Cdini slovenski $n*wwik v Zcdinjenih dr ^fih Velja za tm leto.. $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA lite only Skrveauui ^ -£ la the United States« List slovenskih delavcev v Ameriki. Imad every daj «xeepž Sudt/s ^ —: and Legal Holidays, s— -s 50.000 Readers. 2- TELEFON F2SAKNE: 4687 CORTLAHDT. Kntorod u S^ond-OlMi Hatter, September U, 1903, at the Fort Office at Mew York, N. Y, under the Act of Oonfreae of Mareh 3, 1879. TELEFON PISAENE: 4187 OOBTULHDT, NO. 139. — J&TEV. 139. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 14, 1916. — SREDA, 14. JUNUA, 1916. VOLUME XXIV. i-i LETNIK XXlVi Avstr. letalci so napadli mesti Benetke in Mestre. AVSTRIJCI SO ODBILI VSE NAPADE MED DOLI NO REKE 3RENTE IN ADIŽO. — VROČI BOJI V LA GARINA DOLINI. — SALANDRIN NASLEDNIK BO POSTAL PAOLO BOSELLI. — ITALJANSKA PORO CILA O ZMAGAH. — AVSTRIJCI SO PRODRLI ITA LJANSKO FRONTO PRI MOLISINI. — GRŠKA JE ČISTO POD UPLIVOM ZAVEZNIKOV. — BURNE OVACIJE. - GRŠKA DEMOBILIZACIJA. V - Berlin, Nemčija, 13. junija. — V nedeljo ponoči so se pojavili nad Benetkami avstrijski letalei ter pričeli metati bomb*' v mesto. Tozadevno poročilo avstrijskega generalnega štaba se glasi: — V IKK*i od 11. na 12. junija se je pojavil nad Be-netkalili oddelek avstrijskih zrakoploveev, ki so vrgli na mesto skoraj sto bomb in povzročili veliko škodo. Nadalje so obstreljevali tudi Mestre in San Dona di Piave ter železniško progo, ki veže obe mesti. Povzročena ^kodr» je ogromna. Arzena 1 v Benetkah je čisto razdejan. Kljub temu, da so stopile italjanske baterije takoj v akci jo, so se zrakoplovci šele po preteku par ur umaknili. 7j italjanske fronte se poroča: — Položaj-na jugovzhodnem bojišču je lieizpreme-nj' u. Med dolino reke Brente ler med Adižo se je moral isovr r/nik na celi črti umakniti. Dunaj, Avstrija, 13. junija. — Protiofeuživa, ki so jo uv"'.i!» se po sploh ne more govoriti. O splošni situaciji na južni fronti se le na kratko poroča : — V Dolomitih vrše neprestano vroči artilerijski spopadi. K'jub temu. da so Italjani v veliki premoči, so se morali .skoraj na vseh mestih umakniti. Dunaj, Avstrija. 13. junija. — Avstrijska admirali-teta naznanja: Včera j so se pojavili pred pristaniščem mesta Poreč trije italjauski torpedni čolni in oddali par strelov. Torpe Ini čolni so se takoj umaknili, ko so začele strel jati naše obrežne baterije. Dva tor ped na čolna sta bila zelo poškodovana in sta se 1« s težavo privlekla v italjansko pristanišče. Rim, Italija, 13. junija. — Sef italjanskega generalnega štaba grof Cadorua, poroča, da je italjanska proti-ofenz»va in»d rekama Adižo in Brento zelo uspešna. Mri Parnesanu se je Italjanom posrečilo zavzeti nekaj zelo važnih avstrijskih strategičnih postojank. Po vročem obstreljevanju so Avstrijci prodrli ita-!ian bojno črto pri Molisini, kar pa nima nobenega upliva na splošni položaj. Ko so hoteli Avstrijci prekoračiti reko Masso, so naleteli na tak odpor, da so se morali umakniti. Pariz, Francija, 13. junija. — Havasova agentura je HobMa H Milana poročilo, da je italjanski kralj poveril Pavlu Boselliju sestavo novega kabineta. ho najbrž« tudi uaeeloval novemu kabinetu kot minister brez portfeja. V novem kabinetu bodo skorajgo-tovo 7-istopane vse stranke. Atene, Grško. 13. junija. — Grška je zdaj čisto pod upltvom zaveznikov. Kralj Konstantin je sklenil demobi-.fzimh svojo armado, ker zamore edinole na ta način preprečiti, da ne bo ljudstvo lakote umrlo. Včeraj zvečer je podpisal vladar dekret, v katerem določa, da naj se vrnjo vse rezerve domov. Prebivalstvo je vsled tega ponižanja zelo jezno, toda kralju m kdo nicest ne očita, ker je vsakemu znano, da tu mogel ravnati drugače. Atene, Grško, 13. junija. — Prebivalstvo je jezno na MVi-ega ministrskega predsednika Venizelosa! češ. da M- on vse zn krivil. Zvečer se je zbrala pred njegovo hišo velikanska množica ljudi, ki je kričala: — Pnx" z Venizelosom! Živel kralj! * k Hrt —. I v i •§ * ." palače so odšli demonstranti pred palačo kralja Konstantina. Ko se je pojavil kralj na naj k on o, so mu začeli vsi navdušeno ploskati. >\-k Venizelosov pristaš je rekel: — To demonstracijo je moral kralj zelo dobro plačati. Ljudje so se vrgli nanj in bi ga gotovo pobili, če bi ne po«re*1?;vala policija. A^ne, Grško. 13. junija. — Zavezniki se pripravljajo na splošno prodiranje proti bolgarskemu ozemlju. Od- donije. ^ najbrŽe ^ V južuem Mace- Vki~J7^oro«il rti diUvm. 0]«v»i*cd, o., 13. junij«. — Vlml New York Central železni- •o ju * Otftfli »Kril v Verdun. Nemci uporabljajo zadnje moči pri Vcrdunu. — Francozi so se pomaknili pri Thiaumontu za en zakop nazaj. več nevarno ranil. Med njimi sta najbolj opa&no poškodovana Fr. Slak (najbrie Slovenec t) in Fr. Paiiz, Francija, 13. junija. — Nemški prestolonaslednik je dobil precejšnja ojaeenja in se zdaj za-sranja z vso silo in napenja zadnje uioei ter poskuša doseči kak večji uspeh pred Verdunom. Zadnje dva dni so morale fran-coske čete prenesti najhujše napade pri utrdbah Thiaumont, ki leži jugovzhodno od trdnjave Doua-mont. Na tej fronti, ki ni še dve milji doltra, se je včeraj od 8. ure zjutraj do večera bilo štirinjast bajo netnih bojev, katerih se je vdele-žilo petdeset tisoč Nemcev, ki se do zdaj še niso burili pred Verdunom. Francoske čete so bile primora-uc zapustiti prvi zakop pred temi utrdbami in se pomakniti nazaj; to se je storilo radi te£a, ker je bilo brez pomena nemške napade odbijati in žrtvovati življenja, kajti dotični zakop nima za nas nika-ke vrednosti. Na ostalih točkah verdunske fronte so pa malone eel dan in še celo zvečr grmeli nemški topovi, ki so napravili na naših trdnjavah veliko poškodb, toda to je bilo tudi vse. Nočno poročilo francoskega po veljstva pri Verdunu javlja, da so Nemci zopet nekoliko utihnili in da se najbrže spet pripravljajo na napad. Francosko poveljstvo izjavlja, da je pred Verdunom padlo oziroma neozdravljivo ranjenih 7 S0,000 nemških vojakov. Utrdbe Thiaumont b<»do franco ske čete držale do zadnjega iu Verdun prepustile Nemcem le za najvišjo ceno; tako je izjavil nek štabni častnik poročevalcu pari-škega "Tempsa ". I raduo angleško poročilo tudi omenja, da so avstralske čete pri Bois Greiuicru vprizorile več napadov in bile uspešne. Nemci in Angleži. Berlin, Nemčija. 13. junija. — Uradni buletin nemškega vojnega urada se glasi, da so Angleži na večjih točkah fronte pri Ypresu uprizorili več napadov. Kak uspeh so imeli, nemško poročilo ne omenja. Pozor pošiljatelji denarja! Vsled negotovega dostavljanja poste, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamore j o le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko Časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive banke, s katerimi smo v zvezi pri pošiljanju denarja. On« i Konvencija demokratov se bo pri Združ. države in Mehika. Združene države bodo zavrnile za- čela danes vršiti. — Demokrati lite ve Carranzove vlade. — Ame- čejo dobiti na svojo stran pirogre-sivce. K. t 1 K. • S*»• • J90 1 120.... 17.40 10.... 1.60 1 180.... 18.95 15.... 2.85 i 140---- 2010 30.... «.05 1 150____ 2175 25.... S.80 1 100.... 28.20 80---- 4.50 » 170.... 94.0« n.... 5.26 1 180.... 28.10 5.85 1 180.... 27J« 45.... «.70 1 200.... 28.00 50.... T.4P 1 250.... M^B 55____ «.15 1 800.... 48.90 •B.... iffi 1 «50.... «0.7« 8.00 1 400.... ««00 TO.... 10 JO 1 400____ T5.... 11.06 1 «00.... 7240 ao____ 11.76 1 800.... 87.00 15.... 12.60 1 700____ 101.60 M.... 18.20 1 800.... 110.00 1M.... 14.00 1 000.... 180.50 110____ 16.06 1 1000____ 142.00 Kar m adaj cene denar ju tkoraj ▼vak dan menjajo, smo prtmoranl računati po najaorajifli mmh te bomo tadl -olroioi«!! po njih. — Včasih m bo Brodilo, da dobi na. ilondk kaj rwi, vUk pa tadi kaj nanj. IM radi por d Prt St. Louis, Mo.. 13. junija. Pri konvenciji demokratične stranke. ki ^e bo pričela vršiti jutri v sredo, bodo demokrati najbrže delali na to. da bi dobili na svojo stran progresivno stranko, ki bi jim pomagala pri novemberskih volitvah. AVilsonov osebni zastopnik Baker, vojni tajnik, ki je danes prišel sem, je to namero odobril. Bakerjeva tozadevna izjava in pa brzojav, ki ga je poslal predsednik konvencije McCombs progresivnemu voditelju Bainbridge-u Colby-u v New York, smatrajo za nekake strategične poteze demokratične stranke. Voditelji te stran ke so imeli danes eel dan in pozno v noč številne seje. pri katerih so ukrepali kako bi lažje progresivce dobili na svojo stran. Velika večina demokratov je, da se sedanjega podpredsednika Mar shalla ne imenuje vdrugič. temveč kakega drugega 4 bolj odločnega', kot so se nekateri izrazili. Veliko jih je zato. da bi imenovali Baker ja za to mesto, toda on je to čast odločno odklouil iu pričel Marslialla zagovarjati, češ, da on popolnoma odsrovara dolžnostim svoje službe in da je predsednik Wilson popolnoma zadovoljen z Mr. Marshallom. Baker je prinesel s seboj popo-len program, katerega se bo držala demokratična stranka na konvenciji in kar se bo poskušalo izpeljati, ako bo Wilson vdrugič iz voljen. Baker je rekel, da je ta program sam W ilson spisal na pi salneni stroju. Baker je izjavil, da se bo v prvi vrsti potegoval za žensko volilno pravico. Kampanja Hughesa. Včeraj je dobival republikanski predsedniški kandidat C harles E. Hughes od vseh strani dežele brzojavke in obiske raznih progresivnih voditeljev, s katerimi ga zagotavljajo, da ga bo pri volitvah podpirala tudi progresivne stranka. — Mr. Nicholas Murray Butler, predsednik Columbia univerze, ki je na ehieaški konvenciji predlagal Rootn za kandidata, je včeraj obiskal Hughesa. Pozneje je rekel pred drugimi republikanskimi voditelji. da ni niti najmanjšega dvoma, da ne bi bil Hughes izvoljen. "Republikanci smo lahko zadovoljni, da smo imenovali Hughesa. On bo našo stranko postavil zopet na čelo!\ je rekel. Mr. Hughes je včeraj izjavil, da je on "skozi-in-skozi za amerika-uizem, skozi-in-skozi za strogo a-meriško politiko" in da se nikakor ne strinja z onimi "Amerikauei", ki imajo v- mislih vse prej kot pa Ameriko. S tem je mislil namreč nemške Amerikance. Nemške izgube do 1. junija. London, Anglija, 13. junija. — Angleški uradni izkaz, ki je izdelan na podatkih, katere so dobili v nemških uradnih seznamih izgub, kaže, da so Nemci do 1. junija 1916 izgubili 2,924,586 vojakov. Uradno poročilo nemške vlade pravi, da so Nemci samo v maju izgubili 102,507 mož. Med njimi je 22,471 mrtvih, 72,075 ranjenih, da ne bodo nikdar več sposobni opravljati kako težje delo in 7,961 vjetih, oziroma se jih pogreša. Zračni napadi v Egiptu. London, Anglija, 13. junija. — Angleški vojni urad je izdal sledeče poročilo glede vojaških operacij v Egiptu: — Sovražni zrakoplovci so se pojavili nad Kantaro (30 milj južno od Port Saida ob Sueškem j prekopu) in so metali na mesto bombe in streljali s strojnimi pu- ! škami Angleške baterije so jim j poslale v zrak tak ogenj, da so 5! riške čete v boju z banditi. — Lakota v mehiškem glavnem mestu. Washington, D. C., 13. junija. — Državni department je danes pričel razmotrivati sledeče stvari: — Zadnjo Carranzovo noto, proti-ameriško gibanje v Mehiki, zadnji napad na posestvo Amerikanca C'o-'emana blizo Loreda in zlasti pa še to, da so ameriške čete našle truplo znanega bandita Villareala. ki je bil oblečen v uniformo Car-ranzovega poročnika. Vlada Združenih držav bo v naj-kra j še m r-asu odgovorila mehiški "de facto" vladi na zadnjo noto; v odgovoru predsednik Wilson ne bo samo zavrnil zahtevo predsednika Carranze, temveč bo še sam zahteval, da mu Carranza pojasni več stvari; namreč, zakaj ni Carranza držal dane obljube, da bo skrbel za varnost ameriških obmejnih državljanov in njihovih posestev; drugič kako je to, da se je bivši bandit Villareal. poznejši častnik Carranzove armade, vdele-žil napada na omenjeno posestvo v bližini Lareda. Poročila, ki so danes cel dan pri hajala v državni department, na znaujajo, da je Carranzova vlada z vsakim dnem slabša. Niti armada ji iii več lojalna, temveč je opa žati povsod največjo anarhijo. Ko-vražno obnašanje napram Anieri kansem se vedno bolj opaža, še celo v mestih, kjer so bili Mehikanci dozdaj naklonjeni Amerikaneem. Ameriški konzuli so potom listov, ki so naklouejni Amerikaneem, ameriške državljane posvarili. da so previdni in «ia se ogib-Ijejo prepirov z Mehikanci. Pershingov glavni stan, Colonia Dublan, Mehika, 13. junija. — Stotnik Otto Rethorst je bil v pondeljek s svojim oddelkom v boju z nekimi banditi. ki so bili najbrže Villisti. Banditov je bilo okoli petdeset, Amerikaucev pa dvaj set. Izmed Amerikaucev ni bil ni hče ranjen, bandtiti so pa trije padli in več je bilo ranjenih. Mexico City, Mehika, 13. juiii-ja. — Carranzova vlada se na vse mogoče načine prizadeva, da bi preprečila lakoto, ki preti, da bo nastala v tem mestu. V mestu je zadnje tedne primanjkovalo kru ha, mleka iu nekaterih drugih potrebnih hranil. To je nastalo zategadelj, ker se poljedeljei in živinorejci ne potrudijo dovolj, da bi piesto mogli preskrbovati s potreb niini pridelki. — Ker je opažati vsestransko pomanjkanje, so se cene hrani zelo zvišale, kar pa hoče zdaj vlada odpraviti, kajti ljud stvo je postalo zelo nezadovoljno, vsled česar se je bati nemirov. — Vlada je razposlala po deželi šte vilne agente, ki imajo nalogo kupovati pridelke od kmetovalcev. Pogajanja železničarjev. Magnati nočejo ugoditi. — Najbrže se bo danes vršila zadnja konferenca. — Potem bodo odločili delavci sami. % morali odleteti, ne da bi imeli kak večji uspeh. Napravili so sicer nekoliko materialne škode, ni bil Konferenca med vsemi železniškimi magnati v Združenih državah in med zastopniki štirih velikih železniških delavskih Unij, katerih je osemsto, se bo najbrže danes končala," ne da bi se doseglo kak uspeh ali sporazum, vsled česar je nevarnost, da bo zastavkalo nekako 350,000 železniških delavcev, Ako se ne bodo pri današnji konferenci sporazumeli, kar se pa najbrže ne bo zgodilo, bodo potem delavci sami odločili kako bodo naredili. Delavski zastopniki so izjavili, da bodo delavci popolnoma gotovo do konca vstrajali pri svojih o-pravičenih zahtevah in da se bodo poslužili tudi stavke ako ne bo šlo drugače. Delavski zastopniki se pri konferenci ne dajo popolnoma nič o-niajati. temveč vedno vstrajajo na zahtevah, ki so jih stavili prvi dan.. Ravnatelji železnic bodo danes dali končni odgovor, delavski voditelji sicer že vedo, nakar se bo Avstrijske čete so vstavile rusko ofenzivno prodiranje. USPEŠNO DELOVANJE HINDENBURGOVE ARTI-LERIJE. — IZ PETROGRADA POROČAJO, DA SO RUSI ZASEDLI ZALESKI. — AVSTRIJCEM SE JE POSREČILO ZAVZETI NEKAJ RUSKIH POSTOJANK. — RUSI SO VJELI 1,700 AVSTRIJSKIH ČAST NIKOV IN 114,000 VOJAKOV. — CIVILNO PREBIVALSTVO JE BAJE ZAČELO ZAPUŠČATI LVOV. — AVSTRIJCI SO VJELI 2,000 RUSOV. Iz raznih poročil je razvidno, da se je posrečilo Avstrijcem in Nemcem zaustaviti rusko ofenzivno prodiranje. Kusi so prodirali v treh kolonah: prva proti Kovnu, dru.yrfi proti Crnoviqam, tretja pa proti Lvovu, glavnemu rrieetu Galicije. Avstrijci so koncentrirali ob srednjem teku reke Stry-pe mof-no armado, kateri poveljuje nemški general Both-mer. V tem oddelku se-jim je po dolgotrajnem prizadevali ju posrečilo zapoditi Ruse nekoliko nazaj in zavzeti nekaj njihovih važnih postojank. Avstrije1 operirajo na jugu, Nemci pa na severu. Hin-dcnburgova artilerija je med Dvinskom in Jakobstad-tom razgiiala <*elo brigado ruske kavalerije. Rusi pravijo, da so Avstrijci vjeli primeroma le malo vojakov. Rusi so zavzeli važno strategičuo točko Zaleski. # Petrograd, Rusija, 13. junija. — Veliki ruski generalni s tab naznanja: — Ker so se morale nase čete pred Avstrijci in Nem-<'! na več mestih umaknili, nismo včeraj vjeli toliko avstrijskih vojakov kot pa prejšnje dni. Dozdaj smo vjeli vfie?a skupaj 1,700 avstrijskih častnikov ter 114.000 narodnih vojakov. Sovražnik se je s tako naglico umikal, da ni mogel vzeti s seboj provianta in vojnega materiala. Severovzhodno od Rožic smo pognali Nemce v beg tt-r so približali reki Štohad. Ko se je sovražnik umaknil zapaduo od Lutska. smo zasedli Torčin. Ob reki Strvpi se vrše izvanredno vroči boji. Po dolgotrajnem prizadevanju se nam je posrečilo zavzeti utrjeno mesto Cervanico. Nase čete so prekoračile reko Dnjester ter po vročem boju zavzele mesto Zaleski, ki je izvanredno velike strategične važnosti. C'vilno prebivalstvo Cm o vi c je dobilo povelje, da naj zapusti mesto. Ty tega je razvidno, da nameravajo Avstrijci mesto braniti. Ob železniški progi, ki vodi iz Dubna proti Kozinu, so pustili Avstrijci ogromne množine patron, bomb in avtomobilov. Vas Horodenka je v naših rokah. Nemci neprestano obstreljujejo naše postojanke južno od Dvinska. Dunaj, Avstrija, 13. junija. — Oficielno poročilo av-strijsk 'ga generalnega štaba se glasi: — Med Pripetom in Besarabsko mejo divja že več dni bHka, kakoršne še ni bilo v sedanji vojni. V Bukovini, južno od Bojana, so odbili Avstrijci mo-čar' ruski up pad. Ruska ka valerija je zasedla Sada goro, Snijatin in Horodenko. Sovražnik je poskušal prodirati pri Burkanovu ob reki Stripi, toda naša in nemška arti-lerija sta mu prekrižali račune. Severozapadno od Tarnopola divja nočindan strahovita bitka. Pri Sapanovu in pri Dubnu so se morali Avstrijci umakniti. Rusi so nas nekaj časa močno napadali pri Sokolu ol. reki Stvr, ko so pa slednjič izprevideli, da je vse njihovo prizadevanje brezuspešno, so se umaknili. Ob reki Stvr smo vjeli že več kot 2,000 Rusov. Eeuiin, Nemčija, 13. junija. — Uradno poročilo nemškega generalnega štaba se glasi: — Nemške čete pod poveljstvom generala Botheme-ra so pognale ob reki Stripi Ruse v beg. Sovražnik ima zelo velike izgube. Berlin, Nemčija, 13. junija. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade naznanja: — Rusi so se začeli umikati v "severnovzhodnem delu Bukovine. Včeraj in danes so odbili Avstrijci in Nem-ci vso ruske napade. Samo pri Buczaczu smo vjeli nad tri tisoč niskih vojakov.. Petrograd, Rusija, 13. junija. — Vse Časopisje je prepričano, da bodo Rusi v najkrajšem času na istem stališču kot o se tuji sej mar j i in pa domači privrženci so prihajali obiskat Štenipiharja. "Tako ni. kakor je bilo včasih, pa vendar pojde ", dejal je Štempihar, ko je zvečer prešteval denar. Agata je bila spretnejša natakarica kakor prodajalka. (Dalje prihodnjič). Razsrdil se je bil in zato' se ga je bala. Zakrila si je obraz iu sol-Zv so se ji vlile. On pa je godrnjal o ženski kratkovidnosti in ženskih solzah, s katerimi bi se lahko zalivalo vino, ako bi ne bilo dovolj vode, katere so pa nestanovitne kakor rosa na Čaka vašega dovoljenja." sol licu. j "Tako? Tega ni. V starem kraju zapušča tri brate in dve sestri, tu pa enega brata. V Ameriki je bivala skoro Petičar jo je odkur.il. Niti ozrl <, Iskrena hvala vsem, ki so mi bili v pomoč za časa žalosti in ki ! so spremili raujko na njeni zad-prodajalniea ue veseli. Naj se nosi pozneje. poti. s kuhalnico, kolikor ji drago! In j Zvečer pri večerji pa pravi oče: Ostane na i vsem v dobrem spo-če bodo prihajali tudi trapastij "Petičar te je snubil. Agata. — minu iu Tebi. nepozabljena, bodi mladeniči, ki takoj obnore. ako Pu sem mu dt,jaL dva ti^oč mi daj j lahka tuja zemlja pri svojem šest-ujamejo kak prijazen pogled, tudi ;u j0 vzemi! Pa ni bilo zanj. Kar letnem sinčku. il Be vedo- J^j je,pobral se je odtod." [ Avgust Wesell, soprog. Alojzij Wesell, sin. na s\etu. in gledati se mora, kje se dobi. Dva tisoč mi daj iu vzemi Agato!" "To bi se reklo kupiti ženo " Petičarjeva ljubezen s« je izka dila. ena lahko, namreč — moja. Tone j "Poiščite si drugega norca, G lupec je postavil hišo preveč na morda ga dobite. Žene si ne ku-desno, Martin Plaveč preveč na pim, rajši nimam nič! Vi imejte levo: jaz jo pa postavim sredi med Agato, jaz pa denax! Plačam. Ko njima, ravno nasproti izhodu s kolodvori. da lahko vsak tujec najde v našo vežo." Ona potolažena tleskne z rokama iu vzklikne: "Saj bo res prav tako!" < >11 pa nadaljuje: "Agato damo tja gori. ker je liko sem dolžan?" "Pa ii takoj hud. Ko te mine nevolja, pa še pridi, da se kaj pomenimo pri kozarcu." se ni v prodajaluico, kjer je Aga ta stala pri oknu in ga čakala. O-trla si je solze v tolažbo, da pride Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko sc pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, ka dar ?e nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako namejskvate poslati denar ujetniku, pcšljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NAZNANILO. Rojak oni v Concmaugh, Pa., in okolici naznanjam, da pridem tja, kjer bom obdržaval nekaj predstav o čarovništvu. Po kazal bom več novih kbmadov. katerih še sploh nist«* nikdar videli igrati. Slovencem p<» širni Ameriki sem /e dobro poznan še iz prejšnjih b-l. Marsikdo se je nasmejal mojim copernijam in upam, da bom sedaj tudi vse zadovoljil. S pozdravom Josip Zima, profesor čarovništva. 14-16—G denar, in nikdar ue preračuni j o,' • . . . ..... - - -i Agata zajoka milo. kakor otrok sel. v nekaj uraii se je vrnil in mi koliko jih velja zahajanje v go-^ materini smrti, in *beži iz hiše. vrgel denar na mizo: "Na. tu imaš, več nas ne boš!' In spraviti sem moral denar in vem, da Komarja ne bo več k hiši in z njim še rnuo- stilno. Ej. gostilna je do-bra stvar^prka in Albiuka sta se jezili za zaslužek, ti rečem. Ta nas bo rešila. Saj vidiš, da hočejo ljudje' čim dalje bolj pijače, in naši ljud- go drugih. Obetajo .se nam pa še je imajo rajši gostilne kakor eer-tilabši časi. Ali nisi slišala zadnjič.] kve. Bedak bi bil, ako bi zamudil kaj so govorili ua trgu pred hišo? i tako priliko. No, pa kaj pravim: Zadrugo snujejo! Kmetje bodo|mislim, da Agati ne bo dolgčas na sami prodajali svoje pridelke in kolodvoru, prihajali bodo znanci,' a tudi tujci se nas ne bodo mogli ogibati. Oh. tega Petiearja, ki je Agati zmešal glavo in še vedno sami naročali potrebno blago. Potem je odklenkalo meni in mnogim drugim!" "Pa saj si vedno pravil, da s misli ua ženitev. o,- tega ozdra- in dva otroka. Plaža po dogovoru. Louis iNapotnik,. Box 8, mino in se potopil. Ista usoda je (doletela tudi norveško "Emmy". Mari&nna, P a. "Štirje mornarji so utonili, ostalo ilirl§—§1 . _ »SŠLvo posojilnico ne bo nič, in zadrugi se tudi smeješ!" "Kaj pa hočem?" Ali naj si še sam pomagam kopati jamo! Ali naj sazn bvsfon to in dajem po- vini, tega ohladim gotovo, in po-|em mislim, da se ohladi tudi Agata." I "Stori, kar hočeš, 'kakor «e ti zdi najbolje! Ako mialS, da je yuma ljudem? Ne, feriko bedast no- dftngr yme„ delaj iajko, toda flej, Pozor! Pozorl V zalogi imamo iz starega kraja importirane S R R E. Cena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kos letos nimamo v zalogi, ker jili ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog. ....^iA^;.^.,......... - •• - .'i GLAS NARODA, 14. JUX. 1916. Kratka zgodovina naše nova domovina. Poimje so po*kuš«ili uiejo razširiti in I Riu Graude do reke Gile, toda uri tem h« iuicli toliko težkoč iu oviiiiitj. da >,0 leta 1853 Zdruze-'u' di/ave kupile od Mehike se t«V>&~» kvadratnih milj zemlje, za kar m. plačale $10.000,000. ter ta »to raztft»uile uiejo od Rio Grande do kalifornijskega zaliva. Združeni- države so v kupljenem remiju takoj in»*tavile svoje jro-vt-rm-rje m našel jeva ti so se price-li Atnei ikaiu'i: Mehikanci so pa deželo UpUM tli. Mritika jt- že leta 1827 odpravila *>u/eiij*tvo v ozemlju, katerega /tlaj kupile Združene držale; tur«j je bilo to prosto oženili«*. Hr/avi-. katir«' ui^o uiieit- več >i*>teuia. zahtevale, da tudi /daj ostane prosto, medtem ko so južne države pa zahtevale, dit dovoli izpeljevati tja tudi o-liim. ki itt««.>«» -ožilje. Zategadelj !•• n.i-talo vprašanje: Ali naj se tudi \ N»w Meiiei iu Caiiforniji vpelje mi/eu j sivo. ali ne? t)vjiua.i«ti predsednik ji- bil Za-< liariv Taylor ki je nastopil svojo admiaistracijo •». rnan-a 1849. ker na 4. luaria je bila nedelja. Pod predsednik je postal Kill more. Zava-a njegove administracije ,ie reševalo t»uieujsko vprašanj*-. katero se je pa reš*'Vafo tako. da je prišlo do resne krize. erui m zahodni člani kou-i^re>a so zahtevali, da ostaue novo u/etrilje tak«> kol j*-, nauireč prosto. brez su žil je v. .Iuziii člani kongresa so pa vstra jali na nasprotnem stališču in pri ti*ki sprejeli, podpisali, ti- -k h i t iu po eel i d**želi razširili >le-de. e točk. : 1 Prito/evali so sy nad te/koča m i ki jih imajo, kadar morajo lo-\iti sužnj»*. ki so ušli v proste drža m--. 'J. Pritoževali so se nad agitacijo pro? isit/enjske stranke. 3. Zahtevali so .da imajo dostop \ um o o/eialje tudi Oil i. ki se ho-i-.-jn posluževati sužnjev. Leta 1*49, ko >o nekateri /ahte-vali, da se odnravi suženjsko kup-čijo tudi v Washington*!. 1). t'., je virta\odaja sprejela re-zohieijo. da bi bilo od pravljenje suženjske kupčije v l>. t', direkten napad vlade Združenih držav ua južne države. V južnih državah so bili vsj od-Kh'Uo za to, da m- vpelje suženjstvo t ml i v < aliforiiiji in New Mexiei. Kaviiotako so pa tudi severne in zahodne države še bolj odločno zahtevale nasprotno. 1'nšlo ni do nikakejra sporazumih nja. * sled eesar so bili ljudje v ' alit'orniji in New Mexiei primula ni prevzeti to zadevo v lastne roke. Nekega dne v mescu januarju I. Marshall in njegov gospodar Sutter sta dognala, da je zlato. — Sklenila sta. da bosta obdržala to tajno, toda to je bilo nekaj nemo gočega. Ko sta iskala zlato iu brskala po blatu, jih je pazil nek delavec, in ko se je prepričal, kaj sta iskala, je brž raznese! novico. — Ljudje so poljedelstvo opustili, ravuotako tudi trgovino, in se vrgli na zlato. Ljudje na Vzhodu niso verovali, da so našli v Califoruiji zlato tako dolgo, da je predsednik to v svoji letni poslanici potrdil. Takrat so se ljudje tudi z Vzhoda vsi i i i proti Califoruiji. Ko je Taylor, tedanji predsed-uik videl, da je Californija vedno bolj obljudena, se mu je zdelo po trebno. da se kaj ukrene f*lede via de v Califoruiji. Naseljenci so leta 1849 napravili prosto ustavo, brez suženjskega sistema, iu obeurui prosili za vstop v L" ni jo. Vsled tejra. ko se je leta 1849 sestal kongres, je bilu treba več točk rešiti glede suženjstva. 1. Južni poslanci so se pritože-vli, da se še ni odredilo nikake postave glede pobeglih sužnjev v proste države: rekli so. da proste države protežirajo pobegle sužuje in da jih nočejo vrniti lastnikom. Severni poslanci so odločno zahtevali, da se odpravi suženjski trg v D. C. 3. Južni so zahtevali, da se jim da dovoljenje naseljevati se v New Mexiei iu I tali ter celo v Calif or-1 tii j i. tudi če vzamejo s seboj svoje sužnje. 4. Severni in zahodni so celo zahtevali. da se odpravi suženjstvo popolnoma. f». Severni so dovolili, da se sprejme Califoruijo v Unijo kot brezsuženjsko državo. — Južni so temu nasprotovali. Leta 1S50 so postajale debate tako liudc. da se je bilo bati, da se bo Unija razdrla: nekateri so že zahtevali, da se Združene države razdeli v dve republiki — v Sever in -Ju jr. Na srečo se to ni zgodilo, ker je takrat prišel na površje Henry Clay z zelo dobrimi načrti za sporazumi jen je. Ua se vstreže Severu, je predlagal. da so sprejme Califoruijo kot prosto državo in da se odpravi v L). 1suženjski trg. Ua si- \streže »Jugu. je svetoval, da se odredi postavo glede pobeglih sužnjev in da se določi New Mexico in Utah za ozemlje, v katerega more lahko vsak, tudi oni. ki iuiajo sužnje. Debata glede tega kompromisa je bila velika. Nekateri so nasprotovali. drugi so se pa strinjali. CIa vov uačrt so potem izročili posebnemu odboru trinajstih mož, ki so dali več priporočil in uasve-l-ts. |t neki mož. po iiueuu Mar- tov, mod njimi so bili tudi sledeči: IihJI. ko je delal uilin za uekega 1. Califoruijo se naj sprejme kot vicarsktga priseljenca, ki se je prosto državo. Napravi se naj strogo postavo glede pobeglih sužnjev. 3. Odpravi se naj v D. C. j,u. ženjski trg. toda lie suženjskega zato .je nabral \ eč kep in jih sistema. v trdnjavo Suiter, ki je sta ' O tem se je zopet zelo dolgo de- Nemški Amerikanci. ! Rusi na pobodu. pi.ial Sutter, je zagledal v blatu neke rmene kepe. ki so se uena-* adiio bliščale. Ko jih je pobral, si je takoj uiislil. da bo najbrže zlato ne .i lam. kjer je danes mesto Sacra- batiralo. iiit-ii t o, ( al. 'Dalje prihodnjič) Liebknecht. |čilo da se ga bo zdaj nemška vlada iznebila. da si bo izdrla bodeči trn iz pete. Edino on je imel toliko pogu-da je očital nemški vladi Tako dolgo, ko je dr. Kari Liebknecht. nemški socialistični , ma voditelj v proza rja 1 svoje napade (l,jeUe zlo,:'iue* 0.000 Avstrijcev, potem preti štirideset ur. Dva uiiljona nemških volilcev avstrijski vojski, kakor tudi ueui Glede te note — je reke! doti- je v Združenih državah, kateri se ški. največji polom, ki se ne bo čni uradnik angleške vlade. — bodo zdaj maščevali nad Wilso- mogel primerjati z uobeuim dose- niso prišli angleški iu francoski uom s tem. da bodo vse glasove v dajuim. diplomati v nikake zadrege: vsi novembru dali Hughesu. čeprav Ako se ne bo ta ruska oleuzi- so prepričani, da se bo doseglo bi jih v drugih razmerah, namreč va. ki pravzaprav ni ofenziva, sporazum takoj, ko pride odgo- kot pravi Amerikanci, dali Wil- temveč le nekak pohod velikana vor v Washington, sonu. !proti izmučenemu revežu, ueua- Zdaj jih ne bodo dali Wilsouu dno nehala, potem je pričakovati Nizozemska pošta zaplenjena, zato. ker misijo, da Wilsonova še nekaj drugega. | Berli^ Nem-ija 13 juuija _ administracija ne odgovarja tu-1 Zavezniki bodo dobili uamrec (Brezžičuo v Sayvillei. Prekmor- teresom Združenih držav, temveč še enega pomočnika, in sicer zato. ker njegova admiuistraci- Romunijo. ska poročevalua agencija naznanja. da so Angleži- prisilili nizo- . . | D . . .... "JU. M U -V .»»ijil. I. I |ll 1-7)11111 I1IW ja ue odgovarja interesom Nem-| Ruski zunajni minister Sazo- zeuwki ,k - R4.ijust • je čije in vseuemštva. jiiofl se je preteklo zimo izrazil. z ,ja| y angležko pristani^e. Hughesa niso pozdravili rnogo- da je popolnoma zadovoljen s sta- kjer Juu vze|j ys() -to kj jo če zato. ker bo on gotovo bolj na-{liscem Romunije, fu je namignil. pt.,ja, iy Amsterdama v nizo- klonjen Nemčiji, pac pa zato. ker da ko bo treba, se bo Romunija Xcmtiko zahodllo hidiio. . je on "Wilsonov nasprotnik. popolnoma gotovo odzvala ruske- _ "_ Ako bi bil imenovan Roosevelt, j mu klicu. j SLOVANSKI NASELJENCI! bi se bila stranka gotovo še v več-j Ce Romunija zdaj vdari. in — j 2u lJsuC. akrov zeU!ije lia prodaj ji meri razdvojila in tako bi bil brezdvomno tudi bo, samo ee bo- v Taylor. Lincoln Eau Claire in do Rusi s svojim prodiranjem Kon.;t oLra'jih, Wisconsin. Že ie nadaljevali, bo vdarila na Bolga- lla tismH. Slovanov, ki so kupili njo, kajti Romunija, bo imela do- fanjK, ( Vna ^jji je ^ n() volj opravka z Bolgari, medtem do za aker Zt.ul]ja so Wilson popolnoma gotovo izvoljen : gotovo še zdaj ni. da ne bo. Nemški Amerikanci. ki so bili dozdaj demokrati, bodo letos vo- lili republikanskega kandidata, jbo pa Rusija lahko skrbela, da bo ue zato. ker jim to naroča njihovo prepričanje z ameriškega stališča. pač pa si smatrajo to za svojo dolžnost kot Nemci. Ameriški konzuli. Baš zato je prišel v ječo. baš zato je veleizdajalec in kot tak je baš zato prišel pred vojno sodišče. kjer ga čaka obsodba. Besede, katere je spregovoril v nemški vladi povod in priložnost s>0jeul govoru na majskih de-da je pograbila Liebkneehta in moustracijah v Berlinu, ga ne ga spravila spoti ter ga dozdaj, bodo slale giave> zato ker je _ celih šest tednov, držala v ječi. Liebknecht. Ako ne bi bil on Noben nemški poslauee ue oži- Liebknecht, bi danes ne stal pred va prednosti prostega govora vojnim sodiščem, temveč bi že drugje kot v Reichstagu. 'guil Liebknecht je pe poskušal pro-j Liebkneehtoul ^ ve_ stost govora uživati tudi zunaj in ... , , * .T . ..... , lik del nemškega naroda, ki stra- resnieo povedati tudi narodu, ue . , 6... T . ,, , . , , v _ _ , da in ve, da so bile JLiebkneento- ve besede resnične. Liebknecht je rekel: — Molči, če si lačen, molči ee tvoji otroci jokajo in prosijo kra- sa mo poslancem v državnem zbo-1 ru. ki jo že itak vedo. Pri majskih demonstracijah je v svojem govoru rekel, da je Nemčija svoje ljudi s pomočjo la- ži spravila v vojno in da hoče lia- in trPi; to velja dan- zdaj tndi s pomočjo laži nadalje-jdaues vati vojno. J Da, tako je dandanes, ko naro- Njegovo drzno in resnično o- di slepo slede največjim lopo-i tanj« nemški vladi je povsro- vom in prelivajo zfnje kri. Preteklo soboto je zbornica v Washiugtonu sprejela predlogo, da se da konzulom in drugim diplomatom Združenih držav v tu-jezemstvu poldrug miljon dolarjev več plače na leto kot so ime li dozdaj. Malokdo dandanes vpošteva. koliko dela. koliko skrbi in koliko dolžnosti imajo dandanes na svojih ramah konzuli in drugi vladni zastopniki v evropskih iu drugih deželah. Vsled vojne se, jim je povečalo delo. katerega morajo vršiti v interesu Amerikaucev, poleg morajo zastopati pa tudi interese vojskujočih se držav, ki so sovražne oni državi, v kateri se nahaja ta ali oni konzul. Gotovo ga ni uradnika, uslužbenca pri vladi Združenih držav ki bi se bolj žrtvoval kot eden izmed teh konzulov oziroma poslanikov v vojskujočih se državah. Trpeti morajo ta ali ona pomanjkanja. Dobiti ne morejo hrane. kakršne bi si želeli. Svoto. katero je zbornica v sredo odločila za priboljšanje tem uradnikom v Evropi, jim bodo Združene države dale. da jim bodo s tem nekoliko pripomogle, da jim ue bo treba zapraviti celo plačo in še celo pričeti svojih prihrankov. Združene države ne morejo misliti. da so s tem bogve koliko storile za svoje konzule. Sedajua vojna je naložila veliko breme na sedmere konzule v } Avstro-Ogrske. troje v Belgiji na 17ster v Franciji, všteva one j štiri podkonzule v Parizu. Zdru-♦žeue države imajo štiriiudvajset i konzulov v Nemčiji, tri v Grški, 'enajst v Italiji, enajst v Turčiji. štirinajst na Kitajskem. Največ dela in skrbi imajo kon-• zuli v Avstro-Ogrski. Nemčiji in Turčiji, kajti ti zastopajo Anglijo. Francijo. Rusijo, Italijo. Japonsko iu vse druge številne sovražnike Avstrije in Nemčije ter morajo gledati za nekatere njihove interese. Vlak ubil žčno in moža. Elizabeth, N. J.. 13. junija. — Blizo El Mora postaje je vlak Jersey Central železnice ubil in razmesaril moža in ženo, katerih pa dozdaj Se niso mogli identificirati. do Avstrijci in Nemci svoje do bili. računa med rodovitne farme. Pišite a'li pa pridite sami! , Slovenian Colonization Agency, To je mnenje vojaških izveden- Alarochnich & Co.. cev tu in na oni strani. \V>4 — 5th St., Milwaukee, Wis. Rusi bodo prodirali v Ogrsko Zastopamo Soo Line Ry. Land Co. nižino. Romuuci bodo Bolgarijo —--—--- uapadli s svoje strani, od Soluna bodo prišle pa francoke. angleške iu srbske čete. Ni nemogoče, da bo zagriu.jalo velike in grozne evropske žaloi gre tukaj padlo. Novico. OSVOBOJENA BOLEZNI NA L E DIC A H. H. II. von Schlicku. tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja. --j kateri je s stotisoči bolnih v stal- Japonske čete gredo v Pekin. "i zvezi in danzaduem dobiva na Tokio, Japonska. 13. junija. — kupe zahvalnih dopisov od onih. Japonska vlada je poslala v Pe- katerim je Bolgarski Krvni Čaj kin in Tiu-Tsin še dva bataljona povrnil zdravje, naša rojakinja svojih čet. da bodo. v slučaju, da Rais, P. O. Box 7:3. Valley, bi prišlo do nemirov, straiile ja- Wash, piše sledeče pismo: "Prav lepo se vam zahvaljujem na vašem Bolgarskem Krvnem Čaju. Mnogo sem trpela na ledicah in sem začela jemati to ponske interese. Page zagovarja Wilsona. Washington, D. C.. 13. junija. Thomas Nelson Page, ameriški po-1 zdravilo: bolečine so odlegle in slanik v Turčiji, ki se zdaj mudi kratkem zavživauju popolno-v Združenih državah, je včeraj ma prenehale", izdal izjavo., v kateri pravi, da ni j Eno veliko škatljo Bolgarske res. da so se Združene države.! ^ Krvnega Čaja, ki traja za 5 vsled Wilsonove evropske politi- mesecev za 1 dolar v gotovini, ke, zamerile malone celemu svetu. | M<>ney ali ekspres order ali pa f-pač pa je ravno nasprotno, nam- povzetjem kamorkoli pošljemo: reč. da se na vseh evropskih dvo-' Marvel Products Company, rih smatra Združene države kot « __ , , v —jt 9 Marvel Bldg. Pittsburgh, Pa. deželo, ki zastopa človečanstvo iu mednarodne pravice ter postave. Pravi, da- bo Wilson zmagal. Philadelphia, Pa.. 13. junija. -Samuel M. Ralston, governer države Indiana, je govoril včeraj v Swarthmore višji šoli in med drugim tudi prerokoval, da bo predsednik Wilson v novembru vdrugič izvoljen predsednikom Združenih držav. Rekel je: — Kot demokrat me niti najmanj ne skrbi glede stvari, ki so se dogodile pretekli teden v Chi-cagu. Mr. Hughes je sicer zelo zmožen in ženialen mož. toda prepričan sem, da ne bo dobil progresivnih glasov. Mr. Wilson bo predsednik Zdru. držav se za na-daljne štiri leta, kajti njegova popularnost med ameriškim narodom je tolika, da sem prepričan, da bo velika večina oddala svoje glasove zanj. Rosi in Torki Carigrad, Turčija, 13. junija. -Uradno poročilo turške a d mira-litete se glasi, da so turške ladje potopile dva ruska torpedna ru-šilea. Dalje omenja poročilo, da so bili Turki in Rusi v hudih bojih ob Tigrisu. Rusi so imeli velike izgube in so bili primorani ae nekoliko iifj Pripomba: Ako hočete pošilja tev osigurati. pošljite 10c. več. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Clevelan du, Ohio in okolici naznanjamo da jih bo obiskal naš potovaln zastopnik w ft Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati na roenino na naš list, knjige in dru ge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne poti dila vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo. pravništvo "01as Naroda" svete Barbare ZA ZEDtNJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. ~ Sedež: FOREST CITY. PA. U«rp«rinM 4mm 21. immmmn* 1*02 r Jrlavi PMuyWwh. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL. Box »o Willoclc, I*«. I. jKxIpreilseihiik : KAItoL ZAI.AR. Box 347. Forest City, rail. podpredsednik: LOUIS TAUrHAR, Box SS3, Rock tarings. Wjo. Tajnik - JOHN TKLBAN. Box TUT. Forest City. Pa. II. tajuik: JOHN OSOLIN. Box 4WJ. Forest City. Pa. Blawjulk: MARTIN MUHlO, Box 51.7, Forest City. Fs. Poybla&Oeutnr: JOSIP ZA L. Alt, luol North Chit-ago St., .loltet, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, W0 Chicago St., Juliet, HI. NADZORNI 0DB0R: Predseduik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburgh. Ps. T. nadzornik: JOHN TORNlC. Box Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 703, Coueuinugh. Pa. III. nrtzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., ClevelautI, Oblo._ POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBRKŽAN. Box 7L\ East Miueral. Kana I ixrotuik: MAItTIN »TEFANClČ, Boi 78. Franklin, Kaus. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, Davsou Ave.. R. F. D. 1. Creea-field, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No. L* Box 11 Vi. Bridgeport. O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Bus 135. Broughton. Pa. II. apraruik : PAVEL OBRECAR, Box 40U, Witt, 111. Dopisi uaj se pošiljajo I. tajulku Ivau Tulbau. P. O. Bo*" 707, Forest City. Penua. Društveno glasilo: "O L K S NAROD A". fey (CENIK KNJIG katere ime v zalogi SL0VEN1C PUBLISHING CO £ 82 CORTLANDT ST v.__ NEW YORK, If. Y. y MOLITVENIH: Rajski glasovi, elegantni vez s zapono —.70 Rajski Glasovi, v usnje vez. $1.20 Rajski Glaaovi, v platno ves. —.45 FOUČNE KNJIGE: Abecednik nemaki ■—.25 Vhnov nemško sngleskl tol- msč, vezan —.50 berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Jitri računsr •—.40 'esmarica, nagrobcies $1.00 Poljedelstvo —.50 'opolni nauk o šebelar- ■tvu, vezan $1.00 'ostrežba bolnikom —.20 iadjerejs v pogovorih —.25 Uovenako angleški in angl,- slov. alovar $1.50 >lov. angl in angl.-alov. slovar —.50 rrtna ui in trtoreja —.40 fmna živinoreja —.501 'rani kmetovalec -.50 'eliki plovenako angleški i tolmač $2.00 /oščilni listi —25 'godba sv. pisms —.60 NABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: ložični dsrovi —.15 >on Kižot - —.20 Erazem Predjamski —.20 ''abiola —.35 ročevaki katekizem —.25 led vika —.25 lildegarda —.25 Lirlanda —.25 fubad, pripovedke, 1. In 2. zvezek po «—.20 lustrovsni vodnik po Go- renjskem »-.20 sanami, mala Japonka —.20 aro mil —.20 eruzalemakJ romar »—.45 Cnez črni Jurij —.25 Crvna oaveta —.20 ieban, 100 beril —.20 •(alomeetne tradicije —.26 feaija, 1. in 2. zvezek —.80 Mlinarjev Janes —.45 >fa jutrovem — 30 jetiU —.15 Odvetniška tarifa —JO *av1iha —.29 'od Turškim Jarmom —.29 Vegovori, prilike, reki —.29 Revolucija na Portugalskem —.20 Srečolovet >—.21 Strel ee —-.29 Sv. Notburga »—.20 Titanik ^.jjg Trojka, povest ,—.50 Tnrki pred Dnnajeni — —.50 —.30 —.40 —.80 —.50 Zgodovina c. in k. pešpoiks at. 17 a slikami Zgodba o povišanja Zgodovina slov. osroda 5. svezek Zlate jagode, ves. Življenja trnjeva pol Življenje na avatr. dvom ali Smrt cesarjevima Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) r-.7l SPILMANOVE POVESTI: 1. sv. Ljubite svoje lorrai-nike 2. ev. MaroD. kridanakd deček 4. sv. Praški judek 6. Ev, Arumugao. sin Indij- skegs knezs U. ev. Rdečs in bela vrtnica 12. ev. Prisegs horonakega glavarja 15. sv. Angelj anfnjev —.20 —.25 —M »—M —.80 RAZU1J5DAIOB: NewyorSke s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne In velikonočne, komad po dncat po Z sliksmi mesta New Torka po Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Balkanskih drla v Evrope, vezan Vojn aatenaka mapa Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio. PennsjI-vsnia, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in West Virginia in vseh dragih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vesan Celi svet Velika stenska mapa D. 8. na dragi strani pa šali •vet —.08 -JI f-,85 —.10 —.25 —.18 —.60 ti .50 —-28 —JO «—.50 01.80 OPOHBA: Naročilom je prilogi ti deaarno vrednost, bodisi v gc->vini, poMni nakasniel. aU »oitrik snamkah Paltoine ja v* Vmeriški dijaki gredo v Francijo. \ y Bordeaux s petnajstimi dijaki. Milton Garver, profesor franco- ki so se odločili, da bodo tekom ičine nil Tale univerzi, je včeraj počitnic vozili ambulance ameri-jdplul na parniku 4' Eochameau'' 1 ške bolnice v Franciji. t GLAS NAHODA, 14. JUN. 1916. GšF Jugislovanska a : Katil. Jedneta 13 lokor pori rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box IOC, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. BUgajnik: JOHN GOUŽE, Box 103, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, U00 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: HIKE ZUNICII, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽISNIK, Route 2, Burley, Idaho. POROTNIKI: FRAN JUSTIN. 1708 E. 28th St., Lorain, O. J- SEP H PJSHLAR, 308—6th St., Hock Spring*, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, žtev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošilja t ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predhodnika porotnega odbora. t Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nc bode otiralo. j Dniitvcno glasilo: "GLAS NARODa". Ali niste nič molili zame? Ksaver Meško. do | pred prestolom Vse večnega. 'Glej, Če bi bil t i* k. ne I * i bila zastonj tvoja molitev: Jclica se ne bi vrnila taka." Obmolknila je in je povesila glavo. Zazdelo .s«* mi je, da se je spo-«'el v njeni duši nov in težak dvom. Trpi pod njem iu pričakuje, da ji g;» odvzemom. ' Morebiti sem molil premalo... A nisem mislil. .JHica. ... " Nisem mogel i/pregovorit i. k»*r je nisem maral raniti še globlje, ue j" ponižati še bolj. .Mob'iila je in j«- zrla zamišljeno in otožno na mizo. Položil s**in ji roko na ramo in sem ji govoril mehko kakor bolnemu otroku: * -b-lie«i. poglejte mi v oči.... Morebiti pu ni vse res...." " V m* j.- res.... i, Bog!'' Kakor vrisk je zazveuel njen glas po sobi, kakor bi počila struna. Pogledala me je za hip. Menila j.- videla, kako sem prebledel. ker je naslonila glavo hipoma na mizo in je zaplakala pridušeno in bolestno. Sedel sem nem in uničen ob njej. Gledal sent jo s sočutjem, in srce mi je prekipevalo od pekoče boli. Prihajali so ni i spomini izza prešlih let. Privedli so mi nazaj vse lep«- minule dni in vse lepe nekdanje urice. Spominjal sem se Jcli-eiu p«»«ledal v 11 j«*. in | «'e. kakršno sem jo videl prvokrat: bile, v njeni majhni beli roki, in bilo mi je, kakor da čutim še. kako mehko so se oklepale ob vsakem srečanju moje. mehko, nežno iu ljubeče, a gotovo brez senee kake slabe misli, kake-mi je; vse sr«e in \ »a' nelcpega namena. Saj zlega ni bila polna sočutja in moglu misliti to čarobno dekletce: Potrkalo je narahlo in boječe. Odložil scni pero. zaprl pisalno mapo. vstal sem od pisalne mize in se m čakal. — Jcliea ?'T Obstala jc pri durih, v zadre tri .s (»ovešeno glavo; niti pogteda-ti si ui uirala v me. " Jeliea Gledal sem j'» zav/ct. ko je stala tako pri durili, vsa revna iu |ioiiu za na. Spomnil sem s«' nehote, ka ko krasna je bila, ko se je poslavljala zadnjič od mene — »Ive leti bo menda kmalu od tega. Domislil sem se, iu zazeblo me je v sree. Tako težko mi je leglo na sree, daj jc nisem mogel ogovoriti veselo in je ne po/draviti prijateljski in prisrčno. Molče sem ji stopil naproti, molče sem ji ponudil desni co v pozdrav. Njena se je je komaj doteknila, takoj jo jc odtegnila s|H-t. "Kaj pa je, .leliea?" Privzdignila je glavo. Gledal sem ji naravnost v o«"i, in na srce mi je leglo še težje: vse kalne so bile, izprane od solz. Predlanskim so bile krasne, da mi je postajalo toplo, ko i globoke so priti v bližino. Potopil bi > skrivnostni njihovi globočiui, guhil se morebiti v vekomaj. Mokro ji je zatrepetalo v očeh ; nežni glas ji je drhtel, ko me je vprašala mehko in plašim: "Ali niste nič molili zame?" Iz njenih rosnih oči sem bral vso njeno žalontuo izpoved, iz njenih besed mi jc zvenela naproti neizmerna b<>| iu boječe očitanje. Zasmilila > duša mi j usmiljenja iu velike bolesti. j porok tega so mi bile njene oči. ki "Izvolite sesti." ! s«> me gledale vedno tako otroško, Povedel ->ciu jo k mizi. Sedla je., kakor zro oči petletnih deklete, in mob ala in čakala. Iskal sem pri-j tako nedolžno, kakor zro oči mla-meruih be»ed, tla bi jo ogovoril Mih svetnic na slikah najbolj ver-mehko in jo vprašal nežno. Videl "ib mojstrov.... sem nj. no gorje in njeno bol iu bal' Spominjal sem se. in globoko v sree so mi rezali ti spomini in so tz V S! I porod. f dvema letoma. Tesno mi je bilo; te? Zakaj si mi zadala rano, ki ne nejasne slutnje so mi polnile srce zaeeli nikoli, zaltaj, mala Jeliea?" in so ga tolažile, da sem čutil tudi "Dovolj — ne morem več." telesno bolečino. j A skrivnostno iu nevidno, sede- "A morebiti bi bilo vendarle če ob meni. je listalo dalje v knji-bcljše dom a, Jeliea. Tujina je tu- gi njenega življenja. Odpiralo je jina. ne zaupam ji." li*t za listom, polagalo mi je pred "Moj Bog, bojim se tudi jaz. dušo sliko za sliko. In druga je bi-Kako rada bi ostala, a kaj hočem bi žalost ne jša od druge, druga doma? Sestra se omoži prihodnjo strašne jša od druge.... zimo, potem pa moram itak v J "Res. vse izgubljeno — vse to stran.... Sirota sem." krasno mlado življenje —" Solze so ji zalile lepe oči. j Zakril sem si oči z obema roka-"Varuj Vas Bog, oče sirot!" ma iu sem naslonil glavo na mizo. "In ne res, saj boste molili za Med drhtečimi prsti je polzela na mizo solza za solzo. "O Jeliea____" • Od tedaj molim na dan s padvo-jeno gorečnostjo za vse one. ki o-stavljajo dom v nežnih letih, vse cvetoče, krasne, nedolžne in svete. iu gredo v širni svet. tned ljudi brez srca iu brez ljubezni in brez usmiljenja, ki morajo vse nežne v tujino, kjer preži na nje stotero nevarnosti: kjer iztega pogubljenje po njih tisočero rok, da jim stre srce v najlepšem cvetu in jim umori dušo za veke. Polu sočutja in usmiljenja in ljubezni in polu strahu molim za vse te tisočere neznane mi, da se vrnejo v rodne dome srečnejše, kakor se je vrnila mala naša Je lica____ nem se, da jo /.adeuem s trpko ali nepremišlejno besedo v bolno sree in ga ranim še hujše. Iskal sem. a najti nisem mogel ničesar lepega in ne/uega. Ničesar se nisem mogel domisliti, ker v vseh mojih tui-«lih }** vpilo »-no veliko in twhio vprašanje. Izreči sem ga moral in izgovoril sem ga pridušeno iu z drhtečim glasom ; "Ali se vračate taki, Jeliea?" Iz učena sc ji je utrnila solza iti ji jc polzela |m> bledem lieu. "Ker niste nič molili zame!" "Sem. Jeliea." "Ste!" Pogledala me je začudena, ka kor ne bi mogla verovati. Nekaj nekdanje lepote mi je zrlo naproti U tega pogleda. "Stef — In da vaša molitev ni la nič? Saj ate vendar du- nikoli v življenju, mi je U hip, da nisem duhov- mi zadajali rane, da jc trepetalo kakor ob smrtni uri.... Nekdaj je bilo tako — avg|ej danes je odtegnila roko naglo, kakor se je ne bi bila upala pustiti počivati v moji. Povesile so se danes pred moji-ni njene oči. čudovite nekdaj kakor skrivnosti apokaliptiške. Krasne poprej kakor krasota nebes. >o zdaj kalne od solza. Greh mi gleda iz njih naproti in gorjup obup in tiho očitanje: "Kako da niste molili zame?" Iu njene besede, kako mehke so bile nekdaj. Poslušal bi jih dolga stoletja večnosti in se ne bi dol gočasil iu ne se naveličal-; saj ml je govorila vsaka o njeni vdanosti božala me je slednja v zahvalo, da sem ji naklonjen iu dober.... A ■ lanes so žalostne; polne bolesti in gorja so in vsaka mi očita: "Tudi Vi ste »okrivi moje nesreče, ker tolili zame." j "Vsak dan. Jeliea. da se vrnete srečni in dobri." Molil sem res. ker je nisem mogel pozabiti, in umeti nisem mogel, kako in* čemu mi prihajajo včasih temne slutnje iu težke misli. Zagrinjale so mi vse srce in so se ga oklepale z močnimi in trdni-m; rokami in mi ga niso izpustile, tla se mi je krčilo in je krvavelo in.vpilo: "Ne. saj ni mogoče, da bi krenila na široko pot, na pot navzdol, na pot pogube. Ni mogoče.-moj Bog. ko pa je vendar tako dobra, tako sveta. Tako nedolžno zro njene oči, iu njeno sree je vse čisto: doteknila se ga ni še nikoli grda in grešna misel. In drugače ne more biti nikoli — nikoli ne, moj Bog. ..." A zdaj je sedela pred menoj — vse je bilo drugače. Videl it} vedel sem, čilo angleške admiraliteti je v gotovih znamenjih, iz kateri! kapitan vidi. da mora voziti ob tej in tej stopinjo te ali one dolžine ob tej ali oni vsporedni širini itd. Ako kapitan ne vozi tako kot se mu je sporočilo, se izpostavlja veliki nevarnosti, kajti lahko za dene na podmorsko mino. Takoj, ko pride parnik v vojno zono. pripravijo rešilne čolne, d& jih lahko vsako sekundo spuste v morje. Takrat je vsak mornar na delu. (.'ustniki stoje na krovih ii napenjajo oči na vse strani. Parnik. kateremu poveljuje ka )itan. ki je to pripovedoval, je lmeriški. Ta parnik ima noč in dan raz obešeno ameriško zastavo; da je tudi ponoči vidna, imajo na njo obrnjen žaromet. Ime vsakega parnika je z veliki mi črkami napisano, navadno pre ko eelega parnika. da ga lahko že vsak vidi. ako le parnik vidi. Po noči svetijo električne luči. da je napis vidljiv. Potniki se navadno čisto mirne obnašajo, toda skoro nikdar ne gredo preje v posteljo, da so izven vsake nevarnosti. Vsak potnik niso. ali pa v roka! drži rešilni pas. dokler ni vsaka nesreča izključena. > "Na zadnjem potovanju", je re kel dotični kapitan, "smo nekega večera, bilo je že pozno, prišli v vojno zono in vse potrebne var nostue odredbe odredili. — Okoli druge ure ponoči seui šel v kadilnico, kjer sein našel več gospodov, ki so zamišljeno igrali kvarte, kadili iu pred seboj imeli kozarec pijače, toda vsak je imel okoli života rešilni pas". Ta kapitan jc je povedal, da je videl dva nemška podmorska čolna. Z inženirjem na drugem sub inariuu je še celo par besed govo ril ter jih vprašal po uspehu. Kapitan jc rekel, da dozdaj se jim^e ni pripetila uikaka nesreča, vendar večkrat So ji komaj ušli. Na nekem potovanju so zagledali pri mesečni svetlobi nekako deset čevljev od ladje plavati podmorsko mino. Ako ne bi bil parnik trenutno spremenil svoje sme,-ri. bi mina gotovo zadela. Po morju plava več takih min, ki so se strgale, kjer so bile privezane. Angleške oblasti so odredile, da te mine iščejo in jih dvignejo iz morja, i [ Zemlja, kmetje in dom v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri. Imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno, Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. v > •• < 1 Naše! boš tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepšega; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploli kdaj jedel. Vidni boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajeu dvakrat v letu, ako se pa hoeeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali G,000 galonov kosmulje (goosberrv). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in deželo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS - TVOJ ZASTONJ. V A / Našel boš deželo prepreženo z železnieami ter šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima eerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih. H / Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ii te dežele nikdar videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se bas, da imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. ' FRANK GRAM, NAYL0R, MO. POSEBNE PONUDBE- SO: 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiščen, aker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00. 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 360 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra. Tmain valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se svet čisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATj ZA $7.00 DO $10,00 PO AKRU. Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo. FRANK GRAM, Naylor, Mo. . v, Ivan?" I bo ljubila strahopetca, ki bi sej "In vendar si se zaimudil?" Tovariš mladega veslarja je obotavlja! vstopiti v službo domo- Trpek nasmeh je legel pri tem vprašal v drugič in gledal v smer,Ivine, ako ga kliče, hi Ivan j«? Bol- na ustnice Ivanove, kamor jc zrl mladec. Bil jo dokaj gar, ki ljubi Mašo, in ljubi tudi starejši, gosta brada je dajala Bolgarsko." njegovemu plemenitemu obrazu' Mihajlov je rekel oveseljen: :>e plemenitejši izraz. Oči so gle-l "Vreden si Masse, Ivan! Lepše dale dobrotno in ljubeznjivo. Bil <1 oklice ni v tem kraju, kakor je je to Mihajlev, duhovnik, prija-jMaša, ali domovina je še lepša, tel j Ivanovega očeta in varuh M a-1 Maša je kakor rožni grm. duhteč lepe in zale deklice, neveste i" eveteč... a domovina jc kakor Ivanove. zibel, v kateri spava dete, sanj a je Ivan jc zopet prijel za veslo in nebeške sanje... Domovina je kadil je vnovič plul po valovih — kor mati, ko poljublja in pest u je svoje dete... Domovina je kakor nevesta, vsa lepa in niična, ko sto- Bolgar je prost, svoboden! Okovi so strti, zmagali smo!" Mihajlov obmolkne. Mora od-počiti. Maša sklene roke in vzdih, poln hvaležnosti, se ji izvije iz prsi: "Hvala ti. Gospod!" "Masa! S trudno roko prime Mihajlov Mašo. Zadrhtelo je njeno srce. Začutila je, da je zahtevala domovina od nje, žene. kruto žrtev. Tiho, trepet a je odvrne: Evelrth, Minn.: Jurij Kot*®, Gilbert, Minn. In okolica: L,. M Hibbing. Minn.: Ivan PooSe. Kitzville, Minn.: Josip Adainich. Nashvwk, Minn.: Geo. Maorin. New Dnlufth, Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcti. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urtch. Bed Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Roundup, Mont.: Tomaž Paul in. Gowanda, N. ¥.: Karl SterntSa. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marlnčič, Chas. Karllnger, Jakob Be«. ". . .Zgodi se tvoja volja, kakor nik, John Prostor in Frank Meh. v nebesih, tako na zemlji.. . " Barbertoo, O. in okolica: Math Kra "Blagoslavljam te. Maša! Vrla mar-Bolgarka, blagoslavljam te, umi-| Rr,dffeport- Hočevar. ■rajoč, ne. odhajajoč v svobodo.* Povej sinku, ko doraste, da je žrtvoval njegov oče življenje za svobodo, za domovino. Padel j?, a spomin njegov živi. živi v svobodi Bolgarske, živi v svobodnem narodu!" Bleda, dušeč silno bol. je poslu-Mihajlov pa je zmajal z glavo1 Šala Maša. Njena duša je vzklik-in dejal, kakor bi govoril sam uHa v bolečini: zase: J "Ivan. Ivan!" "Čuvaj Mašo. Ivan!" Slišal jo Mihajlov te vzklike. Ivanu pa so se zaiskri'le oči, iiij "Čuval te je. Maša. branil je objema je Mašo, je pogledal Mi- domovino in moral je pasti." Collinsvvood, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. Kunufe 1» lahno, kakor bi nosil veter peres-ce po zraku. Mihajlev j mladca iu vprašal vnovič, v tretjič: * Kaj je balo. Ivan?" "Zdelo se mi je... večkrat se »'•loveku zazdi v tihi noči, ob »um-Ijanju Marice, ob sijajou luninem... " "In kuj sr> ti je zazdelo, da si plauil, kot bi hotel iti po valovih, kakor Peter, ko je zagledal Kri-sta " Mladce se ji- nasmehnil pri teh besedah. Nato pa dejal: "Oprosti, oče. to ni bil Krist." 4 Ni bil Krist Z. "Ni bil. Krist ne hodi v tem ča-Mi ob obrežju Marice, zakaj Mali va ni reka Jordan." ".Misliš, tla hodi Krist samo ob Jordanu .' Ne veš, da je vsak elo-Aek ustvarjen po podobi božji? Ne vea, da z vsakim, kdor hodi v imenu Kristovem, je Krist z n j i m " "Vem, oče... Dobro vem ... Ali kdor hodi \ imenu zlodeje- vem ?" Mihajlov jc pogladil brado. Ho- mo t ril nekaj časa pa pred božji oltar..." Ivan pa je vzkliknil navdušen: "Jaz ljubim to zibelko, ljubim to mater, ljubim to nevesto-domo-viuo. . . Moje življenje je njeno!" Nato pa je dodal s tišjim glasom : "Ljubim pa tudi Mašo. ta rožni grm, diriiteč iu eveteč. . . In ko združim ljubezen domovinsko in ljubezen rodbinsko, oče, doinovi-na-zibclka naj^ia bo naju uspavala v sreči in radosti, domovinama t i bo imela v nama zvesta in poslušna otroka." Mihajlov je krepko stisnil desnico Ivanu in dejal gin jen: "Čuvaj torej ta rožni grm. sinko, čuvaj Mašo!" * * * Dve leti sta pretekli. Marica šumi, Ivan brodari njenih valovih in Maša, najkrasnejše dekle vse okolice, je njegova žena. S sinkom v naročju sedeva po večeri h na obrežju reke in posluša šumljanje valov in njen šepet. In če sto krat prisede k nji duhovnik Mihajlov. Oba pričakujeta, da se t til je nekaj odgovoriti, pa si je, , , , , premislil. Mahnil je z roko m de- P^rne Ivan. da posede skupno ob jal na videz nevoljno: "Pustiva to... S-teboj se ntvda govoriti. Vendar... " Tu je prenehal in kakor bi se teh šumečih valovili Marice, reke mile domovine--- "Sumi Marica, o j krvavena..." poje mlada Maša iu sinko grgra nečesa spomnil, se je ozrl na breg nerazumljive besedo, veselo se in vprašal s tišjim glasom: "Ali je bil Turgeuev?" "Ne vem. Zdelo se mi je, da me gleda pogled, dvoje očes, pogled, kakor divje mačke." Mihajlov je jel kimati, nato pa je dejal, kakor sam zase: " Izv-ržek našega naroda. Iu vendar sem tudi njega učil moliti. smehlja mladi mamici. Mfliajlov pa gleda po valovih, gleda Mašo, gleda otroka in si gladi brado. Gleda ju in vese Ij«*... Pač se mu včasih skali oko, zazdi se mu, da vstaja za Mašo nekaka pošast, o-duniii in grda. . . In ta pošast steguje svoje nečiste roke po Maši, po otroku, preteč ugonobiti srečo Kam mi je zašla ta ovca, kani mi J" jasne dni Ivanu iu njemu, Mi-je zašla. . . " | hajtovu. . . Da, tudi njemu. Vzlju- " Služabnik naših tiranov, brez bil je oba. kakor bi bila njegova duše, brez srca... 1'bijoin ga ka- otroka, Ivan iu Maša. in 7. ljubem -.......... kot- psa!" "Ne ubijaj, Ivan. Vsak narod ima svoje Judeže, tudi bolgarski. I tiuw.t*š si roke. če se ga dotakneš, in pisano je: Ne ubijaj!" "Ali on hoče mojo Mašo!" reče Ivan z zamolklim gU som in roka mu krepkeje stisne veslo. "Hoče jo... a ne ubijaj!" l an je gledal v oči dubovmika. ki M) ga gledade prijazno, ljubeče in tako dobrotljivo. Za hip je sklonil glavo iu 'dejal tiho: " N'e bom ubijal!* "In Mašo dobi oni. ki jo je vreden. Vrla Bolgarka je Maša in vrl Bo4gar jo dobi, zakaj oua vzljubi le vrlega Bolgarja."' — "Ali jaz nisem vrl Bolgar, oce ? "Ali te Maša tudi ne ljubi, bin ko? V Ivan je od vesselja stisnil spremljevalcu roko ki vzkliknil: "Hvala, oče!'' Nato je dvignil glavo, stisnil veslo krepkeje. da je voda šumeče xzkrpola. in čoin zletel kakor ptica. "O, daj Bog. da pride že kmalu treimtcik. ko bom lahko pokazal, d« oein kot vrl Bolgar vreden vrle B»i>lgarke. Iu verjemi mi, da inoja dlan ne bo počivala v tistih dneh.'' Mihajlov se je nasmehnil, oči-vidno vesel navdušenja mJadčeve-ga. Nekaj trenutkov je ogledaval njegovo lepo, izrazito iiee, nato pa dejali resnobno: 44Prid« to, pride, Ivan! Domovina te bo klical* na službo, ank Trebetz. I - • , i Forest City. Pa.: K. Zalar ln Fraak \ , J ,„ aia spečega sinka. |Leben in Math. Kamin. ^^ 'Svoboda! j "Le plakaj. Masa. Ohladi bo-j Farell, Pa.: Anton Valentlnčli. Kakor sila viharja, kakor gro-'lest v solzah, le plakaj, zvesta že-' Greensborg, Pa. In okolica: JosopL ma udar je delovala la beseda, iz- n»! Prijatelj Mihajlov ti prinaša'Novak- govorjena iz tisočerih ust. | zadnji pozdrav, duhovnik Miha j-j IrVl"' ln okoUe*: »emlar. "Svoboda!" ilov te zadnjikrat blagoslavlja." Dovolj je bilo robstva, dovolj Komaj je dvignil desnico k bla-i jjoniževiuija, dovolj trpljenja, goslovu. Zga-nil se je juuak, vstal je Bol-j JMaša je vzkliknila obupno; gar... Popokale so verige, okovij "Turgenev.. ] Izdajiea!" Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Luzerne. Pa. In okolica: Anton Osolnik. Meadow lands. Pa.: Georg Schnlta Monessen. Pa.: Math. Kikelj. ii- i-i • i j «; i »» ..... • Mo«« Bon, Pa.: Frank Maček. se zlomili, prsi drli a jo svobodo ! j "Ne toži! To ni bil Bolgar. Bol-, Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakahe Kar more, se zgrinja skupaj, s gar ne izdaja domovine, ne preli- I. Podvasuik. I. Magister In U. B. Ja liaindžari za pasom in samokresi, v a bratske krvi." kobteh. iskrečimi očmi in plamtečih lic.| je poslušala z grozo. South Bethlehem. Pa.: Jernej Ko Gre za svobodo, za rešitev domo-l "Ubil "a ie M" n . „ r t - Steelton, Pa.: Anton Hren. ... .1 " Izdal ga je. . . In padel je, ob- LToi|y Sta^ Pa . Joseph §berlj Zgrinjajo se junaki, zapuščajo kaljen od dušinaninov, kot Bol žene. zapuščajo dcco. Domovina gar. Iz trupel sovragov si je pojili kliče... Bolgarka je hči ju- stavil pomnik, naškega naroda. Nič solza, navdu-j "In on... izdajiea?" West Newton, Pa.: Josip Jovan. Wlllock. Pa.: Fr. Seme ln J. Peter-nel. Tooele, Utah: Anton Palčič. Winterqnarters, Utah: L. Blažlch. Black Diamond, Wash.: G. J. Po-renta. Davis. W. Va. In okolica: J. Broslch. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocljan «a A. Korenehan. Kenosha, Wis.: Aleksander Pexdlr. i Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik la I Aug. t^illamler. ' Sheboygan, Wis.: Ileronim Svetlin in senje v očeh. . . Mož gre v boj. za-j "Bog ga je sodil po meni. ko j.-pušča njo. izbira ženo drugo — hotel do tebe. da te ugrabi." i bridki nož iu mrzlo smrt. A naj Nerazločen, slab je bil glas Mi-rzbira... Njegov sin živi. Pade hajlov, ali Maša ga je razumela.1 oče za domovino, za svobodo a Stresla se j<- iu v očeh ji je zaža-, sin živi v hvaležnem spominu na relo spoštovanje in hvaležnost.j očeta, ki je lil kri, da bi bil sin sklonila se je iu poljubila rok svoboden, prost... • duhovniku-rešitelju. Sumi Marica... Ob tvoji obali "Grem, Maša, k Ivanu... Ču- Martin Kos. ne posedava Maša, ne pestuje o- vaj dete svoje!.,.." j West Allis, Wis.: Frank Skok. troka, ne gleda po valovili... Colni še so se zganile ustnice, duša -Bork Springs. Wyo.: A. Justin, Val počiva in njen Ivan je v vrstah še nekaj govorila, a Ma^a ni več SfJ,M<*1' Valentin Marciaa. bojevnikov. Maša kleči in moli. Za razumela. Sklonila se je nad de-1 Ivama, za domovino moli, za bo- tetom, ki je spavalo pokojno in se jevnike. Zmago nam daj, Gospod, v suu nasmihavalo. ne sluteč, da ki si zrl naše trpljenje, naše sol- je v tem velikem trenutku zadi-ze, slišal naše vzdihe in tožbe!... hala Bolgarska svobodo, da je v Daj zlato svobodo narodu! Naj tem velikem trenutku krvavela vzidejo dnevi sreče, bridkosti je duša žene... Ni vzdihovala, ui bilo dovolj, dovolj ponižanja in plakala... ali solze so ji tekle po jok • * • ■ I licih. Tam na ležišču pa je spal mirno, spal večno prijatelj, oče, varuh — duhovnik Mihajlov... i Sumi Marica... Po svobodni "Kdo je?" Maša se vzdigne iz spanja in po- sluša. — Nič. . . Vse tiho. . . Luna zemlji teci, opevaj narodu čine ju-i sije skozi okno. od brega se sliši naštva, prepevaj krasne pesmi o rahel sum, enakomeren, kakor u- svobodi... Šumljanje tvojih va-1 spavauka. Marica šumi... (lov naj bo kakor sladka pesem u-J Kakor vzdih, kakor stok je pri- spavauka svobodnemu —— DR. BUKKI'S MEDICAL INSTITUTE 407 East 58th St. NEW YORK, N. Y. Starokrajski slovenski zdravnik. Zdravi uspešno hotezni relodca, pljuč, jeter, mehurja m vse notranje bolezni, ka- kor slabokrvnost, revmitizrm, tajne bolezni. i>o^jast. bolezni na maternici, kožne bolezni in otroške bolezni. Zdravnik sam govori slovenski. Odprto je »nak dan (tudi v nedeljol od devetih ziutraj do sedmih zvečer Med prro Ave in A»*. A. Bliz 1. Ave. Pišite Sli pridite osebno. šlo do nje. "Kdo je!" Maša je Bolgarka. Ni strahu v njej. Vstane, odpre vrata. Na pragu je bilo nekaj sklonjenega. Pogleda... Človek, okrvavljen ... .Maša ne pomislja. Zanese ga v sobo, položi v postelj. Moči ga... V prsih ji bije srce burno. Saj on, kateremu vrši delo Samarrtanke, je duhovnik Mihajlov, njen varuh. Mihajlov se zave, spregleda... Ozre se v oko Mats i, skuša vstati. Maša ga podpira, gleda in tiho vpraša: "Kako prideš sem. oče?... Odkod"" Mihajlov se nasmehne. Bled je, iz prsi anu teče kri. Tiho odgovori : "Odkod?... Odkod pa naj pridu Bolgar sedaj?. "Z bojišča, oče... ti, z bojišča?" Čudi se ranjenec. "Ali duhovnik ni sin naroda, ki se bori za svobodo, ali on nima pravice do svobode? Ali ga ne veže dolžnost, da se bori kakor Bolgar ob strani Bolgarov?... Maša"..." Maša molči in se trudi ustaviti kri. "Ne trudi se. Maša! Naj teče kri, za domovino, za svobodo... " "Kdo je 'zmagal, oče?" Tih, skoraj šepetajoč je nj glas, Nasmehne se Mihajlov. Blažen, radosten in ponosen je bil ta na-smeiiljaj. kakor okrasek bledemu, narodu naj bo kakor pesem, polna slave! Šumi Marica... NAftl ZASTOPNIKI. kateri so pooblaSCenl pobirati naročnino Ea "(ilas Naroda" ln knjige, kakor tttdl sa vse druge t nafto it roko spadajoCe posle. Jenny Lind. Arfc. In okolica: Mihael Clrar. San Francisco, Cil.: Jakob Liovitn. Denver. Colo.: Frank Skrabec. LeadviUe, Colo.: Jerry Jamnlk. I'ueblo, Colo.: Peter Culig, Frauk Janesk iu John Germ. Salida, Colo, in okolica: Loots Ca stello (The Bank Saloon). Clinton. ItnL: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. Woodward, Is. in okolica: Luka« Podbregar. Aurora,'IIL; Jernej B. VertoM. Chicago, IIL: Frank Jnrjom Depoe. IIL: Dan. Badovtnac. Joliet, 111.: Frank La urica, Jobn Zp letel ln Frank Bambteb. La Salle. IIL: Mat Komp Kokomis, HI. in okolica: Math. Gal- Hbck. OcMy. IIL: Matt Hrlbernlk. Wankegan, IIL In okolica: Fr. Pet-kovfiek ln Math. Ogrln. So. Chicago, IIL: Frank Če rue. Springfield, IIL: Matija Barbort*. Cherokee, Kana.: Frank BrtHantk. Colmabns, Kana.: Joe Knafelc. Franklin, Hans : Frank Leakovee. Frootcoac, Kana. la okolica: Frank Kerne ln Bok Firm. 1>—| City, Kaaa.: Peter Bchnoller. Mineral. Kana : John Stale. Ringo, Kana.: Mike Pencil. I Kltoailler, Md. in MieUca: Frank Yodopivec. " 1 OilMMet, Mkh. b ehaHca: Pavel Sbalts m M. F. Kobe. POZOR ROJAKI! 'Naja>p«inije mazilo srn laotk* !■■«>. kakor t«d< ■■ mož k« brke ln brado. Od teaa mučila zrastejo i Stih tednih krasni ko«ti la dolin lasje kakor tudi možkim krasni brki in brada In nabodo odpadali Ib osiveli. Revmatizem. kosti bol ali trganje t rokah. \ nošah in v križn. v oamih dneh popolnoma udn- • vim. rane. opekline, bal«, tare. krasta in rrintt, potne noge kurje očesa. os*blina » par dneb uo-. polnoms odstranim. Kdor bi moje adravila brez .jspeha rabil inu jamčim za So'00. Pišite takoj po cenik, knjižico in žppni Kolcilar in polljite i cente v markah za poštnino. JACOB WAHClC, 1093 E. 64. SU Cleveland. O. Rada l>i izvedela zu naslov svoj«--fra očria JERXE.IA ŽNIDAR SH*. Pifil ilv let. Prosim eenjeue rojake, če kilo ve za njegov naslov. da j_ra uii naznani, ali naj se pil satu javi. — Lucas Victor liutija. liox liti I. Moon Run. Pa. (13-1.j— b) Iščem svojega brata MARTINA KA-IFKŠ. Doma .je iz Petunje Št. 4, 1'ar;; in občina Kara, Dolenjsko. oh hrvatski meji pri lirodu na Kulpi. okrajno glava l"sl v <» K oče v je. Bival je v Fairhank. Fayette Co., Pa. Prosim cenjene roja ko široui Združenih dižav, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, za k;:r mu bom hvaležen, ali naj se pa sam javi Franku Kajfeš, 2oS Stagg St.. Brooklyn, N. V. (Lilo—hi ^ ^ oA8b rjto* oA If Zadnja novost. Vpakevrete žganje, brinjevec, slivovec, tropinover iti.. kakr»r tudi razne likerje, nBrcdi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam ti steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in vef kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri nalonerjih F. F. Barton pife: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo ue vam zahvalim in varr. potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd." Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je ja*no, da j® blapo v resnici hvale vredno. . ^ Pišite na:8' Z. JAKSHE R_Boi 366 North Diamond Stalioa, ' PITTSBURGH. PA. i i l I i i i i i ^ V ^r' JCailar )e kako rtrnfitvo namenjeno knpltl bonMere, «asta?a, reaalj«, |!i>1bene Instrumente, kape Itd., ali pa kadar iKitrcbujel^ uro, verlf.teo. prlveak«. prstine !td.. ne k n pite prej nikjer, da tndt mene aa cen« vprašata. UpraianJ« Va« stan? le 2c. pa al bodete prihranili dolarje. j realka, več vrst poSllJam bresplaten. rUiltc posl IVAN PAJK k CO.. ConemaiurlL Pa. Bo* SM Mlada žena vzklikne veselo ter maka z roko. Dete »e glasno sineji/ziuučeneimi licu. oui\kkno ga veseli veselost uiaini-j Bolgarka!..." ce. Mihajlov v stan o in gieda na' eom. t i.- [ranjene Svečan, čudno svečan je bil -glas «ma*i!... Maia, K ■ ' ■ v'- • ..... 50,000 KNJIŽIC Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pišite po našo brezplačno knjižico. V tej knjižici lahko citate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena lezi, inozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, naduha, neprebavnost, zapeka konstipacija, katar, zlata žila. revmatizem, okorela jetra in želodčne ter mehurae bolezni, vspečno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. Trpite li na bolečinah v križu in ^ zglbih. »a glavobolu, izgubi teka. kinlini v želodcu, }>ovračaiiju brane, bljuvanju, žoK-nein riganju, nečistem jeziku, smrdljivi saj»i, slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem razburjanju, nervoznoati, razdraženosti.in slabosti ob jutrih, črnih kolobarjih pod očmi, izgubi volje, sramežljivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenosti? Ti simptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči in nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete /.a bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti. Posilite* kupon za brezplačno knjižico. RUSSELL PRICE CO., 8*902Madison & Clinton Sta., Cbicafo, IU. Pošljite mi takoj avoio brezplačno knjižico. ZASTONJ MOŽEM • 0*0* 0.• • 4 »••••»I 'Ok it^T'-^rf-;"' "i:'ffižffilifžirl' fZ GLAS NARODA, 14. JTJN. 1916. ' m >* 1 M M M VEČNI ZID. |(Priredil J. T.) h i___ ►' w (Nadu I je van je). j Sesti del. KEGJNA BAHANAL. Prvo poglavje. M A Š K A R A D A, Pustna nor se je bližala svojemu koncu. — Iz vseh gostiln in r'le*>uiii prostorov m» prihajale maske iu se vračale preko trgu Chate-let proti domu. Pri zalivu j«* bilu toliko ljudi, da se skozi gručo nikakor ni mogla preriti mala grbasta deklica. — Zdelo se ji je, kot da bi vse nia-*ke. ki so se tukaj /brale, nekoga pričakovale. Aha. zdaj prihaja! Zdaj prihaja! — je /kliknil nekdo iz inuo-žnice. — Malo deklico s« potisnili za par korakov naprej in tedaj je videl« prizor, kakoršnega ni pričakovala. Na konju j r jahal velik niožA v bleščeči in / raznimi portami uašiti obleki. — Za njim se je peljalo več kočij. Možak je neprestano pokal z bičem in kričal: — Vstran! Proč! Dajte prostora kraljici Bahanal: Umaknite se Rcgini Bahaual! V prvem vozu je bilo vse polno mask. \ drugem so sedele štiri osebe ki >o vzbujale splošno pozornost. — Živel Niui-Moulin! — Živel Goloroki! — Živeli Koza Pompon in Rezina Bahaual! Niui-Moulin ni bil nihče drugi kot Rodin. Aipriguijev tajnik. Poleg njega je sedel tridesetletni možak, izpitega obraza, velik in močan kot Hcrkul. — To je bil Goloroki. — Po dnevi je delal v svoji vl**la\niči. ponoči je pa ščitil malovrednc ženske. — Neprestano je iztegoval roke in kričal: — Ži\*ela kraljiea Bahauai! Sredi kočije sta stali dve dami. oblečeni v obleko španskih ple-silk. — To sta bili Koza Poinpoii in kraljica Bahanal. — Kljub hudemu mrazu sta bili le površno uapravljeni. — V rokah sta držali velike šopke. Med (Hedi.lci je bila sauio ena oseba žalostna. — To je bila Grba ki je neprestano poizvedovala za Agrieolom. Svoje sestre ui že dolgo časa videla. Njuna pogleda sta se srečala. Cepsija. to je bilo pravo ime kraljice Bahanal. je skočila il ko-čije in se vrgla tJrbi v naročje. — Objemov iu poljubov ni bilo ne konca ne kraja. Gledalei so vsi začudeni gledali ta prizor. — Koza je vzkliknila Cep&ija — daj uii tuoj plašč. — Ko je imela plašč v rokah je ogrnila ž njim (Jrbo in jo dvignila v voz. — Za božjo voljo. Cepsija, kaj delaš" — je stokala revica in se branila. — Saj veš, da ne morem s teboj. — Moji znanci me pričakujejo. — Nobene besede otrok. Na \>>ak način moram jrovoriti s teboj. — Gostilničar bo naut dal sobo, kjer se bova lahko o vsem pogovorili. — Danes si moja. sestrica, danes si mo.ja. Ko je Cepsija opazila slabo oblačilce svoje sestre, ie začela jokati. -- — Revica moja, gotovo si lačiia ? — Nikar ne skrbi zame. Ccpsija. — Jaz sem popolnoma zadovoljna. — Boš videla, ku sc bom prespala, bom veliko boljše izgledala. — — Vidiš, kako različna sta najina značaja. — Ti si vedno pametna iu premišljena kot kaka mamiea, jaz sem pa razposajena, da ie groza. — .laz potrebujem razvedrila in prijateljev. — Brez teh dveh stvari bi ne imelo za me življenje nobene cene. — Seveda, ti si lepa. jaz sem pa grda iu nakaiena. — Sicer seui pa Bogu prav hvalcžua. da mi je naklonil tako mirno življenje. — enkrat ti bom stavila ponudbo, katero si mi že štirikrat ali petkrat odbila - Moj Jakob ima zopet denarja kot smeti. — On je jako dober delavec, če je trezen. — Vzemi torej od mene malo podporo. — Dam ti kolikor hočeš. — Moja ljuba Cepsija. vem. da m zelo dobrega srca, toda tvoje ponudbe nikakor ue morem sprejeti. — Zaslužim toliko, da se po- bteno preživim, drugega pa ne potrebujem. — Vem, sestra, vem zakuj se braniš. — Misliš, da moj denar ni pošteno zaslužen T — Motiš se. — Prisegam ti, da ga je zaslužil Jakob s trdiui delom. Tedaj so sc odprla vrata in na pragu se je pojavilo vse polno mask. — Prvi je stopil v sobo Jakob Goloroki. — Zakaj si nam ušla* — Kaj bodo počeli djudje, če se bo njihova kraljiea tako malo brigala zanje? — Jakob nikar ne govori tako. — S svojo sestro sem se sestala. — S sestro? — Oh glej. glej. saj res! Gospodična Grba, če se ue motim? — Gotovo poznate mojega prijatelja. Agricola Baudoina? — Ce se ne motim, stanujete v isti hiši kot on. — Odkar je postal uii-Ijonar, ga nič več ue vidim. — Ah, zaradi svojih pesmi je zaprt, — Kaj. njega so zaprli? — sc je začudil Jakob. — Bog ve. koliko ča<-a bo še v ječi, ker noče uikdo položiti varščine zanj. — Mlada dama. katero je____ — Nikar ne govori, dekle, saj vem. kako je na svetu. — Denar, denar, denar. — Lump je oni, ki pusti svojega tovariša v nesreči. — Toda ua stran šalo! Vzemite mojo denarnico. — Kakih trideset na polendorov je v njej. — Denar izročite Agrieolovi materi ali očetu, da si bodo kupili kruha, dokler se ue vrne Agricol. — Zdaj pa le hitro domov. — Jakob! — je vzkliknila Cepsija. — Stopi sem. da te obja-metn. — Ti si imeniten človek. — Hitro, ljubica. — Čakajo te. Grba je stala presenečena sredi sobe in ni vedela, kaj bi počela. Toda sestra jo je medtem objela rekoč: — Idi, idi. — Ne izgubljaj časa. — Vidiš, tak je inoj Jakob. — Zlata duša, ti rečem. — Kaj ne. da me boš obiskala? — Kaj ne, da se bova še videli? Orba je odšla po strauskih stopnicah iz hiše. V istem trenutku je stopil iz gostilue nek človek in se približal .trem možem, ki so stali sredi ceste in se pogovarjali. — No? —- je vprašal eden izmed njih. — Zgoraj je. — Ali veš zagotovo? — ft^eh Goloroko v iiieada^ai.v Payizu T — Ali ga sam videl? — Seveda: — Pri mizi sedi in pije. — Počakajte, jaz grem po poveljnika. Tedaj je »topila iz hiše kraljiea Bahanal s svojim Jakobom. ......ieaavdiiš^no poito^Ja. ! Živel Drugo poglavje. V ZAPOR. V vozu sc je dvignil Niui-Moulin in pričel govoriti: —► Dovolite mi, kraljevo veličanstvo, da sc vam prav iskreno zahvalim za izkazano naklonjenost. — Dobro, dobro, le tako naprej! — Kraljica naj govori — kraljica. — Kdo bo tebe poslušal, osel! — so začeli kričati vsivprek, ker se govorniku ni posrečilo s svojim govorom zadostno uplivati na poslušalce. — Kraljica naj govori! Cepsija je vstala, dvignila čašo iu rekla: — Govore, da sc uam bliža kolera. — Živela kolera! — To čašo izpijein v njeno čast. Vsi navzoči so utihnili, smejoči se obrazi so postali hipoma resni. — Toda Cepsija — jo je opomnil Goloroki. — Kaj ti ne pade v glavo? — Kolera — je nadaljevala Cepsija — ne prizanese nikomur. — Pozdravljena kolera ! Cepsija je sedla iu se zamislila. — Tako, da — je vzkliknila Roža Pompou. — Kolera, da to je nekui drugega. — Vse bo pomorila, samo oni, ki se ljubijo, bodo ostali. — Pustimo vendar take čenče. — Živel Goloroki, živela kraljiea Bahanal! — Najlepša hvala — je odvrnil Goloroki. — Ker smo se tako lepo sestali iu ker me poznate samo po imenu Jakob, je skoraj moja dolžnost, da vam povem, kdo sem. — Mojc pravo ime je Jakob Reu-nepont. (Dalje Drihodnjič). MODERNO UREJENA TISKA1VA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVIN* IZVBiUJE PO NIZKIH CENAH. : DELO OKUSNO. IZVRlUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. m mm m UNUSKO ORGANIZIRANA posebnost soi DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE, CENIKI I. T. D. vsa namočil* fo&ljits maj SL0YENIC PUBLISHING M U Cortlandt St, Hew York, M. T. Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" sa državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so s njimi alabo ravnali. Brezplačna navodila in peak v| naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali novo-d osle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEHENT OP LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete nre zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. 8. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer. i H H Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berta pL Suttner. "Doli z orodjem!" Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem t velikim niifc kom prebral ta v njej nafiel veliko koristnega. Ta Lujlga zel« vpliva ua iu obsega nebroj lepita misli. Friderik "pi. Bodenstedt: Odkar je umrla madame Stael nI bilo ua iretu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. < Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjo« ga Pasa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ee bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobov Hk i: To knjigo bi Človek uajrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj sem v nekem gozdu pri Grieglaeh in sem bral kn^go z naslovom "Doli z orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v Šolali ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral-- C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, fear so jUi spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir. Hans Land fna shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu): Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-sudll. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi SU žnjo križetnsvet in učili vse narode. Finančni minister Dunajewslcf je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-fikl strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prosta ženska Berta Pl. Suttnerjeva. Prosim Vas. posvetite par ur temu delu. Mislim, da ae ne bo uikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA SS CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, . New York City, N. Y. * 'S Veliki vojni atlas vojskajoah sc evropskih drža? m pa kolonij sirih posestev vseh yeksO, Obsega 11 runih zemljevidov; na ilOtih straneh in vsaka stran je 10y2 pri 13^ palca velika. Cen* bubo 25 centov? Manjši vojni atlas na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cene samo 18 centov. HARMONIKE bodisi kakrinekoli vrste Izdelujem to popravljam po na j n 12 jib cenah, a delo trpežno in sanealjlvo. V popravo ssnesljlVo vsakdo pošlje, ker aem Se nad 18 let tukaj v tem poslu In sedaj v svojem lastnem domu. -V popravek smem kranjske kakor vas druge harmonike ter računam po delu ka-korSno kdo sahteva bres nadaljnlh vpralanj. JOHN WENZEL, 1*17 East *2nd St., Cleveland. Okle. ismamio. Cenjenim naročnikom v Penna. tn v West Virginiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nal saatopnik Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25e. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov iu mi vaui takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) __ v GREATER-NEW Y0RKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in dajd potrebne nasvete v vseh vojaških zndevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno ua njega, kjer boste točno in solidno postrežem. Mr. ZVONKO JAK8HB, ki j« pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravni it v o "Glas Naroda". NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nai zastopnik = ' JDHN KUMftE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. 8 »pošto van jem UprAvništvo Glas Naroda. Velika vojna mapa rojskqjocih se evropskih dray, Velikoafc Je 21 pri 28 potom« Cena 15 centov, flgza Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope |1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Offrske s Italijo. Cena je 15 centoT. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor napriiner od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno iu vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na: Slovenk PublishingCompany, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. dobite "GLAS NARODA" ikost Mri mesece dnevno, imemU nedelj ln postavnih pranikov, "GLAfl NARODA" tahaja dnevno na testih straneh, tako, da dobite tertantlm 96 strani beril* v mesecu 106 atranl, ali QM strani v fttaUi • KJJtODA" donela 9 bojiiea te rasna sli- i vela kraljiea! ae je razlegalo ve ulicah. m m