Lucijan  (f 3Iturn=GUel?san3rot>):
Slavko gre v nebesa...
Ne bo3em in ne bo3em \ax 3alje več 3oma, l?er Iiu3a je, preltu3a ia moja mačel[a . . .
03 3oma moram iii, 23aj je že za3n;i čas! 9n l^ar po cesfi boua sla l?užel? in pa jaz.
Ta cesfa pelje 1? tcfi, o3 iant se gre v goroi « gori pa gor v ncbesa pač 3aleč t>eč ne bo . ..
3n vem, cLa l?ar o3 taml?aj po3ali mi rol?e umrla bo3o maii, saj 3oli zro na me!
Pri njih še babica je, l?j {u3i nc pusfi, 3a njenemu se Slcn?l?u tal^o \u3.o go3i . . .
Čuj no, le urno, I?užel?, {al?oj o3i3eua! Saj pcf precej bo 3olga tja gori 3o neba . . .