7, ure zvečer je prišla skupina kakih 50 mož in fantov iz nekega gozda na cesto. Na cesti je eden izmed njih prevzel povelj« in so korakali v skupini po štirje in štirje ter peli različne pesmi. Čuti smo samo o neki gloriji in Viktoriji. ! lil / t	=
POBREŽJE PRI MARIBORU
Otvoritveni izlet I. Del, kolesarskega osrednjega društva in podružnic Studenci ter Pobrežje se bo vršil v nedeljo, dne 16. aprila v Ruše. Odvoz izpred društvenega lokala na Pobrežju, gostilna Kren, ob pol 14. uri. Člani, pridite vsi! Gostje dobrodošli!
Zvočni kino Pobrežje, Dne 15. in 16. aprila: »Alam v Pekingu«. Prekrasen film, zelo napete vsebine in junaške borbe. — Frohlich, Voss, Marenbach.
LJUBLJANA
Sedemdesetletnica rojstva slikarja Riharda Jakopiča. Samorasli domači slikar Rihard Jakopič je slavil dne 12. t. m. svoj sedemdeseti rojstni dan. Jakopič je najpomembnejši umetnik predporodne dobe. Kljub temu, da se je mnogo šolal in delal v inozemstvu, se more smatrati, ko se je naselil 1901 zopet v Ljubljani, kot ustvaritelj izrazite naše slikarske umetnosti.
HRASTNIK
Rudarji TPD v nedeljo. Izredno lepe nedelje kličejo tudi rudarja na nedeljske izlete. Ali se ne bi v nedeljo podali s pomočjo nedeljskih kart iz vseh revirjev na obisk sodrugov v Krmelju, ki imajo prvič predavanje o socijalni zaščiti, o strokovnih organizacijah in nalogah »Delavske Politike« v današnjih dneh? Pot pelje preko Sevnice po novi progi v Mirensko dolino, ki je vsa v najlepšem pomladanskem cvetju. Na ta način bo imel vsakdo velik užitek v naravi, a pridobil bo tudi novo znanje na predavanju o spremenjeni zaščiti rudarjev v bolezni. Bilo bi res primerno, da se rudarji tudi na tak način shajajo od časa do časa ter utrjujejo zavest skupnih interesov in najožjega sodelovanja.
SENOVO PRI RAJHENBURGU
Rudarski izlet v Krmelj. Na zadnjem predavanju o delavski zaščiti smo sklenili, da priredimo ob priliki pivega predavanja v kakem bližnjem kraju tja skupni rudarski izlet, da se tako spoznamo z našimi sotrpini ter vidimo njihove kraje in si obenem -privoščimo tudi malo nedeljskega oddiha. Ker je v nedeljo, dne 16. t. m. takšno predavanje v Krmelju, se podamo skupno tja. To je ravno izredno lepa prilika, da si ogledamo novo železniško progo in obenem slišimo predavanje o spremenjeni zakonodaji glede bolezni za rudarje, ki velja od 1. aprila t. 1. naprej. Obenem se lahko vsakdo posluži znižane vožnje z nedeljsko karto. Pa tudi lepo vreme vabi k takšnemu pomladanskemu izletu.
JESENICE
Vznemirljive govorice. V današnjih razburkanih dneh, ko dejansko zadošča že mala novica, da ljudi razburi, imajo neki ljudje na Jesenicah kar veselje širiti vse mogoče vesti, ki ljudi razburjajo in jim jemljejo voljo do dela. Mi bi apelirali na merodajne organe, dia to preprečijo in v teh stvareh, ki so državi v škodo, in ne samo kakšnemu posameznemu veljaku, nastopijo tako ostro, U * fa : •	» . * • • j-• .
» .- J  Prav bi tudi bilo, da bi
-posamezni merodajni ljudje pomirili ljudstvo ter mu dali zagotovil, ki 'bi kaj držala, ker sicer ljudje nehote verjamejo govoricam vsemogočih elementov, ki morda hote dražijo ljudstvo.
Delovanje DRi) Enakosti. Okrajno sodišče v Kranjski gori je izdalo sklep R 190/38 z dne 1. aprila t. 1., da se dosedanji skrbnik društva razreši dolžnosti skrbnika ter da se tako njemu kakor tudi policijskemu komisarijatu na Jesenicah nalaga izročiti DKD Enakosti vse predmete, ki so last društva, a < n	-	-	»ji
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedelo ob 8, url zvečer (v nedelio tudi ob 3. uri Dopoldne) krasen velefilm »LABUDJA SMRT«.
V	glavni vlogi naša rojakinja Mia Čorak-Sla-venska. Med dodatki risan tilm ^Betty Boop ni moderna« in Paramountov zvočni tednik. Sledi »Ešnapurski tiger«.
Vi Mie poceni
j Najstarejši evropski ognjegasec je umrl v Mitroviči. V Mitroviči je umrl 89-letni Gjoka j Zivanovič, ki je bil mednarodno priznan najstarejši aktivni ognjegasec.
Železo, ki ga je tovorila je bilo krivo, da je , ladja nasedla. Angleška ladja »Temple Bar« je nasedla ob ameriškem obrežju in ta pri najlepšem vremenu in popolnoma mirnem morju. Pomorski veščaki si niso znali razložiti kako bi bil mogel parnik nasesti ob takih ugodnih prilikah. Nazadnje so ugotovili, da je natovorjeno železo, ki ga je parnik vozil na Japonsko, vplivalo na odklon magnetne igle in je ladja na ta način zgubila -pravo smer.
ako nabavite apno, cement, nosilce, železo za beton, betonske cevi, strešno lepenko, trstje, žičnlke in okove za stavbe pri tvrdki
AndraSii ■ Maribor
Veletrgovina z železnino Maribor, Vodnikov trg (trinl trg)
Proda se družinska hiša z vrtom ln
njivo za 13.000 din. — Vpraša se
Zg. Radvanje, Hostejeva ul. 72
flnhHH ni h n od 5 litrov naprel se dobi pri UOOrOVlnU KlemeniU - Kopiiviek Sv. Peter pri Mariboru
Zadnje vestž
Debata o vladinih izjavah v angleškem i* francoskem parlamentu še vedno traja.
Veliki fašistični svet je zasedal v Rimu i«.
sprejel ponudbo albanske •ustavotvorne skupščine, da naj bi italijanski kralj postal tudi kralj Albancev. Mussolini je med sejo fašističnega sveta prišel na balkon palače in je zbrani množici na trgu rekel, da bodo -prijatelji ostali prijatelji, sovražnikom bodo pa že pokazali.
Francoski škofje pozdravljajo izjavo francoske vlade in je kardinal Verdier obvestil Daladiera, da bodo škofje podpirali -boj francoske vlade proti nasi.ju in za svobodo narodov.
Delavski pravni svetovalec
Odpust in mezda za bolezen (Ruše)
Delodajalec Vam lahko na 14 dni odpove službo brez zakonitega razloga. Ako Vam je dal v najem tudi stanovanje, Vam sme stanovanje odpovedati le z zakonito odpovedjo t. j. enomesečno, razen če ni bila med njim in Vami dogovorjena kaka drugačna odpovedna doba. Za oni čas, ko ste bili bolni, Vam pa mora plačati po §u 219 o. z. mezdo za 6 dni, če noče, ga tožite.
Pravoslavni in starokatoliški zakoni
Vprašanje: Ali so zakoni, sklenjeni po pravoslavnem ali po starokatoliškem obredu med osebami, ki so bile poprej že katoliško poročene in njihovi tedanji zakonski drugi še živijo, veljavni?
Odgovor: Glede veljavnosti takšnih 'zakonov si nasprotujejo različna zakonita določila. Najvišje sodišče za Slovenijo je dolgo časa sodilo tako, da so ti zakoni veljavni, v novejšem času pa je začelo tozadevne predpise drugače razlagati in stoji na stališču, da niso veljavni. Gre pa le za razlago ne povsem skladnih zakonitih določil in je prav lahko možno, da zavzame najvišje sodišče v kratkem spet staro stališče, dokler se zakonodaja končno ne izenači.
Šoferski izpit (Maribor)
Vprašanje: Šoferski izpit sem napravil že leta 1931. Pozneje pa nisem več vozil in zahteva sedaj oblastvo od mene, da znova položim šoferski izpit. Brez tega mi noče dati dovoljenja za vožnjo. Ali je zahtevek oblastva upravičen?
Odgovor:	Pravilnik	o opravljanju izpita
za vozača motornih vozil in o izdajanju voza-ških listin določa, da je treba vozaško listino vsako leto overoviti pri pristojnem oblastvu in da se vozaška listina odvzame tistim, ki tri leta niso bili kot vozači ali kot taki niso bili prijavljeni. Ako v zadnjih treh letih niste bili kot vozač prijavljeni, bodete potemtakem morali ponavljati izpit.
Starostna renta (Strahinj)
Vprašanje: Star sem 74 let in sem bil do leta 1933 zavarovan pri OUZD. Sedaj bi hotel dobiti starostno rento. Kam naj se obrnem?
Odgovor: Zavarovanje za starost in onemoglost se je pričelo izvajati šele s 1. sept.
1937	in so šele s tem dnem pričeli plačevati-delavci in delodajalci OUZD prispevke za to zavarovanje. Ker Vi takrat niste bili več zavarovani tudi ne morete dobiti rente za sta-
rost ali onemoglost, pač pa lahko zaprosite za izredno podporo, do katere imajo pravico vsi onemogli delavci stari več kot 21 let, ki so- bili po 1. jul. 1925 zavarovani za bolezen vsaj 250 tednov, oni, ki so nad 70 let stari pa imajo-pravico do te podpore tudi če niso še onemogli, ako so bili po 1. juliju 1925 zavarovani vsaj 500 tednov. Pogoj je, da je prosilec siromašen. Prošnjo morate vložiti pri najbližji ekspozituri OUZD. Ker pa je prvi rok za prijave potekel že 1. julija 1938 bodete morali tudi dokazati, da ste izpolnili pogoje za podporo šele po navedenem datumu.
omacraaocoDaDa
jpeletič Albert
soboslikar
Ljubljana
KroKovski nasip 26
Telefon 31-75
\
Delo solidno! Cene konkurenčne!
aaacoaDaaaacraaa
Prava blagodat za delavce je:
G
ocnnica
P. Matkovič
v Celju, Gosposka ulica štev. 3 Shajališče delavčevi
Tragedija iz življenja emigrantov. V Parizu je nemški emigrant VVolfram umoril emigranta Lewiya. Emigrant Lewiy je bil 6. decembra
1938	obsojen na mesec dni zapora, ker ni imel v redu svojih papirjev. V redu jih pa ni imet ker mu jih niso dali, niti drža-va iz katere je bežal, niti država v katero se je zatekel. Po prestani kazni je bil Lewiy izpuščen. Toda naročeno mu je bilo, da si mora oskrbeti papirje in razen tega plačati 1173 frankov denarne kazni do vključno 5. aprila t. 1. Lewiy si je med tem priskrbel vse potrebno za odhod v Bolivijo. Toda parnik je imel odpluti šele 20. aprila. Zavedal se je, da ga bo policija poiskala. ako ne bo plačal denarne kazni in potem mu grozi, da bo obsojen na nadaljnjih šest mesecev zapora. V tej stiski se mu- je nasmehnila sreča. Iztaknil je bil, da odhaja nek parnik že 8. aprila. Do tega dne se je hotel skriti pred policijo. Preselil se je k svojemu prijatelju VVolframu, ki je po poklicu mesar. Pri njemu se je naselil neprijavljen. ZarVVolf-ranta pa je bilo usodno, da se je zaljubil v neko Evo Katz, ki je pribežala iz Italije in jo je policija zaprla pod sumom, da je lovila klijen-te za neko družbo, ki je izdajala ponarejene dokumente za emigrante. Katzova je pisala Wolfrainu obupna pisma iz zapora. Wolfram je hotel pomagati svoji ljubici, pa je umoril svojega prijatelja in ga oropal, hoteč s tem denarjem plačati odvetnika, ki bi naj bil prevzel zastopstvo osumljene Katzove. Dejanje je strahotno, W i.i P c	►«-	*■	- 'j .,V
Umetna gnojila
za vrte, polja in travnike vedno na zalogi pri tvrdki
AndraSit - Maribor
Vodnikov trg (trinl trg)
Cement f pno Betonsko železo Trsje
ter ves gradbeni material p« najnižjih cenah vedno po
Pinter & lenaril, Marmor
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIII1IIIIIIIIIIIIIIUII!IIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!II1IIIIIIIIIII1II!I^|
LJUDSKA SAMOPOMOČ
v Mariboru, rag. pom. blagajn«
znana domača zavarovalna uita-nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah ln doti.
Zavaruje sa pograbnlno zdrave
osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000'— ln
ia doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000-— plačljiva ob dovršenem 21. letu.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
Priporoča se oblastveno konceslonirano elektrotehnično podjetje
HAVLltEK FR AN - LJUBLJ a
Sv. Patra cesta 5, telefon 3421 - Stanovanja: Zalokarjeva ulica It. 13
Napeljava in popra-va elektro-inštalacij za luč in motorno silo v mestu in kakor tudi na omrežju Banovinskih elektrarn. — Načrte in prijave za priklop na Ljubljansko mestno, drugo ali Banovinsko električno omrežje izvršim^ za podjetju izvršena dela brez naplačila. Strokovna popravila elektrotehničnih special-motorjev itd. Predelava električnih likalnikov, kozmetičnih aparatov, delavnica. Blokiranje - odpravo radio motenj. Postrežba točna in vestna, brezplačno. Cene zmerne. Priporočila odlična. lelefon samo 34-21.
NA
(Tabor)
na dežel* inštalacij po moje«*
aparatoVr
Specialna-
Pojasni*®
Za ktniveli izdala ln ureM' Moll Jelen v Maribtru. - Tiska: Lludska tiskarna, d. d. r Mariboru, predstavltell Viktor Erien v Maribora.