IZDAJTA ZA GORIŠKO IS BENEČIJO Vili - Siev. 27 PHIHDHSK1 DNEVNIK ■■■■■HHnnaanaaHnBMaannHBHnnMSHBEaMHBaBnHHBHHnHHBaBnn GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE (2023) Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1 sr. TRST, četrtek 31. Januarja 1952 C#na 20 lir PRED OBNOVITVIJO POGAJANJ I SZ hoče onemogočiti ped Egiptom In Veliko Britanijo! paša sprejel angleškega, ameriškega, francoskega in turškega poslanika . Stevenson se je jal tudi s kraljem Farukom • Egiptovska vlada načelno ne zavrača sodelovanja pri obrambi 'jega vzhoda - V Kairu še vedno mirno - Nova filoangleška stranka ustanovljena v Sudanu je ~ Krali *'arWk gleS,s Popoldne sprejel an-Steiil-® ''—poslanika Ralpiia str« in iraškega mini- lo sDomi? kraliu izročil ose-b-r-j menicQ iraškega regenta. se je razgovarjal kem A JMaistrskim predsedni-, sta ‘ej čašo. Izjavljajo, da razgovorom spora-f°rmu?’ I?- bcd'° s1™531! Raiti Vitpv S ■ nai omogoči obno-Unii.p^SaJanj med Veliko Brj-bodo ? .®SiptOin>. Sestali se doo-„y vat|:3-m ponovno, da se bo u°r«°. kakšno narave naj bo v--,mu-a. Domnevajo, da 2adpa-i s vlada podala to- Prišln Vi '****> iziav°. če bi vanj?m _ sP°.razun^a z nadalje «(y ahl kom 2 amerišk in poslani- sl,c Pozni J; tudi s franco- m turskim. hw S3°y°rih- ki jih je Ma-•Icim ,mel danes z britan- in tu’vst?'eriik*m, francoskim stavTiif P^lanikom. je prtd- ?8>ptovske vlade med tovsfeT,.izjavil: «Načelc- egip-« - 0 v D°g°dbl za °-kviru 4re0n>s8a vzhoda v o-dsl ?1:“lne OZN je sestavni toraia ?r'vske§a vprašanja in bo im,! ^ fe narodna fronta fcleniV .r>a,ogc- Proučiti ga ter »o *0iiv*8kSno nai bo tozadev. sfcj ^'*£Vsko stalila.-. Ministr-fo r~etinik je mnenja, da, vPrašaiI- ga siran egiptovskega ®rou LslkeTTi ozemlju in ska v,* °bramba), bo egiptov-^e!ežhr uSodno upoštevala u-Vjl)Qda Cri obrambi Srednjega v*SfW Sic®r oa je to natrlo Msh«*, Uradno poudarjal Ali »>strsJ| " °<*i Ma 1946 d“lie. M’--nie»Ov Dreasednik pripominja da tv. j Predhodnik Nahas paša frsiC^itvljo štiristrar.skega v*Wr *a obrambo Srednjega *!,'c url *avrnj! načela egiptov- $o ;t.r?Zg’ovoru Z Maher pstšo svu l'rJe poslaniki izjavili' ti-obisv«a gre za »vljudnostni s plačilom škode ter pomočjo delavcem in uradnikom, ki so ostali brez dela zaradi uničenja raznih trgovskih objektov. Ministrski predsednik bo jutri sprejel delegacijo lastnikov uničenih nepremičnin. Nadaljuje se preiskava za u-gotevitev odgovornosti zadnjih neredov. Aretirali so 500 oseb in preiskava proti njim se nadaljuje tajno. Iz Kartuma v Sudanu javljajo medtem, da se je tam u staneviia nova politična stranka pod imenom «Sudans>ka stranka)), ki je očitno anglcfil ska in bo podpirala angleško tezo. Majhen napredek v Pan Mun Jomu PAN MUN JOM, 30. — Kakor je sporočil predstavnik OZN general Nuekols, je na današnjem sestanku pododbora za četrto točko severnokorejski general Lee Sang Co podal izjavo o načrtu za sporazum, ki so ga predložili Združeni narodi za izmenjavo vojnih ujetnikov, v kateri je »pametno in objektivno# analiziral posamezne paragrafe tega načrta. Vendar pa je izjavil, da se strinja z zavezniki samo o upravnih podrobnostih manjše vrednosti. Delegat OZN strani pa so nadaljevali proučevanje posameznih točk zavezniškega načrta za nadzorstvo premirja. General Nuekols je pozneje sporočil, da so nasprotni delegati zvišali za 25.000 mesečno število vojakov, glede katerih bi pristali na zamenjavo med premirjem. Do sedaj so vztrajali na številu pet tisoč. General Nuekols je dodal, da bi bilo potrebno zamenjati 75.000 vojakov mesečno, zato da se ohrani sedanji ritem, pripomnil pa je, da bo nasprotni predlog lahko izhodišče in da bodo morda nasprotniki pozneje pristali na zvišanje tega števila. Neki drugi zavezniški predstavnik je sporočil, da so nasprotniki danes zahtevali nadzorstvo nad petimi otoki, ki so južno od 38. vzporednika in ki niso bili všteti med one ob obali Severne Koreje, ki so jih bile sile OZN pripravljene prepustiti nasprotnikom. Nasprotniki pa niso vztrajali na tej zahtevi, ko so zavezniški delegati odgovorili, da bo to zahtevo vrhovni stan OZN zavrnil. Hallstein pri Mac Cloyii BONN, 30. — Državni podtajnik za zunanje zadeve zahod-nonemške vlade prof. Hallstein je odpotoval danes v Muenchen, admiral L;bby je izjavil, da želi kjer se bo sestal z ameriškim zavezniško poveljstvo proučiti j visokim komisarjem v Nemčiji izjavo generala Lee, ter je za-(Mac Cloyem. Pobudo za sesta-hteval odložitev seje na jutri, t nek je dal Mac Cloy. Menijo, Častniki glavnega stana obeh I da mu bo Hallstein poročal o nemškem stališču glede Posarja. Iz Washingtona pa poročajo, da bo kancler Adenauer povabljen, naj sodeluje pri razgovorih med zunanjimi ministri treh zahodnih velesil, ki se bodo čez dva ali tri tedne sestali v Londonu. To povabilo potrjuje, da bodo na tristranskih razgovorih govorili predvsem o Nemčiji. Iran išče devize TEHERAN, 30. — Predsednik parlamentarne komisije za petrolej je na tiskovni konferenci izjavil, da 4e 50- odstotno znižanje cene pri prodaji petroleja nanaša samo na 500.000 ton. Pripomnil je, da je bil sklep za znižanje cene sprejet na zahtevo vlade, ki si želi preskrbeti devize, in da je 50- odstotno znižanje določil sam Mosadek. Iz obveščenih krogov javljajo, da je perzijska vlada poslala mednarodnemu sodišču v Haagu pismo, v katerem ponovno zavrača pristojnost tega sodišča v petrolejskem ©poru. Pismo dodaja, da je pogodba iz leta 1933, s katero se je petrolejski družbi podaljšala koncesija, nezakonita, ker takratni parlament ni bil svobodno izvoljen. Britanska banka v Iranu je sklenila ukiniti svoje delovanje v šestih mesecih. Banka je predstavljala interese AIOC v Iranu, Verjetno bo jutri zahtevala od _____ Iranske banke Izplačilo 4 mili-1 sk.m oboroževanjem, nova ko- sporazum o Kašmirju TežkoSe ari reševanju indijsko-pakistanskega spora skuša SZ Izkoritstiti v svoje impenalistične načrte • Zasedanje glavne skupščine OZN se bliža koncu V ODGOVOR IREDENTISTOM PR! .GIOKNflLE Dl TRIESTE" Svobodno pristanišče Američan JSr. Frank Porter Graham, posredovalec Združenih narodov v kašmirskem niu, z razgovoru z g Lavnim tajnikom OZN Trvgve Liem. vpraša- PARIZ. 30. — Varnostni svet se je danes popoldne sestal in razpustil kom-sijo za klasično oboroževanje, ki jo bo nadomestila, prav tako kakor tudi komisijo za nadzorstvo nad atom- jonov šterlingov, ki jih je bila I mis:ja za razorožitev. za- j Nadaljevala se Je nato raz- morala položiti kona. Y smislu prava o Kašmirju. Prvj je go- še Ameriški poslanik pa je ^ v7t: "Lesično je. da stopi-Elavar- z novim vladnim po- tiani)1E!rn- ki »? hkrati tudi zu-g . ^inister», notranje ministrom »lz?al° poročilo, v kate-a*ru n Vii' da ni bi,° danes v da "^bEne demonstracije in S;dl» mirno. Vojska je za- Pc^roči^ važne točke. Tudi na fin*.. JJJ Sueškega prekopa je čelj 'rno in Angleži so za-®te , f -cati egipfovske polici- 50 j‘h bi‘i za*1' pri Začeli j^Padih. V Kairu so *3oreiiK Cc'Stranievati ruševine frvrtva Dpslo^ii in vlada na-wJnjji,v>UstarH:viti posebno ped*-VpTašan ’ ki b° proučilo vsa v zvezi z obnovo. HOV P0RHZ ITHUJHMSKE VUI0E v vprašanju državnih nameščencev ■ im« — IIMIHI TTOIT IITITTin "-Tl ~n---------------------------- Pusiausha žbofuScii je uiiuuviia iuiii drugi au’ Cappii^ijbiicgb (iapcailu obratne- nlteu proračuna za I I milijard 2UU milijonov lir - Senat glasuje o zaimiui proti neoiašizmu Odmev napada na poslanca Umberta Calossa (Od na&esa dopisnika) RIM, 30. — De Gasperijeva vlada 'je doživela danes v poslanski zbornici že svoj drugi poraz ob vprašanju povišanja plač državnim nameščencem. Prvi poraz je vlada doživela v petek, ko je parlament izglasoval prvi del popravka, ki ga je na besedilo zakona podal poslanec Cappugi, demokristjan-ski sindikalist, kljub nasprotovanju finančnega ministra Va-nonija in kljub raznim poskusom, da se doseže enotnost v demokristjanski poslanski skupini. Po včerajšnji brezplodni debati, v kateri je vlada pokuša- la z zavitimi formulacijami tolmačiti popravek tako, da ne bi pomenil nove obremenitve državnih financ, je zbornica danes nadaljevala z glasovanjem. Najprej je zavrnila predlog poslanca Viole, naj se zakonski predlog o povišanju plač vrne finančni parlamentarni komisiji, nato pa je prešla na glasovanje o drugem delu Cappugi-jevega popravka, ki pravi, da bo «razlika med omenjenim minimumom (2000 lir mesečno) in med poviški, ki jih predvideva zakonski predlog, plačana v obliki osebne doklade, ki bo veljavna tudi za pokojnino*. Pred glaisovonjem so izjavili, Churchill je poročal ^Potovanju v Washington Kil nn Ua^nHm vzhodu v središču zanimanja - Churchill zanikuje, da bi HjQ8urfii»l nove obveznosti - Laburisti su predložili nezaupnico vladi zaradi Uh gospodarske politike - bevanov uspeh v laburistični poslanski skupini Laburiatič-V* Je predlož.la da- ?* zbom.ci resolucijo. feOiif.i- ®Ča vlp.rt™ o vladno gospodarsko o ' “esolucijo so podpisali ^ilf.tk °Ws°n. Gaitskell in ? v,er“dar je besedilo re- 1 ki . bevanistične stru-ekVsr,iu n«**8 v^era)šnjem gla-Attu*e skVS laburistične po- ^•1 G na včerajšnjem gla S.J seji laburistične po-Ki tejeu plne Prevladala nad ZavnM 1skuP1'i°. tako da je Grilci j« Prvotni predlog ki ga je predložil se z80d,ro, ; kl ima že nai- >“ičn6t>«icije v odboru la* ta JU(ii v ke- dobil veči- ^,,-r-čm parlamen. bri.^Phn resolucUa pravi. ;f‘U " ki ne morejo odo-s^v, JsnJ‘h Butlerjevih iz-f^ia'-n0 sSbtuieio n*Pad na :?> ®k^\vo» in zato od- rx-^ *'Ve vladi katere > nalcrol je v tako vid-&m?u‘ do ,U z, ^ mističnim* Cla na nh,M!lusi keterih je v?lalnem ?' Pt)udarek na b^j 'lelo; , krbstvu je Bevano-&-tt‘čni sef ie..včeraj na la-va«&- da u3‘ knt‘ziral Gaitv tift *5v»nja n» p.rv m‘ poskusi fco^ načrt ra4un zdrav st v e- 'S, Sicer __ _ d±n-ai"i V^aet1ovim““^nlCe P°sveče-Ch! ania , d«ovorom na v^U*v»u»»? Poslann«»y tkemu «* vUr n° °ZN de)al. da je po-“-1-25 jamlarjg KoreJ' P°sta- -» ^ n?i Drv^ , ?0Ve Predlo-pteift rj PeSijo pogajanj >re ,E<>en je J 3e d°dal da u °dsle; l , • d“ bodo po-StHnk > ’dvilrfJe Potekala. VtnM le ?; 0(1 obeh J!- »Verjetno se- ln Pr«- rle iJJ« .1Jo Ame UsP«li,( “oniu torej ven- Številni laburistični poslanci so vpraševali Edena v zvezi z znanim Jošidov.m pismom. Eden je odgovoril, da He angleška -vlada mnenja, da japonska vlada ne more sklepati o odnosih s Kitajsko, dokler ne bo laponska suverenost popolnoma obnovljena. Na vprašanje glede govoric, da so ZDA pritiskale na japonsko vlado, naj pr.zna Cangkajška, je Eden odgovoril: «ZUA so bile obveščane o našem stališču v tem vprašanju*. Dodal je. dt ZDA na položaj ne gledajo tako fcot ^n. t»Lija. ki je poskušala prepričati ameriško vlado, naj se pri-uruii njenemu stališču, vendar tega ni dosegla. Številni laburistični poslanci so nato poudarili. da so bili prepričani, ko so glasovali za japonsko mirovno pogodbo, da bo Japonska po ratfikaciji pogodbe lahko svobodno izbirala. Položaj na Daljnem vzhodu je bil osnovni motiv tudi v Churchillovem poročilu o potooanju v ZDA. Cnurchill »e cl-jal, oa ie v razgovorih z ameriškimi i/odiitelji proučeval možnost »kršitve morebitnega premirja na Koreji in angleško stališče Jo kitajske p*kinškte vlade, ki |o je Velika Britanija priznala. čeprav med obema dežela ma ni rednih diplomatskih od-nosov Velika Britanija je de tal Churchill, priznava režirro tudi če tih ne odobrava*. Churchill je tudi poudaril razliko med angleško in ameri-Iko udeležbo v korejski vojni. Sil* Comirionwealtha predstavljajo komai desetino skupnih •til OZN in angleških žrtev (3000 rrrtvih in ranjenih) ni mogcce primerjati z ameriškimi 105.000 mož). Dejal je, da ne more vedeti, koliko časa Todo •rajala pogajanja, niti ali se bo. Jo končala s sklenitvijo premirja V Washingtcmiu so tudi gevo riH o možnosti nremutitve k. tajskih čet na meie z Indnkii.< in Malalsko, polo«fcj bi bil \ tem primeru teiaik. J« dejal Churchill in zalidii. da ni sprelet noberne konkretne ocvezno. iti za tak primer. O s vejem go. vroru v kongresu je dejal, da slavne dneve*. Zatrdil je. da For-moza ne sme biti napadena, tlastl ko imajo sile OZN ogromno mornariško premoč na terr. področju Churchill je še enkrat zatrli!. da ni sprejel v Washingto nu nobenih novih obveznosti ia Anglijo in nato govoril o »komunističnih napadih na Daljnem vzhodu*. Dejal je, da 3i število zahodnih divizij v Evropi laihko znašalo že danes SO do 35, ko ne bi bilo neredov na Koreji, v Indokini in na Ma-Lajnkem. Dejal je, da sp »kremeljski možje, ki imajo siccr mnogo vzrokov za- zaskrbljenost. lahko zadovoljni, ker so •snalj pritegniti na Daljnem vzhodu važne vojaške sile, cd-iegnjem Evropi, ne da bi pri lem izgubili enega samega so vjetskega vojaka v uniformni. Na kratko je Churchill govoril tudi o položaju v Egiptu in Je jal. da v ZDA *ni poskušal •israntati angleške podporo na Daljnem vzhodu za ameriško 30dix>ro na Srednjem vzhodu*, Ja pa bodo težive vsekakor manjSe, če bodo ZDA in Angli-a sporazumno delovale. Naj of.ljša rešitev za Srednii vzhod ,e dejal Churchill, je »tiristran-or1 dlog o skupnem noveli itvu. Po Churchillovih izjavah se ,e divnil At'tlee in dejal da si oridržuje odgovor do zvnanje-jolitične debate, ki se bc za čela v torek. kov, ki se slišijo kot Izraz politične solidarnosti s fašističnimi napadalci. Napad so obsodili tudi člani raznih drugih poslanikih skupin. vihar pa je nastal v zbornici, ko je začel govoriti De Gasperi, ki je med da-ugim očital keminformist m njihovo zares dvoumno stališče glede zakona o zatiranju neofašrma. Dvorana ie sioet nudila eno izmed običajnih slik ita'ijenskega parlamenta: poslanci in m:- na drugega, da zapl?nikErji ne razumejo niti. besede, če Pa slučajno iaj ujamejo, sploh ne vedo, kdp je to izgovoril. O napadu na poslanca Calossa je bilo govora tudi v senatu, kjer je o njem govoril med drugimi tudi nvnister Scelba, ki pravkar zastopa v zgornji zbornici vladni naČTt o zatiranju neofaši?t čne delav osti. Edino senator Franza (MSI) je poskušal s previdnimi besedami zagovarjati napadalce. Na današnji seji je senat nato odobril Prvi in drugi člen zakona proti neofašizmu. A. P. da bodo glasovali za predlog, poslanci Lombardi (PSI), Di Vittorio (KPI), Preti (PSDI), Roberti (MSI), De Vita (PRI), Cocco O rtu (PLI), Viola (ne-odv.), Cuttitta (PNM) in Pasto-re (demokristjanski sindikalist). Proti predlogu sta se izjasnila poslanka Conci (DC) in osamljeni liberalec Corbino. Izid glasovanja je bil naslednji: prisotnih 498, glasovalo 498, večina 250, za popravek 252 glasov, proti 246. Poslanska zbor- nica je torej odobrila drugi od- ni tn vpijejo knzem drug stavek Cappugijevega predloga. 0 izidu glasovanja je dejansko odločilo 6 demokristjanskih sindikalistov, med katere se prišteva tudi Cappugi. Ce bi ti glasovali kot ostala demokri-stjanska poslanska skupina, bi bil predlog zavrnjen. Poslanec Bettiol je nato umaknil svoj popravek, pripravljen v soglasju z vlado. Na prošnjo ministra Vanonija je predsednik zbornice nato od-godil nadaljevanje diskusije in glasovanja ha jutrišnjo eejo. Zvečer se je De Gasperi posvetoval z nekaterimi ministri in parlamentarci. Besedilo Cappugijevega popravka, ki je bilo odobreno v petek in danes, pomeni po vladnih računih dodatno obremenitev italijanskega proračuna za 11 milijard 200 milijonov lir. Predpoldanska seja poslanske zbornice je bila vsa v znaku napada na poslanca Umberta Calosisa, ki je privatni docent italijanske književnosti na rimski univerzi. Calosso je bil med vojno komentator londonskega radia: fašistično razpoloženi študenti so že pred dobrima dvema mesecema preprečili začetek njegovih predavanj na univerzi. V zadnjem času je prišlo še do dveh incidentov, tako da je rektor univerze končno zahteval intervencijo policije, ki je aretirala 12 oseb, od katerih so večino kmalu izpustili, štiri pa, ki niso bili študentje in imajo slabo preteklost, pa so pridržali. Danes zjutraj je bil Calosso na poti na univerzo ponovno napaden; neznan napadalec je nanj zlil škatlo minije-ve barve Kljub temu je Calosso odšel na univerzo in srečno dokončal svoje prvo predavanie. Poslanec Calamandrei (PSDI) je danes v parlamentu ostro nastopil pr./ti tem dogodkom in dejal, da je današnji napaetal c. uporabil barvo. «T0 pomeni, da ti fantje pri po snema', ju svojih tovarišev izpred 30 let niso nili toliko origun^lni, da bi spremenili taktične in tehnične metode*, ie dejal Calamar.drei in poudaril, da je bilo obmete-vtnje z barvo eno izmed prvih dejanj škvadristov. Zdi se. da bo kmalu treba zahteveti od vlade pojasnila o ljudeh, ki dajejo piti ricinovo 0lje, je de- 1 Calamar.drei, in nadaljeval. Napadalci n« merijo toliko na Calossa, je dejal Calamandrei, ket na vse gibrnie odpora. Tl fsutje niso doživljali žalostnih let fašistične tiranije in jih hujskači zlahka prepr čajo. Toda ta leta morajo biti v dobrem spominu članom akad inskega senata rimske univerze, je dejal Calam nd ej in poudaril, da je njihova tolerantnost zato tembolj začuc’en a vredia. Resolucija, ki jo ie o-dibril ak?drmski senat, je z lo uboga m vsebuj* nekaj stav- voril pakistanski delegat Za-fnillah Kan, ki je odločno zavrnil izjave, ki jih je podal na zadnji seji sovjetski delegat Malik. češ da je Pakistan odstopil vojaška oporišča Američanom. Dodal je, da to ne odgovarja resnici in da takega predloga ni sploh nihče postavil. Izjavili je nato. da se Pakistan strinja s predlogom, ki ga je postavil svetovalec OZN Graham- glede demilitarizacije Kašmirja, ped pogojem, da tudi Indija istočasno umakne svoje čete. Ponovno je dejal, da je demilitarizacija za Pakistan nr-Vj pogoj za rešitev kašmirske-ga vprašanja bod-isi na.podlagi plebiscita kakor tudj z izvolitvijo ustavodajne skupščine. Dalje je m*nister izjavil, da bi moral Varnostni svet cd* ločno nastopiti, da pride do rešitve tega kočljivega vprašanja, in da bi mor?! Graham na-j daljevati svoje delo. Britanski delegat sir Gladwin Jebb je tudi izjavil, da je za nadaljevanje Grahamovega posredovanja pr| indijski in ea-kistanskj vladi. Magikov nastop na zadnji seji Varnostnega sveta je povezan z najnovejišo akcijo Moskve, da bi Ind-jo kolikor mogoče več časa odtegnila od večine držav v svetu, ki v Združenih narodih vidijo orodje za mirno reševanje vseh sporov. Malikova izjava namreč predstavlja podporo indijsk.m zahtevam za Kaimir in je zaradi tega usmerjena k izzivanju čim večjega odpora Indije glede mirne rešitve kašmirskega vprašanja z medsebojnim kompromisom. Gre predvsem za so. vjetski poizkus izolirati Indijo, ki bi — ne glede na njeno velikost in moč — ne samo lahko številčno povečala inform-birojevski «tabor miru*, pač p£ bi tudi bistveno spremenila odnos sil v svetu. Vloga Indije v Aziji je take važnosti, da bo Moskva težko opustila take načrte. Toda prav izrazito neodvisna pol-tika indijske vlade, ki je privedla do povečanja indij- skega ugleda in vpliva v Aziji ter v svetu sploh, daje malo verjetnosti, da bo Moskva uspela s svojimi poizkusi, da bi tf.ž-koče drugih narodov izkoristila za svoje imperialistične načrte. Glavna skupščina OZN bo začela v četrtek z vrsto plenarnih sestankov, ki bodo verjetno trajali vsak dan do konca zasedanja. Tajništvo upa. ua bo zasedanje končano do srede prihodnjega tedna. Trije od sidrnih odborov glavne skupščine so že končali z delom. To so odbor za zaupno upravo ter finančni in pravnj odbor. Tudi politični odbor je končal z vsem ostalim delom razen s tistim, ki se tiče Koreje. V četrtek zvečer se bo spet sestal, df) bi razpravljal ■> tej v-:,devi skupno s finančnim in socialnim odborom. Posebni politični odbor je danes odobril s 44 glasovi in 5 vzdržanimi (sovjetski blok) resolucijo Q repatriaciji grških o.rokt Včeraj smo iredentisti?-e-mu polemični'ju v *Giomaler> xx>vedall, da njega ln nje_ove rimske gospodarje sferbi najbolj tis.o, kar morajo Tr tu dati vo določbah mirovne pogodbe ter poudarili, da je prav v tem vzrok njihovega jezuitskega vprašanja «Kje naj vendar Trst vzame potrebna sredstva?» V tem je butvo vse zadeve; vse ostalo pa ;e dodatek, nekakšen «cc7it_m;». Iz tega dodatka je vredno na kratko odgovoriti še na tri stvari; 1. hvalii&nje z desetimi milijardami italijanske P odpore na leto; 2. surovine, za katere vprašuje polemičar «ka-k0 bi jih bilo mogoče nabaviti brez kapitalov za nuj no p> trebno finansiranjen, in 3. pri stamški promet. Glede desetih milijard smo ie povedali, da jih je Ital-ja dolžna dati. Naj dodamo še dejstvo, da jih je Rim letos takorckoč vsilil za:adi čisto propagandnih razlogov, kajti zadnji letni obračun, kl je javnati znan skoro ne kaz« več primarijki aja. Sicer pa je u Trstu zelo dobro znan i, da j so šle doslej vse nove ladje, ki I so bile v Trstu zgrajene s pr.-spevtei ERP, lasinilsov ladjedelnic in prispevki iz ltali e v Italijo, s čimer je Italija pobrala ne samo tisto, kar 3® sama vi prav gotovo ne bodo izostali - podprti s številkami iz uradnih poročil. Kako Pa bo prišel samostojen STO do kapitelov, ki so potrebni za, finasiranje, naj si iredentisti preveč ne belijo glav. Lahko jim odgovorimo, da prav getevo na lažji način kot pa Italija, ki mora zanj moledovati po svetu in ki ima nešteto obvez. med katerimi so največ;e tiste, ki izhajajo iz mirovne pogodbe, U j. iz dejstva, da je Ital ja poražena država, medtem ko za STO tega nihče ns more trditi. Sicer pi smo prav včeraj v posebnem članku s številkami, hi smo j h povzeli iz podatkov, ki jih mora upoštevati tufi «Gicrnale», saj jih je objavil neki parlamentarec iz Rime, dokazali, da bi tržaške ladjedelnice prav tako kot n. pr. angleške, znižal^ v primeru z itaiipi.vskimi c-mo vrcdukcije za okrog 30 odst. in si s tem omogočile tudi za več let v naprej naroiila in delo. Vse seveda pod pogojem, da ss Trst reši obvez iz marčnih sporazumov in samostojno nabavlja surovine ki jih na mednarodnem tržišču lahko dobi prav tako za 30-40 odst. ceneje kot sedaj, ko je go^ro-d^rstvo vključeno v Italijo. V tem primeru bi n. pr. Jv-g osla vi ja prav gotovo sv^je motorne ladie ttSrbijan, «Slo-venijao in dni ge, ki j’h je naročila na Norveškem in Ni- Achesonove izjave o egiptovskem vprašanju Glede francosko nemškega spora zaradi Posarja se m jasno iirazil WASHINGTON, 30. Državni tajnik Acheson je imel danes običajno Irdensko tiskovno konferenco. Na vprašanje, alj je ameriška vlada protestirala pri francoski vladi zaradi imenovanja francoskega poslanika v Posarju, je Achesen odgovoril negativno in pripomnil, da gre za vprašanji, o katerem nimajo ZDA pravice izrazit; \ Pa-rizu kakršno koli mnenje. Pripomnil je. dia so Francija. Velika Britanija in ZDA večkrat, zlastj pa v tristranski izjavi od avgusta, obrazložile svoj namen, da bedte- sedanji položaj Posarja imele za začasnega, do- „Borba“ o nujnosti izprememb v sistemn nstavnih norm Allenove izjave pred odhodom v ZD Amerike - Dva dni prekinjen promet v osrednjem in zahodnem delu FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 30. — Sesti obletnici jugoslovanske zvezne ustave, ki Je Mia sprejeta 31. januarja leta 19iti posveča nocojšnja «Borba» zelo važen uvodni članek, v katerem poudarja, da sprejem zvezne ustave nd pomemben dogodek samo za jugoslovanske narode, temveč tudi za druge narode, ker so številne določbe jugoslovanske ustave vplivale na sprejem ustav držav Burme, Indonezije in drugih. Jugoslovanska ustava ni dekla-'.acija — ugotavlja »Borba* — ni darovani zakon, ruti svečano besedilo, ki bi bil0 ljudstvu vsiljeno. Ustava FLRJ je po svoji obliki in slogu osnovni in najvažnejši zakon, v katerem je izražena nova družbena in polit.čna stvarnost, stvarnost obstoja prehodne dobe od kapitalizma v socializem v obliki ljudske federativne republike. Privlačna moč jugcslovan-jke ustave za napredna osvobodilna g-banja na svetu je bila v njeni društveno politični vsebini, v dejstvu, d» je to zmagoslavna ustava ljudske revolucije, ki so jo izbojevale delovne množice jugoslovanskih narodov z iastn-mi žrtva. mi in ustvarjalno energijo Ob zaključku čismka ugotavlja «Borba>i, da je Jugoslovanska ustava olajšala in omogočila ohraiTtev načel ustavnosti za vse spremembe, ki so se vršile Jo tedaj v družbeno političnem ^ivllenju. NadaliTiti razvoj izvršenih sprememb in njihova povezava v precej Izpremeateni tl: lubeni in politični sistem, beto nujno zahtevali odgovarja-joče izpremembe v. sistemu ustavnih norm. Politični opazovalci poudarjajo, da je v uvodniku «Bor-be» prv-č po sprejetju ustave iz leta 194& v, jugoslovanskem tisku omenjena nujnost njene izpremembe v zvez. z izpre-menjenime družbenim in političnim sistemom v državi. Ameriški veleposlanik George Allen bo v nedeljo odpotoval iz Beograda na krajši oddih V ZDA. Danes je izjavil, da se v zadnjih dveh letih odnosi m-2d Jugoslavijo in ZDA stalno boljšajo. Dejal je, da ni Jugoslavija ovirala odhoda v ZDA iz Jugoslavije nobenemu amer.škemu državljanu. Sporazum, ki je bil podpisan v aprilu 1950, ni bil niti enkrat prekršen. V zadnjih dveh letih pa je bilo podpisanih pet sporazumov o gospodarski in vojaški pomoči. AUen bo potoval v nedeljo z Orient-ekspre-som preko Trsta in Rima v Neapelj, od tu pa z ladjo «Ccnstitution» v New York, kamor bo prispel 18. februarja, kjer bo takoj prealožil svoje poročilo verjetno tudi pred kongresom. V Beograd s? bo vrnil konec aprila. O svojem poročilu Allen ni hotel dati podrobnejših izjav. Gospodarski strokovnjaki v Beogradu komentirajo izme-ijavo denarja, ki je bila izvršena v sosednj Pomuniji. Iz-menjEvg je bila izvršrna na podlagi razmerja 30 do 400 starih lejev za 1 novi lej. To je y Romuniji druga zamenja- va denarja po vojni. Pri prvi zamenjavi, ki je bila leta 1947, so zamenjali 12.000 starih lejev za 1 lej. Nova denarna reforma — poudprjajo gospodarski strokovnjaki v Beogradu — ki odvzema prebivalstvu njegove prihranke, dokazuje, da je inflacija, ki je Po mnenju voditeljev dežel sovjetskega bloka čisto zapadni po-jav, zajela tudi sovjetski blok. Navezava romunske valute, ki v mednarodnih transakcijah ne igra nobene vloge, na sovjetski rubelj, ni pomembna, čeprav predstavlja nov znak še večjega prodiranja sovjetskega imperializma v gospodarsko življenje satelitskih držav Sovjetske zveze. Na pobudo Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ bo 16. februarja t, 1. odprta razstava sodobnega francoskega slikarstva. Snežni viharji, ki so zajeli ta teden zapadno, severoza-padr»o in centralno področje Jugoslavije, so povzročili velike težave v železniškem, telefonskem in telegrafskem pro. metu v skoraj vsej državi, razen Srbije in Makedonije. Veliki snežni zameti zlasti v Bosni in Hercegovini. Gorskem Kotarju, Črni gori in v okolici Zagreba, so prekinili skoraj v ec, promet. V Bosni pri Drvarju je sneg H dveh dn~h zamete! šifri tovorne vlake na tamkajšnji ozkotirni železnici. Na progi Sarajevo-Mcstcr je skočil s tira tovorni vlak. Pri tej nesreči je agubll življenje strojevodja, a pet oseb je bilo ranjenih, kl;r ne bo mogoče dokončno u. rediti usode teaa ozemlja v o-kviru splošne mirovne pčgodbe. Nato je Acheson izjavil, da je ameriška viacta od blizu sledila francoskim parlamentarnim razpravam, na katerih se je govorilo o Posarju. Državni departman je vedno o-hranil upanje, da vsaka sprememba. ki bi jo sklenila francoska vlada glede položaja in naslova njfcnega pred stavnika v Posarju, ne bo takega značaja, da bj ustvarila no-v- vprašanja na tem področju. Nato je Achesen uradno po trdil, da }e ameriška vlada sklenila poslati novo vojaško misijo v Španijo, ki naj bi pomagala ameriškemu poslaniku v Madridu pri pogajanjih za sklenitev vojaški? pogodbe. Nato je državni tajnik obraz, ložil stališče ameriške vlade glede položaja na Srednjem vzhodu; 1. ni pravne podlag? za enostransko odpoved angleškc-e-giptovske pogodbe in ameriška vlada je dovtij jasno povedala egiotovski vladi svoje mnenj1; o tem vprašanju; 2. štiristranski predlogi (Fran. cija, Turčija, Velika Britanija in ZDA) -lede obrambe Sred njega vzhoda pomenijo pem/1-no podlago za pogajanja in ZDA so globoko obžalovale, da je prednja egiptovska vlada brez izgovorov zavrnila te predloge. 3. ti predlogi ostanejo veljavni. Štiri vlade jih niso nikakor predložile kot ponudbo, tiki naj se sprejme ali cc'!kloni», Diskusija se lahko načne v vsakem trenutku in 5Onstranska spomenica ni nikoli bila v namenih njenih avtorjev drugega m?g& izhodna točka za pogajanja na nodlagj popolne enakopravnosti; 4. v upanju, da s»e bodo ta po gajanja lahko začela, je ameriška vlada še vedno mnenja, da je Velika Britanija popol notna upravičena ostati na sedanjem stališču in nima nobenega namena, da bi poskušala Dosredovanje v sedanjem položaju. Glede nove note sovjetski vlade o Srednjem vzhodu je Acheson izj-avil. da so pri pr-v-cn naglem čitanju furkcio narjj državnega departmana dobili vtis. da nota samo ponavlja pr jšnje obtožbe Kremlja. Dodal je, da je Zahod že odgovoril z odločnimi zanikanji na sovjet-ke ttsmešne obtožbe*. Glede izolacicnističnega go vora, ki ga je imel v nedeljo bivši predsednik Hoover, jle Acheson izjavil, da je bistvo n načelo ameriške politike v tem, da napravi v% ns vseh 'vv^ročjih zato da se bc Evrop* lahko branila sama In da ji ne 'o Vrebs osvobr>dit! s« v rvše-vinah )n krvi, pot?m ko bo utr pela novo atrašno okupacijo. zoze-mskem, rajii naročila v Trs-tu. Shem pa Trst ne bi samo zas.užil m zaposl.l p-d boljšimi pogoji kot danes vse svoje delovne sile, temveč si tudi obnovil svojo slavno trgovsko mornarico poleg tega, da bi mu Kalija morala vrniti ukradene ladje. Danes Pa mora tudj nove ladje da* jati t’stemu, ki mu jo si are pobral. A vse milijarde od ERPa bi ostale doma. Spričo teh dejstev je v$e «G ior na lovca rtmšenje, da morajo vlade drugih drž iv finansi . ati svoje ladjedelnice, da bi zmogle tU 'o konkurenco, so jalove zlasti če pomislimo, da so n. pr, angleške ladjedelnice za kar štiri leta v naprej preobložene z naročili. «Poslovni človek i? lOAnter. U>."da» — r>’—u J «G?orrIe» glede pristaniškega prometa -računa s'umr> z dvema v zmv-kam.a; stroški za transport trt manipulacijo v pristanišču ter način p tacanja teh stroškov n sfav&cl tre**. Nafo iriničn ; vzklika: <(Otročarija» za mež-ncist. da bi tu;e uui.e prestajale rajši v tržaškem pristanišču, ko bi bil Trst neodvisen. Odgovor najiemo zopet v tisti mirovni pogodbi, za katero kriči iredentistični ekonomist, da ne bo nikdar stopila v veljavo, čeprav je stopila ie 15. savtembra 1947 in zato bj morali biti uresničeni tisti tleni prilos:«-du za h’t»‘o in uspešno v šenje tepa prometa po zmernih ce-neh; one ne beto uro rablja!« glede transport* robe v svo-tortno pristanišče ali in n j«? a riitekršnih d^kriminato-rsklh ukrepov ceroma tarif, u:lug tn carinskih, zdrjvstvenih, policijskih in drugih predplčo >». 'J e so seveda za iredentiste-otročarije! In prev za* od-j tega Tržačani niso iredentisti, ampak hočejo samostojen in neodvisen Trst. 1 lia Trum kandidira! ? CONCORD (News Hampshi-re), 30. — Kakor že napovedano, je bilo Trumanovo ime danes uradno vpisano na seznam kandidatov demokratske Stranke za pripravljalne predsedniške volitve v državi Nevvs Hampshire, ki bodo 11. marca. Truman ima deset dni časa, da umakne svojo kandidaturo. Tudi senator Robert Taft iai senator Harold Stasssn sta predložila svojo kandidaturo za pripravljalne volitve v tej državi na republikanskem seznamu. Pri teh volitvah si bo mogoče napraviti vsaj približno sliko o naklonjenosti, ki jo uživajo Ei-senhower, Taft in Stassen. Na seznam demokratičnih kandidatov je bilo vpisano tudi ime senatorja Kefauverja. Admiral Mac Cormick imenovan za atlantskega poveljnika LONDON, 30. — Svot namestnikov atlantskega pakta je danes sporočil, da je bil ameriški admiral Lynne Mac Cormick imenovan za vrhovnega mornariškega poveljnika na Atlantiku. Mac Cormick je nato imenoval angleškega viceadmirala Sira Williama Andrewsa za svojega namestnika. Eden po^de v Pariz PARIZ, 30. — Britanski zunanji minister Eden bo prišel v Pariz z letalom v petek 1. februarja. Istega dne bo gost francoskega zunanjega ministra Schumana. Vrnil se bo v London v soboto in na po‘ovanju ga bosta spremljala državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Pierson Dixon in njegov osebni tajnik. Prohibicija v Iranu? TEHERAN, 30. — Perzijska vlada je predložila senatu načrt zakona za prepoved uživanja in prodaje alkoholnih pijač v vsej državi. Dovoljeno bo izdelovati alkohol samo v zdravilne in industrijske namene. Določene so stroge denarne in zaporne kazni za kršitelje zakona, ki bo stopil v veljavo en mesec po odobritvi v parlamentu. Pearsonove izjave o kanadski obrambi SAINT JEAN. 30. — Kanadski zunanji minister Pearson je izjavil, da si Kanada nima nič očitati glede udeležbe pri skupni obrambi, ker predstavlja kanadski prispevek «primeren del zavarovalne premije proti vojni, kl so se jo države članice atlantske zveze obvezale plačati*. Dodal je. da uporablja Kanada polovico svojega proračuna za vojaške izdatke. Dalje je izjavil, da =o Kanadčani priznali, da, če ni mogoče izogniti se vojni, je prva obrambna črta Kanade v Evropi. Zato je »Kanada pripravljena prevzet! obveznosti že v naprej, zalo da bo ta obrambna čart črta učinkovita*, Danes, četrtek 31. januarja Janez B.. Divna Sonce vzide ob 7.30, zatone od 17.08. Dolžina dneva 9.38. Luna vzide ob 9.30, zatone ob 23.ua. Jutri, petek 1. februJrja Ignacij, Budmil Volkovi o ournk kožuhih ISEJA S O VO D E N J S K E GA OBČINSKEGA SVETA! ob satoi,cetasjij »mrnsaggera vehrta« Italijani! Italianska zarja b.ešči na lepem italijanskem nebu na božični večer, pastirji trobijo v rogove, posvečeni zvonovi oz nanjaio rojstvo Je :usa, angelci pojejo mir ljudem na zemlji. Dovolj bj bilo, Če bi to božjo obljubo sprejeli v»i z otroškim duhom, pa bi človeštvo zaživelo srečne dni. MUPI (Movimentri Unitario Popolare Italiano) je ta zarja...* (Iz prve številke »Auro-ra dTtalia*. glasila omenjenega gibanja). b * # Ne vemo, zakaj fašisti, ki zopet dvigajo glave, uporabljajo idilično božično prozo. Ce že mešajo svoje zadeve s p-bolnostjo, bi morali vsaj izbrati velikonočno prozo, ki je bolj primerna za razna sv tajen jas. Seveda, če že pišejo o božiču, ne smejo pozabiti pastirskih rogov, zvonov in ange ov. Toda, da bi bila slika popolna, bi morali omeniti tudi riganje oslov, mukanje govedi in blejanje ovc. Med vsemi temi glasovi bi namreč zavzemala lepo mesto tudi pokojna ««Gio-vinezzas. Sprejet občinski proračun Dohodki bodo znašali 14.579 499. lir, izdatki pa 14,739.499.- lir Sprejeli so še nekatere druge važne sklepe GORICA, 30. — Kot smo že pred izidom kominformistične sL'Ora dej Lavoratoris predvidevali, da bo vsebina njene izredne številke posvečena predvsem sTitovi klškis, tako se je tudi zgodilo. Naše pričakovanje se je izpdmilo. Njena vsebina je od prve do zadnje vrste prenasičena s strahovitim stru. pom proti Jugoslaviji. Ce človek pregleduje njeno vsebino, »i ne more kaj, da ne bi vprašal, v čem je pravzaprav cilj go-riške kominformistične podružnice. Ali je njen glavni smisel borba z reakcijo in protiljud-skimi Miami, katerim na čelu stoji demokristjinska stranka, ali pa je njen obstoj namenjen drugim višjim ciljem? Mislimo, da na tako postavljeno vprašanje rti težko odgovoriti, zlasti ne. če zas’edujemo vsakodnevno akrobatiko go riške kominformistične podružnice. Kominformistični voditelji popolnoma zgubljajo izpred cči da )e največji sovražnik vsedr. žavna reakcija, ki ima v rokah oblast. Zanje je veliko važnejše, da se zanimajo za vprašanja. ki se jih ne tičejo, kot je na primer vprašanje Jugoslavije in pa delovanje Demokratične fronte S. ovene e v kot slovenske predstavnice v Italiji-De tem vprašanjem posvečajo ti krogi vso svojo pozornost. Zdi se, da vse to izvira iz strahu, da bi se čez goriško pokrajino ne vtihotapljal v italijanske napredne vrste zdrav duh odpora proti birokratičnlm italijanskim kominformisttčnim voditeljem. Toda vse to napenjanje proti Jugoslaviji, proti DFS in Slovencem še posebej, vee podtikanje izmišljenih dejanj o ugrabitvah italijanskih državljanov po agentih UDB in cela prsta drugih nemogočih izmišljotin na bo pomagalo zakrpati njihove preluknjane barke. Prav nasprotno bo v glavah treznih ljudi povzročilo pomislek o pravilnosti takih metod o naprednem gibanju; pomislek. ki je že privedel gori-ško podružnico do tega, da je med najslabšimi med vsemi italijanskimi korninformističnimi podružnicami, da ima najmanj, ti vpliv in sorazmerno najmanjše število čianstva. Vsega tega pa se ne bo dalo ozdravitit s premeščanjem njihovih voditeljev niti s «po nimajo, da bi lahko zapravljali za avtobus in vse druge potrebe, ki so s tem v zvezi. Zato bi bilo prav. da bi se pristojne obl-sti pozanimale za obupno start- revnih invali deviz Beneške Slovenije in u-redile vse potrebno, da bj ti invalidi dttbili pokojnino, do k»t°re imajo vso pravico. Nezgoda v kuhinji GORICA, 30. — V prosoru med štedilnikom in omaro se je v svoji kuhinji ponesrečila danes dopoldne, ko ie pripravljala kosiio. 62-letna Zearo Marija iz Ul. XXIV. maja 45. Ko je stegnila roko. da bi vzela krožnik. je Zearova zaradi nerrdne kretnje padla. Pri padcu si je ranila nogo in baje zlomila rebro. Domači so jo takoj odpeljali na zdravniški pregled v mestno bolnico. Ozdravela bo v 30 dneh. Kazalec pod žago GORICA, 30. — Pri delu v mizarskem podjetju Lilla v M -ši je včeraj pri žaganju lesa 45-letnt mizar Zearo Ferruc-cio skoraj izgubil kazslec leve roke. ki mu je zašel pod rezilo, Krvavečemu mizrriu so priskočili na pomoč »zdelavci in ga nemudoma pr peljali v mesi-no bolnico Brigata Pavia. P-st so mu obvezali in tudi zašili nekaj kit. Ozdravel bo v dvajsetih dneh Nesrečen padec GORICA, 30. — Ko se je vračal opoldne z dela domov, se je v bližini svojega doma ponesrečil 55-letni Pelicon Guido iz Ul. Formica 14. Pe icon je padel s kolesom in si baje zlomil nosnj gredelj Rešilni voz Zelenega križa ga h pripe'jal v mestno bolnico Brig-ta Pavia, kjer so ugotovili tudi notranjo krvavitev v nosu Seja občinskega upravnega odbora Danes, v četrtek 31. t. m. ob 18 uri se bo v beli dvorani županstva sestal občinski upravni odbor k svoji redni tedenski seji. Na dnevnem redu bo poli? številnih vprašanj, ki se ti čejo notranje uprave, tudi razprava o ojačanju električne razsvetljave v Ul. Montello in Matajur v Standrežu. popravi lo pločnikov na Kcrzu Verdi in Trgu «v. Hilarija. Nada!ji.’ bodo odborniki na tej seji proučili številne probleme, ki jih bodo predložili v rešitev občinskemu gvetu rta prihodnji seji. Ouhovtiik * m se note odpovedati taimštva e mlekarni V soboto 26. t. m. ob 19. uri se je sestal upravni svet zadružne mlekarne v Ažli, ki ie bil izvoljen 13. t. m. na cibčnem zboru članov. Na zadnji .a?ji so izvolili nadzorni odbor, tajnika in predsednika. Odpustili so sirarja Peresuttija Giacomma in odvzeli tajniško mesto duhovniku od katerega so zahtevali, na) izroči novemu odboru vse registre in knjige zadrug)?, tako da jo bodo gtdet upravljali po željah večine članov V ponedeljek so poklicali novega mlekarja tehtat mleko. Duhovnik »j je upir i temu u. fcrepu in je zahteval, da odbor prekliče svojo odločitev. Dejal je. da ne bo izročil nobene knjige in da bo vodil zadrugo, ka-ker se mu zljubi. Tako so se v ponedeljek zvečer v mlekar ni prepirali, prihitelo je še mnogo drugih članov , ki so odločno obsojali obnašanje vaške ga kaplana. Nekateri člani novega odbora so dejali, da bodo prijavili vse nerednodj za katere so izvedeli ^ prejšnji od bor ne bo spoštoval sklepov sedanjega in če ne izroči novemu tajniku vseh knjig. PO NEVESTINI ZASLUGI je na zatožni klopi sin sledil očeiu dalje prenašati zapostavljanje. To naj bi torej bilo spoštovanje demokracije xi vsega, kar ji je podobno. Zaradi štirih ljudi, ki najbrž niso niti od daleč povohali razmer v treh vaseh Nadi-ške doline in zaradi njihovega mnenja, naj bi torej te vasi o-stale brez cest. Da Tehnični urad opravlja svoje delo pač kar najbolj inteligentno, je pač vem znano. Kako odlično opravljajo svojo nalogo ljudje s Tehničnega u-rada nam priča primer v Terski dolinj, Tam sta postavljena drug zraven drugega dva mosta. Eden cd teh je popolnoma odveč, toda ker je takoj p„ vo:-ni izšel zakon, da se morajo vsi mostovi popraviti, je tehnični urad1 dal zgraditi most, ki povezuje del stare ceste in ki je bil nied vojno porušen. Tako lahko merimo inteligenco Tehničnega urada prav po tem primeru; porabili so milijone za zgraditev nepotrebnega mostu, toda zavrnili so načrt, po katerem bi prebivalci treh vasi dobili nujno potrebno cesto. Hoteli bi, da bi tehnični urad demantiral to našp trditev. Toda brez dvoma bo m-evi^no molčal, kajti to ie edino, kar lahko stori. Dejstva namreč zanikajo njegova otroška opravičila. 2ene v teh vaseh so popolnoma upravičeno protestirale, da so s tem oP°mnile oblasti na njihovo odgovornost. Demonstracija ni bila naperjena proti občinskemu svetu ampak le zato da_ bj obč'nski svet sporočil višjim oblastem .kakšne so želje ljudstva. Na vs?k način je manifestacija dosegla svoj namen, ker s tem so bile opozorjene vse oblasti jn se je tudi javn0 mnenje seznanilo s potrebami vasi. Potrebno je namreč, da se oblasti mnogo boli poz-nimsjo za slab gospodarski položaj, v k -te-rem živi naše ljudstvo. To ie njihova dolžnost, saj morajo služiti davki, ki jih ljudstvo plačuje, tudi za izboljšan'e krajevnega položaja in ne le za vzdrževanje birokracije, v katero prištevamo tudi inženirje Tehničnega urada. Toda nMessaggero Ve-e ton hoče idkorist ti to priložnost, da zakrije stvarnost rimskim oblastem. Zato piše; «J'sno je. da so ti dogodki sledili natančni priprav; in mislimo, da so se žene dale zavesti po neka'erih znanih poklicnih agitatorjih...*. V vsem, kar se dosaja pri nas, hočejo za vsako ceno odkriti slovansko-titovske in komunistične manevre. Za vse. kar se tod dogaja, morajo pač bitj gdgovorni »titovski agenti*. »Messaggero Veneto* ne opaža, da tolče sam sebe po zobeh, če ugotavlja da so oni ljudje, ki jih imenuje titovske agente, sposobni organizirati tako veliko demonstracijo. Saj pravilo Po navadi, d8 gre samo za štiri plačane ljudi, ki jih ljudstvo sovraži. To pisanje Pa dbkazu-je, da imajo ti »agenti* velik vpliv na ljudi. »Messaggero Veneto* skuša dokazati rimskim oblastem, da je tu pri nas nevarnost slovenskega titovstva in da ie zato treba okrepiti propagando ita'i-janskega nacionalizma, ki ga prav ta list tolmači. Na ta način hoče »Messaggero* priliti olja na ogenj, da bo dobival večjo podporo, kakor jo prejema. Ce nadomestimo besedo demokracijo z besedo novinarstvo, lahko povemo temu listu, z njegovimi lastnimi zaključnimi besedami,kar pač zasluži: #Novinarstvo je mnogo bolj resna stvar, kakor mislijo nekateri gospodje, ki bi se ga radi posluževali za svoje nečedne špekulacije*. Vprašanje pokrajinskih pometačev še vedno zaman čaka rešitve GORICA, 30. — Goriška pokrajina ima nekaj nad 20 pokrajinskih cestarjev. Njihovo zavarovanje in tudi socialne razmere v primeru bolezni so zelo negotove. Zavarovani so v zavodu INADEL. V razgovoru z njimi smo izvedeli, da jim njihova bolniška blagajna izplača samo eno mesečno plačo in jih oskrbi z zdravili. Vseh drugih pravic, ki jiih na primer imajo delavci in tudi uradniki, ki so zavarovani v bolniški blagajni. pokrajinski pometači nimajo. Zdi se, da ie vzrok ze tako slabo ravnanje z njimi predvsem v tem. ker niso stalno nameščeni, čeprav so v tem službenem razmerju že po v_eč kot dvajset let. Tako se lahko dogodi, da jih pokrajinska u-prava lahko odpusti vsak dan, če se ji to zahoče. Iz tega razloga so vsi cestarji svojčas sprejeli posebno resolucijo, v kateri zahtevajo, da se jim prizna stalnost in da poskrbijo za boljše pogoje njihovega socialnega., zavarovanja. Resolucijo so napisali v treh izvodih in io poslali prefektu, pakrajini in predstavništvu Delavske zbornice. Čeprav je od vloge njihove resolucije preteklo že precej časa, ni nitj prefektura nifcj pokrajina in niti kominformist č-no vodstvo Delavske zbornice iadalo (kaikšnega proglasa, na Nov dokaz zanemarjanja cest v beneških vaseh MUZEC. 29. — V soboto 26. t. m- sta se poročila v Muzeu Marilio Gasparo in Angela Marchiolli. Kakor je navada v teh vaseh, sta mlada poročen-ca šla na kratko poročno potovanje. Toda zaradi snega nista mogla potovati tako udobno, kakor sta želela- Sneg je bil namreč tako visok, da naročeni avtomobil ni mogel priti v vas. Zate sta morala iti peš do Tera, ki je oddaljen kakih pet km. Do tega kraja je avtomobil lahko prišel, ker po tej cesti voz* vsak dan po dvakrat avtobus. Stvar sama na sebi ni velikega pomena, toda važna je, kot primer položaja v tej krajih. Preteklo soboto ceste namreč še niso bile tako polne snega. ki je padel naslednji dan. Zato bi lahko z malo dobre volje poskrbeli, da bi bile ceste prehodne, ali da bi bila pre. hodna vsaj pokrajinska cesta, medtem pa n'so prav ničesar ukrenili. Pri nas je vse zapuščeno in nihče ne misli na to, da bi sploh malo izboljšali življenjske razmere našega prebivalstva. Ce morata dva mlada poročenca iti peš na poročno potovanje po visokem snegu je sitna stvar, ni pa grozna, čeprav ima pri nas zaradi primitivnosti ljudi ženitev še posebno prazničen in svečan značaj, saj pri nas pomeni poroka slavje za vse prijatelje. Toda vprašamo se; kaj bj bilo, če bi namesto teh dveh mladih zakoncev bil v Muzcu kdo na smrt bolan in bi ga morali nenadoma odpeljat,- v bolnico? V tem premeru bi bila neuporabnost. cest res huda stvar. Bolnika bi morali nesti na ramah; mraz in premikanje bi mu zelo škodovala. Zato menimo da bi morale oblasti, vsaj kolikor je v njihovi moči, bolj skrbeti 7a naše ceste. KINO VERDI. 18.30: »Stražarji In tatovi*, Totd in A. Fabbrizi. CENTRALE. 17: «Kače», M. Malbaum. VITTORIA. 17: «Mesto na preži*. S. Schovc. MODERNO. 17: «Usodna listina*, R. Roleau. podlagi katerega bi bilo no, kaj nameravajo ukrenfu Seveda pokrajinski cestarji O*! odgovor še vedno čakajo. ■, Zato v njihovem imenu htevamo cd navedenih treh slcvov, naj se za njihovo rese lucijo pobrigajo in naprav*)” potrebne korake, da ne cestarji še nadalje živeli v tj ko nepravičnem razmerju. j di pri ravnanju z njimi je ?? ba imeti čut pravičnosti. S») S le m*lo ljudi, toj morajo v lepem ali grdem vremenu i1* delu kot so oni. Razna obvestite SEZNAM REVEŽEV Na občinski razglasni j je na vpogled seznam revčki so potrebni podpore in bI -bi e zdravniške pomoči- Z \ enj seznam je odobrilJL či.-ski upravni odbor. Vsadki je vpisan v tl m seznam** * pa je krivično izpuščen, lahb, vloži pritožbo na občinski s**’ VESTI ZA TRGOVCE GORICA, 30. — Zveza trg<£ cev za goriško pokrajino V roča vsem svojim članom, s si ng njenem sedežu v Ul. ** avgusta U lahko ogledajo deče okrožnice: izvoz j«** , koruze; izvoz ovčjega s*ratf 1 Združene države; izvoz kortjf nih gtebel v Kubo; uvoz n*d-ciklov iz držav OECE; p®5| vek tabele «Esport»; začasn*' voz vzorcev trgovske vreč*'’ sto; navodila za izvajanje *£ razuma med Italijo in PaklS. nom z dne 18. decembra !’ OBVESTILO JAVNIM OBRATOM Zveza trgovcev opozarja & . lastnike -javnik lokalov, ki *®š j jo v obratnih prostorih ske sprejemnike, da je d3?, zadnji dan za plačilo Prl6bi bin družbi SIAE. Samo za lastnike javnih lakalov. ki >*£ do še danes poravnali om^J no pristojbino, bodo veli3 olajšave, dotočen e v sporaz*11^ med družbo SIAE in Zv lastnikov javnih obratov. , Zveza trgovcev vabi vse zadete, ki niso še plačali c stojbine SIAE. naj še dvignejo na njenem sedežu trdilo o vpisu v zvezo in f18 , podlagi plrčajo pristojbino določenimi olajšavami. Darovi in prispe v te STANDRE2CI ZA DIJAŠKO MATICO Za Dijaško Matico so v drežu darovali; Franc MafK.j It kg ka-kov jn Peter Zavajal kg zelenjave. Odbor se zahvaljuje. * * * M/ni- Namesto cvetja na grob je Grauner rej. Bask in — \ rr.a, js družina Pavlin dar° 8 2000 lir za Dijaško Matico. GORICA, 30. — Na prijavo neveste Roze Capasso se je Pre* tekli teden moral zagova.jati na kazenskem sodišču Montic-co Ivan. Nevesta ga je tožila, da ji je vrgel steklenico v glavo. Iz poteka te razprave je bilo razvidno, d® je pravzaprav mlada Roza. ki je pred osmimi leti osvojila Monticcovega sina Bruna, s svojo napoletansko predrznostjo in razdražljivostjo skalila mir v Monticcovi družini. Danes je ta ženska na kazenski sodnjj dolžila svojega moža Monticca Bruna iz Ul. Ra-batta 19, da ne skrbi zanio in za svoje štiri otroke. Moža ie sodnim oblastem naznarila lan. skega septembra, lto je ta. ki ie uslužben kot mehanik v l*v mi SAFOG, prejel dan kasneje plačo in ji zato ni mogel izročiti denarja za prehrano otrok točno 15. septembra. Srborita Roza. ki je bila prepričana, da se hoče mož izogniti očetovskim dolžnostim, aa je istega dne naznanila sodniji. Naslednjega dne, ko je Mon-tieco prejel plačo, ji je seveda kot običajno odstopil 15.000 lir. Včeraj je Capasso pred sodnikom dr. Vizzinijem potrdila, da je naslednjega cfrie prejela denar, zato so Monticca oprostili z utemeljitvijo, da ni zakrivil dejanja. Občutljivost prometnika ga je spravila pred sodnika GORICA, 30. — Lanskega avgusta je 30-letni študent Beltrami Jožef lz Ul. Giusti 15 prišel četrtič v nemilost prometnika na križišču pri gledališču Verdi na Korzu. Oster žvižg ga je na to opozoril, ko je mirno korakal čez cesto, v trenutku ko je prometnik dal znamenje. da ie zapr'a. Beltrami se je pb žvižgu zdrznil, saj je vedel, da je- zopet po njem. Odzval se je agentovemu klicu, ki je že čakal z belpžko in svinčnikom v roki in mu zab u-sil: «To je naravnost nesramnost, plačal sem že trikrat glo- bo, vas posel je trgovina*. Agent je Beltramija pri priti aretiral. Danes je Beltrami na kazenski sodniji priznal svojo krivdo in v svoj zagovor dodal, da je bij tistega dne silno razburjen in da je bil tudi agent napetih živcev Obsodili s,, ga na 4 mesece zapora ir/ plačilp 400 lir globe pogojno. Poravnati bo moral sodne stroške. * # # Zaradi pijančevanja so nato obsodili na plačilo 6000 Ur globe 39-letnega Silvestrija Alvera iz Ul. Baiamonti 1. Silvestrija so agenti javne varnosti preteklega novembra zasač li v Ul. Carducci, ko je zelo vinjen nadlegoval meščane. Posiedice lamenjave stanovanja GORICA. 30. — Devetintridesetletna gospodinja Ivanka Pi-lato iz Ul. Morellj št. 6, je že skoraj pred enim letom menjala stanovanji z družine- Jur-laro. Pri zamenjavi so Jurlaro. vi podpisali pogodbo, s katero so se obvezali, da bodo Pilatovi plačali nekaj odškodnine. Lanskega oktobra je Pilatova šla k Jurlarovim in zahtevala preostanek 4000 lir. ki *o ti ga še dolgovali, poleg matere Jurlaro jo je sprejel, ali bolje nagnal, jsjen sin Angel. Odprl Ji je vrata in jo spodil z grožnjo, da ji s kladivom razbije glavo. Pilatova jo je urno ubrala po stopnicah, ne da bi niti zinila v odgovor. Nekaj dni nato pa le Angela Juriara s toča la v pe-kami v Ul. Oberdan in ga na tla račun pošteno ozmerjala. Jurlaro jo je zaradi tega prija vil sodnim oblastem. Na razpravi, ki je bila danes proti njej na kazenski sodniji, je Pilatova zanikala, da bi Juriara opsovala s «farabutto», »dellnqurnte» itd. in trdila, da mu je samo očitala, da je nesramen. Sodnik Je obtoženki in toži telju predlagal, nai s» sporazumeta. Po nekaj minutah zadre ge in obotavljanja jfc Jurlaro umaknil tožbo. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA Zdrav;,a je kradel v begunskem ttboiišču Zdravnik in bolničarji ambu-latorija v begunskem taborišču na Opčinah so v začetku decembra lanskega leta odkrili, da nekdo krade zdravila, posebno penicilin In streptomicin in so seveda stvar javili svojim predstojnikom. Preiskava je dognala, da si je zdravila prisvajal 25-letni begunec Ivan Kinkela, ki je pomagal tamkajšnjim bolničarjem. Mož je priznal, da je ukradel približno za 10.000 lir zdravil, vendar jih je rabil, tako se je namreč branil, za svoje potrebe. foto je trdil tudi pred sodiščem, vendar mu je maj. Grabb, ker je bil pač tako nesramen, da je kradel potrebna zdravila bolnim beguncem, prisodil 1 leto zapora, katerega bo moral Kinkela odsedeti. Sodnik: maj. Grabb; tožilec: dr. S«vona; tolmač: Krumi. DISKRIMINACIJA s slovensko šolo v središču mesta Že tri leta zaman vse prošnje slovenskih staršev za otvorite^ slovenskih otroških vrtcev v Ul. sv. Frančiška in v Ul. Donadoni Približno dva meseca bo, odkar v «Uradu za socialno skrbstvo pri ZVU» proučujejo vprašanje obeh slovenskih o-troških vrtcev v središču mesta. Radi ali neradi se morajo zamišljati nad vrsto prošenj, ki se jih je v dobi treh let nabralo skupno s prilogami in ptidkrepitvamj za debel sveženj. Medtem je tekel čas, ne da bi prinesel zaželene odločitve, na katero prizadeti starši in z njim pa vsi tržaški S lo-vencj težko čakamo. Vprašanje obeh slovenskih vrtcev v središču mesta: v utici Donadoni in Ulici sv. Frančiška je po svoji pomembnosti mnogo gtobijg kot se zdi na pruj pogled. Zadeva v jedro našega narodnega šolske- 1 i l*o noč atovi | In podnevi »ridno na dela i udi sredi&ie zlikovci • Kaj mesta ni več varno pred pa dela armada policistov ? Tatovi pa kljub velikem številu policije ne mirujejo. Včeraj pciloči ali pa v zgoanjih jutranjih urah so obiskali »buf-fet* na Goldonijevem trgu, last 75-letnega Antonia Galopina in ga precej očistili, vsaj klobas in mesnatih izdelkov. Prvj se je tatvine zavedel Ga-lopinov s.o, 38-leini Vinicto, stanujoč skupaj s svojim očetom v Ul. Valdirivo 36, ki Je zjutraj ob 7.30, tim je odprl roleto, spoznal, da nekaj v lo kalnu ni v redu. Vstopil je in strašen nered je vladal v notranjosti in poeebnp še za prodajno mizo. Takoj ie telefonsko poklical policijo In istočasno napravil inventar ter ugotovil, da so mu zlikovci od' esli 14.000 lir, ki jih je pustil že prejšnji večer v miznici ter 7 salam, 30 dunajskih in 10 kranjskih klobas, 2 svinjska parklja, po) mortadele in 3 steklenice likerjev v skupni vrednosti 41.000 lir. Policija, kj je prišla na mesto, je ugotovil«, da so zlikovci vdrli v bife s ponarejenimi ključi Čudno pa ie. kako so mogli vdreti v lokal, ki je vendar v najbolj prometnem delu mesta, kjer verjetno niti ponoči ni zapuščeno. • # • Manjše zlo pa je aadelo 48- etnega chettii schettija iz Ul. Bovedo, kateremu so tatovi ponoči odnesli rotni voziček, ki je bil nezavarovan v bližini čedaskega kopališča v Miramarskem drevoredu. Mož je tatvino prijavil policiji in izjavil, da trpi približno 10.000 lir škode. • « • Renato Cok in Kontovelske ceste št. 1 pa je bil tako nepreviden. da je pustil, predno se je oddaljil, odprta vrata stanovanja. Neznani zlikovci so to u-godno priliko takoj izrabili in odnesli iz predala omare popolnoma nov dežni plašč, ki je Cokla stal 32.000 Ut. Okradenemu ni preostalo drugega, kot da je stvar prijavil barkovljanskj policiji. S * O 18.000 lir ikode so neznani zlikovci povzročili tudi 64-let-nemu starinarju Enricu Petro-nlu iz Ul. Pončana št, 3. Ponoči med 29. in 30. t m. so mu namreč’ zlikovci razbili ključavnico, dvignili rolete in iz starinarnice v Ul. dellTstrie 15 odnesli vrečo volne in vrečo s 13 kg medeninastih ostankov. Lopovi so tudi prebrskali miznico in njihov trud ni bil zaman: tudi tu so našli jp seveda odnesli 1.200 lir. ga okvira. Samo tako si lahko razlagamo nastanek tistega debelega svežnja s prošnjami za oba otroška vrtca, kjer so v zaporedju sledeči datumi: Presenetljivo število in zraven presenetljiva mera potrpljenja. Z njim in s prazntimi obljubami je roma'.o samo za ■vrtec v. Ulici Donadoni osem delegacij slovenskih staršev skozi vrata najrazličnejših u-radov, kjer bi se moralo odločati po stvarni potrebi ne pa iz pristranosti in naklonjenosti italijanskemu delu tržaške ga prebivalstva. Vse to v znamenju, kakor da Slovencev sredi mesta ni. da niso tu au-tohtoni sestavni dei prebivalstva, kakor da ne odštevajo davščin in drugih dajatev. Na te logične zaključke po-kazuje dejstvo, da imajo tržaški Italijani v šolskem okolišu Donadoni tri. v šolskem okolišu sv. Frančiška Pa kar pet otroki h. vrtcev. Saj jim nismo zavistni jn če ših potrebujejo, je prav, da Jih imajo. Toda v obeh šolskih okotišlh jih potrebujejo tudi tržaški Slovenci. Tudi njihovi otroci izhajajo pretežno iz delavskih in obrtniških družin ki že jto svojem socialnem bistvu potrebujejo tozadevno nujne pomoči. Da je temu tako, nam dokazuje že odstotek opoldanskih obrokov na slovenski šoli v Ulici Donadoni in pa dognanje zdratmiškega pregleda, ki je bil pred nedavnim na ist, šoli. Medtem ko je potrebnih na italijanski šoli v Ulici Donadoni kosila 14 odst, otrok je po. trebnih na slovenski 33 odst., torej 19 odst. več. Nič čudnega ko pa se je pr; zdravni-škem pregledu dognalo, da ima večina otrok, ki obiskuje prvi razred, nezaposlene starše. Prav to pa je listo, kjer sč hoče raniti našega človeka, doseči pri njem z nikjer zapisanimi in izdanimi, a kljub temu učinkovitimi ukrepi, kar se drugače doseči ne da V po. mamjkanju slovanskega otroškega vrtca naj gre pač otrok našfpa delavca in obrtnika v italijanski vrtec. In tu smo pri raznarodovanju, na las podobnemu raznarodovanj ju dveh polnih desetletji rimske strahovlade. K temu ni kaj dodati. Dejstva in cilji govore tako. V kolikor ostanejo ti cilji pobožna želja sovražnikov slovenske šole in slovenstva v Trstu pa je stvar borbe r**4ih ljud\ in njihove nared. ne zavesti. : Ker je ta vsaj pri ogrodje večini naših ljudi, do potamj^ sti izoblikovana, je v sred1^? mesta nad sto najpotrebnejF naših malčkov brez pouka, rr znamo primer, da je mC’ra% celodnevno zaposlena vpisati svojega otroka v rol01 sie; otroški vrtec. Koliko potrebnega pota in z njim mude časa. Teda kaj boeej če ni uvidevnosti, če za er,JL, tržaškega prebivalstva ni K vice, če se njega pravico »“ mora proučevati. Nekako presenetljivo to ni. Toda naj nam bo doveh. no, da potegnemo vzperedn^ co med svežnjem prošenj vrtec v Ulici ^ nadonj l^j Ul. sv. Frančisaa ter vprašanjem naših srednjih Zaradi nejrrimernih, utesMy nih in nehigienskih proštoro h; nai šle sedaj v novo zflr?G no šolsko pas’op je pr i Sv. n nu. Iz središča mesta v P**! mest je, po stari praksi hv vonja Slovencev iz sredit To pa je pravzaprav kot vprašanje vrtca v u # Donadoni in gv. Frančiška mo dei enega in istega vKtt šanja. Mi mu pravimo narodno vprašanje, vprasa j* našega narodnega obstoja^ naše narodne obrambe. P -li katera ušesa so v Trstu, ki ^ rada o njem ne slišijo moti slovenski govor n«* j)t dijaštva po glavnih ulicih a ki bi jih neizmerno motila ^ slovenska otroška vrtca, če je pravica in zakom ^ mora biti za vse. Mora p mimo tistih, ki jo odk«*™^y zaradi svoje pristranost1, j. rad; svoje uklenjenosti V njo do Slovencev in svojih raznarodovalnih V' d ovarij. -rtglš’ M[ vemo. da nam vrly7«eh Vemo tudi, da je gibalo naprednih stremljenj v, nfoi' ni, hi jo sestavlja med”1 ^ na organizacija narodov. p nanje in na njena načela i piramo. ko zahtevamo kar ^ pripada, ko pričakuje”1 'jase končno vendar reši v™ ^r-nje obeh vrtcev v središču^ Pa še to. da sloV%ilt» srednja šola dobi v mesta dostojne tn od goVaT~ če prostore. t>C Smo pač tu, smo bili ‘to-jN mo. /" k<*r smo tu -r v.. naprednih, prosvetljen'” čel pristranost neodIX'-"Lftjl naj prihaja tudi 1* rm^ poučenosti. POLOŽAJ SLOVENSKE ŠOLE BI BIL LAHKO UGODEN SO če bi borcem zanjo ne padli v hrbet ljudje, ki že med narodnoosvobodilno borbo izdali svoj narod »o uvideli, da je to I delTincarico, Kila, inlatt', in n _d2,e . spričo zavezniške- un primo tempo 1’acteUava; Sii tezk° rešljivo po " stavili^ 1 zarnisl‘. sm0 po-ob <■*, , Predlog, ki naj bi ki i vi «proveditorata», Deriwi5jSpremeniI ime v “strlo nB?!Senco>> spoštoval nače-bl spu e enakopravnosti in ga pri* sPreieiju tega predlo-^aW?V° v šolski »Pravi ta uvelia^'?vn°st dejansko tudi lijansifli Pristali smo na ita-iaj ,5 g? šefa (superintenden-»od " slovePske šole v Trstu !iir^.?.L'0Jern' da se na mesto Qa se na mesto Bijatendenta v Gorici ime-landi^Pvenec. Postavili sme iSsi Andreja Bu __________________ bteiHW.šolskega super- V Dorici. In tu se mora« ^!fnno Poglavje, ki ga tiesrarr«,^p atl Prisiljen po kTffi".^tikanju v član-cija m l m delo« (Demokra-Prof 19®2)- kjer očitajo 8em’ nSkS. ‘ a ie ob P°nov' •tva -? !1™ slovenskega šol-po uka_,■pvenskem zahodu — «?™S M.“ 0°k*“1 hr“ >ri 1945 50 bili v Trstu Urnem u Simoniju na dve-tki »~iS28°voru trije sioven-»jim?h aSorji iz Gorice (med o t prof' Budal)‘ la ta kandidaturi prof. Buda-*Ker k.apetan Simoni izjavil: čen. ^?,j?ia Predlog od dolo-Vemitta strani- nima zs-jamst,,. j uprava zadostnega ko tS da bi ‘a kandidat lah-Stransv^8’ Popolnoma nepri-ti6ni>, brez zunanjih poli- VettsUv^ VB- Eden izmed slo- Hfeinslro ?roIesorjev: «In za ita-e kandidate jih ima?« Se »bw: "Odločitve še ni. Zdaj ftioja k-]? .Podatki. Vsekakor ti6no , 1 šolstvo čisto nepoli-ki hn„ nepristransko. Meni Pozne;® zel° žal, če bi moral bega Po. imenovanju, kakš-stavitj u^miendenta spet od-storit;'» or sem bil prisiljen Po do«£0nak°d v južni Italiji, ie bil nnpb vesteh se zdi, da tiram, , Hdal prej res izven Hagnij' Zadnje čase pa da se je ždaj v.,n?, tksto stran, ki ga 0{*?dlaga.» govar;., ovenska profesorja u-Sudai s odločno, češ. da je ških \,.!6mo predstavnik gori-^iegovn .encev’ ki so vsi za Jata v . imenovanje. Poudar- ttjegov daljšem utemeljevanju Pred n..^nožnosti in prednosti Sinvi®!1 inskimi kandidati. !kupin„ “Obstaja še druga lahkn Slovencev, iz katere sobiu-fobimo okoli 50 uspo-Prav j'? Profesorjev in tudi ttika j, r0 kvalificiranega šol-?otendeV„mesto šolskega supernov P!f- že bi bilo treba «ii blovenca.» žesoj.?!*. izmed slovenskih pro-v®ticev ‘ *To bo skupina Slo-*e bortiT domobrancev, ki so Vebiikpz Nemci zoper za- bill ^0nv; “Vsekakor nismo do-Jjšov • Pvencčv enotnih pred-®bdaia‘n niso vsi za profesorja kakor se je prej pou- Pa jIazJ,°Voru s prof. Budalom l V r>H onj vprašal: «A]i bi 0 ravr!meru imenovanja lah-Stransliv?a*' Popolnoma nepri-? ih k- 2 ^nlijani in Slovenistični lz šole izločali vsak ^kolj ,, Pritisk in vpliv kate- Rud anke?» >il: 3LJ* med drugim odgo-Jeti , Gotovo bi moral strela bil .i rn' ~ Verjetno je, da .ieodenf enski šolski super- a°?t Politi25K>5tavljen Posku-SfituC|"^!e8a vplivanja ali disj z j, ?disi s slovenske bo-r^al,lanske strani, a bi tMDr°svS U’birati P°t šolske Jdov k. koristi obeh na-6'no,'„ rez ozira na levo in Rim* i?,mernn,j 'fudi če bi se s tem š njegovankt- ki je priporo-oudal- „T° .tmenovanje?« tiiVia udi tedai-“ rkri nvavgusta 1945 je 8°* tik • Strinfrner podpolkovnik 5i,: Droi , Podpisal imenovu-ba^dbtenJbudala, toda ne za ikSh,it ta. temveč le za In slovenskih šol gori- ' .^idročja. Četudi je prof. Budala . raz zaupanja________ Vojaške uprave, ven- iSC„droiia c^rje"^ za prof. Budala ‘o di Rite izraz zaupanja Za-ii L i® >^,0Jaške uprave, ven-bn.» fbi ,pomer*ilo udarec na-ti l I^i t, ^ar°dn0 enakoprav-ts> 'buni« a‘. da je človen ni-j- ^Urtve . t, niti pristaš OF. da kandMni. bll° spričo "i'*’ , •'ture za superin- Mn blitve aT|je Buaalove Podrejenem me-.tvrdka samo njegova tl>r»lSh r’temveč stvar vsen itn^ blovencev: čšprete-Si vj®ti ; vanje bi pomenilo Jto« rbi »i I‘,ri”'-nati poraz v na-J. narodno enan,.^rav- u _ hr^ di poklonitvijo tega me- Sn? slr,v.„i', Eudal »pokazal te?. Pismo ŠQli»- kajti nje-k« 11 ihieno ' kaitrim je o.1-(pe kone^ anje 28 nadzorni-bw °fl ®hi Ga parte 0 de^r '»tieii U are AUeato. Peten,8 Sun Lsi «a:»bbe val- . PSPo VUC vai- ,8 in.f* le era ?n'-a e ccn> J8r>do 1,'dco pij 1 offerfo vltuir' ttuaic ,, , 'dueia. acjc'-(l>titUipOn oU,Ja Poteva ep- (kar ni res, ker je Budal bil kandidat za superintendenta in ne za nadzornika), ma poi. Bila ricusava la Sua opera evi-tando ogni spiegazione e ve-nendo meno a guella impar-zialita e serena oggeitivitfi che sole avrebbero dovuto esserLe di guida e di norma, guando si trattava delTinteresse deila scuola e del bene della gio-ventu, della guale Eila si pro-fessa maestro. Per guesto at-teggiamento ie non posno che esprime.-e la mia deploraz:one, avertendoLa che il Governo Militare Alleato, di fronte alla Sua condotta, non intendo ap-poggiare il tra&ferimento chie-sto da Lei da Udine a Gorizia.n Mislim, da je povsem tem zelo jasno, da ni profesor Budal “pokazal hrbta slovenski šoli«. Manj jasno je, kdo je kriv, da je kapetan Simoni sankcioniral fašistično izgnanstvo profesorja Budala. Ne verujem v osebno krivdo kapetana Simonija, ker bi bila take vrste maščevalnost za samo-odklonitev imenovanja le nerazumljiva. Tu so bili drugi vplivi vmes. Vsi vemo, kdo je bil tedaj slovenski svetovalec kapetana Simonija! V vsakem primeru zadene njega krivda za tako Simonijevo stališče, kajti če ga ni on svetoval, je kriv, da ga kot svetovalec ni preprečil. Ne gre tu za osebo, za Budala; šlo je za načelno stvar: ali naj po zaslugi nad fašizmom, ki je pregnal toliko slovenskih ljudi v Italijo tudi nova u-prava. ki se proglaša za demokratično nadaljuje s fašistično prakso proti Slovencem. In Budalov primer ni bil edini: zgodilo se je. da so učiteljico, ki se je vrnila že na domača tla, pozvalj (Po čigavi zaslugi?) zopet na prejšnje službeno mesto v Italijo. In kakšno je bilo tedaj stališče tako “zaslužnih« mož, ki so dosegli tisto malo, (zares malo!) kar imamo.« Prizadeta učiteljica se ie 10. januarja 1947 oglasila pri takratnem višjem šolskem nadzorniku. Reči moramo, kar je res: sprejel jo ie zelo prijazno in vljudno. Toda povedal ji je, da tisto ne drži več, da je bila popolnoma v redu premeščena iz Italije. Na njeno tožbo, da ji je težko vrniti se v Italijo posebno, ker ima sestro bolno, ji je prijazno svetoval, naj prosi za mesec dopusta, a ne tu, temveč — “tam doli«. Mislim, da ima ta prizor svojo inačico v slovenskem slovstvu. To je prizor med župnikom in Lužarico v “Kralju na Betajnovi«. M Preden -zaključim to vmesno poglavje o tem, kako je profesor Budal “pokazal hrbet slovenski šoli«, moram povedati še, da profesor Budal še vedno, vsako leto vztrajno prosi za namestitev na slovenskih srednjih šolah. Prav gotovo ne zadeva njega krivda, če je vsako leto odklonjen. Ko prehajam zopet k glavnemu predmetu svojega članka. bom najprej označil tiste faktorje, ki so bili negativni v odnosu do naših zahtev na šolskem področju in one pozitivne faktorje, ki bi mogli vplivati na čim popolnejšo njihovo uresničitev. Med negativne faktorje štejem: 1. Popolno nepoznavanje našega nacionalnega problema s strani funkcionarjev Zavezniške vojaške uprave. 2. Tako upoštevanje upravne strukture v vsej okupirani Italiji in torei tudi pri nas kot bivši italijanski pokrajini. 3. Odklonilen odnos do organov našega narodnoosvobodilnega gibanja izvirajoč iz splošnega odnosa zapadnih zaveznikov do Jugoslavije; vendar se je ta negativni odnos pri vprašanju šolstva manifestiral kasneje in bqlj v vprašanj h notranjega poslovanja šo! (učni program) in pri vprašanju namestitve begunskega učnega osebja. 4. Poraženi italijanski šovinizem se je spet prebudil in je hitel zavzemati že izgubljene položaie. (Toda že 6, avgusta so bili italijanski delegati v Gorici na sestanku z zavezni- škimi funkcionarji soglasni s slovenskimi in so zahtevali ločeno in enakopravno slovensko in italijansko šolsko upravo. Takrat je prof. Alesani izjavil: «Mi Italijani predlagamo to delitev zato. da ne bi prišlo do nepotrebnih sporov, ker vemo, da imajo Slovenci zeloj dobre skušnje s fašistično vla-1 davino, dočim imamo tudi mi. meščani svoje skušnje s šest- j tedensko Titovo vlado.« Pozitivni faktorji pa so bili: 1. Ogromna moralna sila na-| šega naroda, ki je izhajala iz zmagovitega boja z nacifašiz-mom in iz dejstva, da smo slovensko zemljo do njenih okrajnih meja osvobodili z lastnimi silama 2. Popolna enotnost vseh primorskih Slovencev. 3. Ta enotnost se je odražala tudi v polni enotnosti vsega razpoložljivega vzgojnega osebja. 4. Dejstvo, da je tu bila že slovenska šolska oblast, ki ji je že v precejšnji meri uspelo vzpostaviti organizacije šolstva. 5. Vsako drugo oblastveno področje bi mogla vojaška u-prava organizirati brez Slovencev; šolske uprave pa brez Slovencev ne bi bilo mogoče sestaviti. Ko tako ocenjujemo pozitivne in negativne faktorje v vprašanju obnovitve slovenskega šolstva, smo trdno prepričani, da bi nam uspelo, četudi po hudih borbah v letu 1945 doseči mnogo ugodnejši položaj za slovensko šolo, če bi nam ne padli v hrbet ljudje, ki so izdali med narodnoosvobodilno borbo svojo domovino pa so se na begu ustavili tam nekje v Trevisu, se povrnili na slovenska tla, da tu izdajo svoj narod’ vdrugič. Ti brodolomci so bili na prodaj za zelo nizko ceno. Na njih leži zgodovinska krivda, da je “tisto malo, kar smo dosegli na javnem področju«, t. j. v šolstvu, zares tako sramotno malo. DBAGO PAHOR Prizor iz Surekove igre “Pesem s cesten (Foto Magajna) bo ustvaril milijonskemu narodu boljše življenje Polfolti pridelki ne bode več odvihni od ntulinbterjn nionhttttn - linčati srt nove tovubne * fj'itidti*rt pribiani&č9 cp,M, beležnic » JzfopiiArnu/e 'tud-neijtt foogu&tva - Pto&veilievunie liudbtva in blrtč zn u/pf/outt zdtavie Naziv «CoIombo-plan» je dobil po mestu Colombo na otoku Ceylonu, kjer je bila v septembru 1950 konferenca dežel britanskega imperija, na kateri je bilo prvič govora o tem načrtu. Določeno obliko je dobil plan na poznejši konferenci v 1 on-donu. Kaj je pravzaprav Co-lombo-plan? To je šestletni načrt za gospodarski razvoj Indije, Pakistana, Ceylona, Maia je, Vietnama. Burme in Indonezije. Na tam področju živi 570 milijonov ljudi, torej skorc četrtina vsega prebivalstva zemeljske oble Po današnjih proračunih bo za izvršitev plana potrebnih 1.868,000.000 funtov šterlingov. Od te vsote morajo dati razni zunanji izvori kot je Mednarodna banka za obnovo in razvoj, državne in privatne investicije itd. 1,084 milijonov funtov šterlingov. V letu 1951 so začeli z izpolnjevanjem tega načrta. V okviru načrta iz Colomba je izdelala indijska vlada šestletni plan za razvoj Indije. Zanj bodo potrošili 1.379.000.000 funtov šterlingov, torej nad dve tretjini celotne vsote predvide ne za Colomibo-načrt. Najvažnejši cilji plana so namakalne naprave in elektrifikacija, oskrba z poljedelskimi stroji in gnojili, razširitev prometnih zvez, popolno izkorišča- nje sedanjega industrijskega materiala, povečanje proizvodnje železa, jekla, ureditev lokalne industrije in vključevanje podeželskega prebivalstva v delo. Pomanjkanje prehrambenih artiklov je težak problem Indije. Glad je njen stalni spremljevalec včasih v močnejši, včasih v slabši obliki. 1943. leta je v Bengaliji umrlo od lakote 3,500.000 ljudi. Indijci dosežejo povprečno starost komaj 30 let, a samo 54 od 100 otrok doseže 15 let. Srednja dnevna potrošnja kalorij je okrog 1.800, kar je daleč izpod minimuma, ki je potreben delovnemu človeku. (V ZDA je 3.098 kalorij). Poljedelska proizvodnja je odvisna od deževja kot malokje v svetu. Stalno deževje je v štirih letnih mesecih od začetka junija do konca septembra. To je tako imenovana monsunska deževna doba. Višina padavin v tej dobi je vsako leto drugačna in zato je tudi proizvodnja žitaric vsako leto drugačna. Pridelek varira kar za 5 milijonov ton oz. 12 odst. od celotne proizvodnje. Toda celoletna množina padavin v vsej deželi je vsako leto približno enaka, zato zavlada v nekaterih predelih velika suša, medtem ko pride v drugih krajih do velikanskih poplav. V glavnem ima samo m « Riževa polja v Indiji ena četrtina plodne zemlje dovolj vlage zaradi česar je odvisno poljedelstvo predvsem od namakalnih priprav. Nad 45 milijonov juter zemlje je prepredenih s prekopi, vendar sta še vedno dve tretjini obdelane zemlje podvrženi muham monsuna. Prvotno je bilo določeno po šestletnem planu, da bo v letu 1956-57 dosegla proizvodnja žitaric 3.000.000 ton nad dosedanjo proizvodnjo, proizvodnja bombaža naj bi se povečala za 375.000 ton,, po najnovejšem načrtu pa je povečanje žitaric predvideno za 7,200.000 ton. Proizvodnja oljnih rastlin pa je v tem načrtu znižana od 1 milijona 500.000 ton na 375.000. Sladkorja bodo po novem planu pridelali 695.000 ton. Na ta način bi bil ’uvoz žitaric, ki je eden izmed najvažnejših vzrokov trgovinske neuravnovešenosti, zmanjšan, izvoz surovin, kot bombaža, jute in izdelkov bi se povišal. To bi privedlo do boljše izmenjave z inozemstvom. Razdelitev fonda za šestletni načrt je naslednja: za gradnjo cest, pristanišč in železnic 38 odst.; za kmetijstvo 33 odst., za socialne potrebe 16 odst., za industrijo in energetiko 13 odst. Skoro dve tretjini skupnih stroškov iz šestletnega načrta sta namenjeni razvoju transportnih sredstev, ki predstavljajo velik problem za tako raz-sežno deželo kot je Indija. V glavnem/gre tu za stimuliranje proizvodnje, za razširjenje notranjega tržišča in za usmerjanje blaga prot’ lukam. Za razširitev železniške mreže bo uporabljenih največ sredstev iz pro računa namenjenega za transport. V načrtu je obnovitev 15 novih železniških prog, zgradnja 36 novih ter nabava novih lokomotiv in vagonov. Poleg tega grade dve novi tvornici lokomotiv. Kapaciteta ene izmed teh bo znašala 120 lokomotiv in 50 parnih kotlov letno. V načrtu so tudi gradnje novih mostov. Dela pri gradnji novega pristanišča pri Kandli so skoro končana. Kandla predstavlja odlično naravno pritanišče ter bo s časom postala najvažnejša luka na zapad. obali Indije in bo močno razbremenila Bombay in Karachi. Poleg teh del predvideva načrt modernizacijo pristanišč Madras, Bombay, Sihe in Bhavanges. V Bombayu bodo elektrificirali ladjedelnice in razširili doke, na katerih bodo lahko dvignili 4 Jadje naenkrat. Poleg tega predvideva načrt povečanje notranjega in mednarodnega zračnega prometa, razvoj pošte, telegrafa in radia. Načrt za poljedelstvo predvideva povečanje obdelane zemlje za 4,5 milijonov akr (1 akr 0,404 ha). 8 nasipov bodo zgradili v dolini Damodar, ki bodo ozemlje zavarovali pred poplavami, obenem pa omogočili namakanje velikih površin in proizvodnjo električne energije. Po teh delih bodo lahko izkoriščali tudi rude. saj so tu izredno bogata ležišča železa, boksita in kroma ter najmočnejši rudniki premoga v vsej Indiji. Veliki del Colombo-plana zavzema prosvetljevanje. Načrt predvideva razvoj prosvete, tehnike in znanosti, formiranje dijaških fondov, ustanavljanje šol. Na področju zdravstva bo zgrajenih več bolnic in dispanzerjev. Po planu bo tudi uvedena sistematična borba proti malariji, dalje graditev dslavskih četrti, pomoč potrebnejšim slojem itd. Med važnejšimi industrijskimi objekti bo gradnja jeklarne z letno kapaciteto 500.000 ton. Predvidena so tudi posojila za povečanje in modernizacijo jeklarn, ki že obratujejo. V načrtu je tudi izgradnja tovarne za električni material, tvor-nica za avionske dele, tovarna orodnih strojev itd. Izpolnitev tako širokega programa zahteva celo vrsto strokovnjakov, ki jih pa Indija nima. Za to bo potrebovala pomoč iz drugih držav. Načrti za obnovo Indije so zelo obsežni in bodo zahtevali velike napore, preden bodo u-resničeni. Toda njihova izpolnitev bo pomenila preokretnico v gospodarskem razvoju Indije, po kateri bo ta velika dežela krenila na pot k izboljšanju življenja vsega indijskega naroda. POD OKRILJEM ZAGREBŠKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DELUJE Institut za ribarsko biologijo v ROVINJU Leta 1891 je dobil Rovinj Institut za ribarsko biologijo, ki je 'eden najstarejših te vrste na svetu. Starejši so samo instituti v Sevastopolu (1872), Neaplju (1873) in Plymouthu (1877). Rovinjski je dobil ime po osvoboditvi, ko je bilo obnovljeno poškodovano poslopje in ko Sq začeli poslovati njegovi oddelki. V začetku je moral premagovati velike težave. Institut je imel bogato knjiž. nico. polno rokopisov in znanstvenih zapiskov. Okupatorji pa so jo med vojno izropali, kar je bilo v njej najdragocenejšega so odpeljali Italijani. Pred prvo svetovno vojno se je imenovala ta ustanova Institut za biologijo morja. Ze takrat je bila znana tudi v zunanjem svetu itn razen domačih strokovnjakov je delalo v njej tudi mnogo znanstvenikov iz drugih dežel. Takratne razmere pa so zavirale delo te ustanove. Leta 1910 so prevzeli institut od Avstrijcev Nemci, po zlomu avstro-ogrske monarhije pa jie prišel pod upravo Italije. Leta 1931 je bil skle. njen sporazum, po katerem je dobil institut skupno upravo Nemcev in Italijanov. Po zlomu Italije so ga spet izropali, med bombardiranjem Rovinja pa je bilo poslopje hudo poškodovano in bombe so razbile tudi opremo, kolikor je je bilo še ostalo. Rovinj je cobil Institut za biologijo morja pred 60 leti po prizadevanju nekega zasebnika-Takrat je bil v Berlinu lep morski akvarij, ki je vedno potreboval kaj novega. Zato se je njegov lastnik Hernes napotil na Sredozemsko morje iskat najprimernejši kraj za zbiranje morske favne. V Berlin je pošiljal razne morske živali, da bi se akvarij razširil. Prišel je tudi v Rovinj in našel tam najprikladnejši prostor za zgraditev poslopja in akvarija morskih živali. Kmalu je novi akvarij zaslovel v znanstvenem svetu. Povezan je bil približno z 200 največjimt in najbolj znanimi podobnimi ustanovami na svetu. Ravnateljstvo je izdajalo dve redni publikaciji, v katerih je objavljalo takratna znanstvena odkritja. Od leta 1948 d0 1951 so poslopje instituta temeljito obnovili in uredili nove akvarije. Leta 1947 je prevzel to ustanovo Oceanografski institut v Splitu. Takratno ribarsko postajo 'b3 Reki so opustili, vse instrumente in naprave pa prepeljali v Rovinj. Kmalu pa se je pokazalo, da je Institut za ribarsko biologijo pTedaleč od Splita oziroma Oceanografskega instituta, da ima premalo sredstev in da dela v njem premalo strokovnjakov. Zato i ohaii Znano je, da je v davnih časih morje zalilo doline, bregovi so postali otoki, a vmesne doline kanali in zalivi. Od Poreča do Dubrovnika na Jadranu je tako nastalo večje število manjših in večjih skupin otokov in grebenov, tako da znaša njihovo skupno število 1040. Na zapadni in vzhodni obali Istre je 151 grebenov, otokov in otočkov, v severni Dalmaciji 487, v južni 395. V Hr-vatskem Primorju pa je 7 otokov. Vseh otokov skupno je 69, malih otokov 558. grebenov pa 413. Izmed otokov jih je naseljenih 52. Zaradi take razčlenjenosti jadranske obale jo nazivajo tujci “deželo tisočev otokov«. Površina vseh otokov je 3600 kv. km. V Evropi je jadranska obala za norveško najbolj členo-vita in prav zaradi teh naravnih lepot in milega podnebja tako privlačna za tujce. so na Reki znova ustanovili ribarsko postajo, ki bo pospeševala ribištvo. Institut za ribarsko biologijo pa je prevzela Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Odslej se bo spet imenoval Institut za biologijo morja. Pad novim vodstvom bo mogel predvsem zbrati večje število znanstvenikov, pa tudi denar-« nih sredstev mu ne bo več primanjkovalo. Tako bo mogel storiti za znanost in naše gospodarstvo neprimerno več kakor doslej. Ribarška postaja na Reki pa bo mogla posvetiti več pozornosti praktičnemu delu za pospeševanje našega ribištva. Institut v Rovinju, ki je vključen v III. oddelek Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti bQ vodil prot. dr. M. Zei. Institut za ribarsko biologijo v Rovinju ANGLEŠKI PROTILETALSKI OPAZOVALCI Protiletalska obramba se dandanes vedno bolj izpopolnjuje s svojimi lovskimi letali, ki prekašajo hitrost zvoka, s svojimi tajnimi protiletalskimi napravami in z radarjem, kajti napadalna letala letijo vedno hitreje in više in nosijo vedno hujša uničujoča sredstva. Tehnična oprema in znanstveni napredek igrata veliko vlogo pri obrambi proti zračnim napadom, vendar pa ne zadostujeta. Tako je na pr. radar zelo koristen, kljub temu pa ni niti najbolj popoln radar popolnoma zanesljiv. Industrijska središča in hribi zatemnjujejo namreč s svojimi zvočnimi valovi njegov svid« In ovirajo raz-gied. Zato rabi protiletalska obramba človeka, ki hodi po zemlji, njegove oči in njegovo razumnost, da opazuje nebo. V Angliji so se že v šestnajstem stoletju posluževali opazovalcev. Tedaj so goreči domoljubi od angleške obale do Londona stali na straži in obveščali prestolnico, če zovalce v treh urah. Najpomemb* nejših letošnjih protiletalskih vaj, tako Imenovanih «Emperor», se je udeležilo 120.000 opazovalcev iz najrazličnejših slojev, kot na primer uradniki, kmetje, trgovski pomočniki, cestni pometači, odvetniki, posredniki, bogati in revni, stari in mladi. Pri sprejemu v angleški korpus opazovalcev ne delajo razlike med razredi, vendar zelo strogo Izbi-rajo. Kdor hoče vstopiti v vrste angleških opazovalcev mora biti sposoben. Od časa do časa pregledujejo člane tega korpusa in telesno in moralno popolnoma izločijo tiste, ki ne izpolnjujejo več pogojev. Tiste, ki jih sprejmejo v službo, pošljejo na eno izmed 1.200 opazovališč, ki so razporejena po okraju, kjer ima član svoje stalno bival šče. Tam se bo dvakrat mesečno sestal s svojimi kolegi. Predvsem pa se mora seznaniti z raznimi vrstami letal, da po šestih mesecih lahko pristopi k izpitu, na katerem mora spoznati 50 različnih vrst letal. Na izpitu mora se je približevalo sovražno bro-.razen tega dokazati svoje znanje dovje domovini. To So bili že I na področju telekomunikacij in pred 400 letj prvi opazovalci. Podobno vlogo imajo tudi današnji opazovalci z razliko, da sedaj iščejo n j hove oči sovražnika po nebu namesto po morju. Tej službi posvečajo v Angliji tisoči in tisoči dobrovolj-cev svoj presti čas popolnoma brezplačno, da služijo svoji domovini v korpusu opazovalcev (R.O.C.) Med drugo svetovno vojno niso angleški opazovalci samo javljali b.ižajočih se sovražnih letal, marveč so pom. gali tudi domačim letalom, ki so se vračala s svojih' poletov, da so se srečno spuščala na svoja oporišča. Vsi inozemeki strokovnjaki so si edini v tem, da so ang eški opa-zivaicl najboljši na svetu. Tudi sedaj, ko ne brenčijo sovr.žna letala po evropskem nebu, delajo ti opazovalci neumorno, da bi čimbolj izpopolnjevali svojo važno službo. Sre s va, s kater.m: razpolagajo opazovalci, in sicer oči, tele on, daljnog d in d ugo, se v zadnjih pet h letih niso spremenila, pač pa način njihovega opazovanji, ker je treba v primeru morebi nega novega na-p«da računati z novimi hi rimi in visoko letečimi bcmbn.ki na reakcijski pogon. Angleški korpus opazovalcev (R.O.C.) ima 15.000 članov moškega in ženskega spila. Leta 1950 so mesečno sprejemali v službo povprečno 500 novih članov, kar dokazuje vel ko zanimanje javnosti in tudj življenjsko moč te obrambne edinice. Kot se je pri vajah pokazalo, lahko mobilizirajo angleške opa- QtUmi resultati *i-all’oroina-y.en to „ 2v*btf, ““ "roina-r.en- sfej1^^ie*"na!e alla Scmd, 0 Cknpuriunz« 5. Toda tudi to krščanstvo, v katero se je vračal Kocbek in iskal v njem rešitve za so dobnega človeka, je strašen, mučen svet. Nad njim laži večna krivda. To je svet izvirnega greha, z možnostjo na večno pogubljenje človeka. Bog se je bil razsrdil na prva človeka. ki sta ste mu uprla in ki ji je kača zavedla v greh, in zaradi tega greha kaznoval nju in po njima ves človeški rod za vse veke. Ta srd je bil silovit. ClcveštVo je bredlo v grehe. Dq bi mu na vendarle dal možnost, da se odkupi in odreši, je bog poslal svojega sina na svet. ki je moral biti križan pc človeškem rodu. In šele od takrat se lahke vsak posameznik odreši, če sprejme znamenje svetega križa, če ne rad? v smrtni greh in če ne umre v njem. če opravlja dobra dela in meli itd. S tem si pridobi možnost za vrnitev v jzn"bljen< raj. Ta etika je strašna, neskončno mračna, in tudj neskončno antisocialna. Težke je razumeti, zakaj se v Kocbek tako oklenil takega sveta, razen da ie v svoji vizionarnosti videl, kako s« vsj ljudje kot nedolžni otročički igrajo po nekih tratah in »e tako konec koncev lahko vrnejo v izgubljeni raj, ki je eno samo bla-ženstvo, in da se je Kocbeku omrzila vsa trda stvarnost sedanjega casa, pa ji drugega zdravila ni mogel najti jn ga tudj ni iskal. Se mlad, dijak, ie našel to rešitev za človeštvo in se odtlej ni ločil od nje. V našem svetu biva zlo v slehernem človeku, ne da bi se ga ta mogel rešiti, četudi hoče Zato človek rrora delati zla dejanja. Takšna dejanja p® so vzrok za pogubljenj?. Vprašanje zla je eno temeljnih prvin Kocbekovega sveta. Ta knjiga je uibrana na ta motiv. Zakaj? Zato. ker se je Kocbek, ko n? je bil odiočil za sodelovanje v NOB, odločil dejanski tudi za zle. Za zlo, ki ga človek stori, pa pride kazen. Cio. vek ie odgovoren tudi za zla dela drugih. Lahko si mislimo, kako strašno breme je obležalo na Kocbeku ki s? čuti soodgovornega za vse, kar se je dogajalo v NOB! To se vidi tudi iz knjige: v vseh novelah se Kocbek ukvarja z likvidacijami. Pustimo na strani, da je t'ak motiv knjižno zanimiv, mikaven. Gre za to mračno, ubija, jočo etiko Kocbekovega sveta, kj hoče zdaj. po nekai letih, vzbuditi v človeku grizenje vesti, potem kes in slo po pokori. Takšna je namreč logika njegovega sveta. In če hočete — naši partizani imajo marsikaj «na vesti« tega. kar ima Kocbek za zlo. Mislim, da se ni treba skrivati ne pred Kocbekom ne pred svetom in tudi pred svojo vestjo ne: poleg streljan ia v napadu v zasedah, naskokih, umikih itd. kjer ie povsod padal sovražnik, so bile tudi likvidacije izoojacev, pa tudi okupatorjev Pustimo na strani primere, kakršnega omenja Koooek v «Crni orhideji« na strani 215, ko nekdo pripoveduje o kmetu, ki je po ne dolžnem padel. Ne misTm, da jih pustimo na strani zato, ker bi si jih ne upali priznati čeprav bi človek želel, da jih sploh ne bi bilo. To^a čudno je. da Kocbek ne vidi tisoče in tisoče nedolžnih žrtev naših lju. MIŠKO KRANJEC ZA RAZPOTJEM dušo«. In potem ne bi zapisal za borca Toneta, da prosi izdajalca duhovnika za odvezo, in so take zločince obsojala z njihovo posvečeno roko vred. Naj bo Kocbek brez skrbi: da mu reče: “Ostala ti je po- napredni del človeštva z delav-svečena roka«. Ker kako naj, skim razredom na čelu ne po- di, ki so jih sovražniki ubijali na najbolj surov, pobesneli način. po domovih, na cestah, po ječah, po taboriščih, kjer je vsekakor bilo dovolj možnosti za izpričanje nedolžnosti takega človeka: da so ubijali tudi otroke, noseče matere itd. Ni da bi omenjal ustaških zločinov. pri čemer vesoljni katoliški cerkvi niti na misel ne pride, da bi spodbujala Paveliča in vse belogardiste in druge morilce h kesanju in k oo-kori. temveč jih rajši podpira in spodbuja v njihovih načrtih d’a bj se še kdaj vrnili v Jugoslavijo nadaljevat s pokolji. — Mislim, a naši borci, razen morda kakšnega posameznika, danes nimajo nikakih skrupu-loznih popadkov, in da ne potrebujejo nikakega potrdila, da je bilo nujno in tudi pravilno, kar so delali. Ta zavest živi trdno v njih. Zato ker so šli v boj iz globoke človečanske zavesti; borili so se za svetle cilje, in so se, če bi Kocbek hote] razumeti, bdrili tudi in predvsem proti zlu, ki ga je sprožil sovražnik človeštva, sovražnik človeške prostosti. Ce se je že Kocbek spraševal po zlu, potem bi moral zastaviti vprašanje nekoliko drugače: ali ne bi bili tudi mi soodgovorni za zlo, ki so ga sprožili in počeli sovražniki človeštva, če bi križem rok gledali in se ne uprli temu zlu? Postavimo pri- mero: po cesti gre otrok, ki noče nikomur nič hudega; napade ga razbojnik in ga začne na vsem lepem daviti. Mi smo nekje poleg. Odgnati hočemo razbojnika zlepa; ta pa ne bodi len tudi po nas in to tako, da je očitno, da bo ubil i nas i otroka. Imamo možnost, da oču-vamo i otroka i sebe, vendar pa samo tako, da ubijemo razbojnika Mislim, da bi tu presneto malo pomagalo vse razmišljanje o zlu, ko smo vendar zlo preprečevali, pa konec koncev, četudi smo pri tem napravili sami nekakšno zlo, ko smo ubili razbojnika. — Prepustimo to modrovanje o zlu sholastiki. Svet se ne odrešuje in ne odkupuje z zlimi dejanji, kakor misli in nam dopoveduje Kocbek; svet se, kolikor gre pri tem za zavestno borbo, kakor v našem primeru, odrešuje s skupnim bojem tako, da odpravlja pogoje, ki so podlaga za zlo, in ustvarja takšne pogoje, kjer bo zlo izginilo s sveta Seveda, da človek veruje v to, ne sme nositi v sebi prepričanja, da je zlo večno, da vekomaj biva v človeku, da je plod izvirnega greha, da na človeku leži večna krivda, pač pa da je zlo produkt družbenih odnosov in da vsak razred primerno svoji družbeni zavesti vrednoti zlo. Samo tako bomo razumeli, da za kapi'alizem vojna ni nikako zlo, temveč golo vprašanje koristi, to je: če se splača, da pa delavski razred ima vsako agresivno osvajalno vojno za nemoralno, da pa je zanj moralna vsaka osvobodilna vojna kakor tudi revolucija. Ce se danes naša država bori proti vojni in za mir na svetu, se bori proti napadalcem na tujo svobodo in samostojnost, medtem ko s simpatijami spremlja vsako osvobodilno gibanje zatiranih narodov. Ce bi Kocbek s te strani gledal na našo NOB jn na revolucijo — in tako so gledali nanjo vsi naši borci — ne bi prihajal do zaključkov, da se je slovenski narod odkupijal in reševal s skupnimi zlimi dejanji in vprašanje likvidacij ne bi bilo metafizično vprašanje zla in ne bi enačil delavskega razreda in borca za narodno svobodo s kapitalističnim agresorjem. Kocbek, ki je sodeloval v tej vojni, bi moral v sebi čutiti sproščenost, radost,-da se z vsako tako borbo, kakršna je bila naša in kakršna je še danes, zmanjšuje tudi tisto zlo, ki je zanj metafizičnega značaja in ena od temeljnih prvin njegovega notranjega sveta. Potem se mu ne bi zgodilo, da bi zapisal. kakor je to storil, ko mora Damjan likvidirati izdajalca Stefana, da bi namreč ta rekel: “Moj zločin je tvoj zločin. Jaz bom ubil tvoje telo, ti pa mojo zločinec da odvezo poštenemu človeku? Razen da namreč še tako grdemu zločincu, če je maziljenec ostane roka posvečena in da je tak maziljenec kljub najtežjim zločinom vendarle več kakor nedolžen otrok! — Preneseno v življenje bi se lahko tako zgodilo: nekje živi duhovnik, ki je izdal sovražnikom neko družino; to družino trelbuje nikake posvečene roke za svojo odvezo, ker se bori za pravične družbene odno se, proti izkoriščanju, proti vojnam. To odvezo, kolikor je potrebna, si bo dajal sam in to s tisto roko, ki s trudom ustvarja pogoje za odpravo vsega zla s sveta in s tem ustvarja lep-j šo prihodnost za vse. Ce naj so do poslednjega pobili, ko so verujemo v kakšno odvezo, po-jih vsakega tem verujmo v odvezo po tej človeško mučili, recimo, da je j r(^j po roki delovnega ijud-duhovnik pomagal tudi pri mu-, , ... . čenju, kar je vsekakor mogoče, i ° a pot vocb v od- saj o tem priča naša zgodovina "f1, n pa odveza Posve-Eden od te družine se je bil bene. r°ke izdajalca kaplana rešil, šel v boj tam srečal ene- z§ur)a> aji posvečena roka zloga teh likvidatorjev svojih lju- č>nca, ki jo je posvetila izkoii-di In ga ubil; danes pa mora iti, ščevalska razredna družba, k temu duhovniku po odvezo To je naša etika. To je svet-zato, ker je temu kljub vsem la, odrešujoča etika delavskega zločinom ostala posvečena roka! j razreda in naprednega člove-To je seveda primera. Toda štva nasproti mračni etiki kr-bistvo vsega Kocbekovega raz- ščanstva; etika odrešenja člove- mišljanja o zlu je v poslednji stopnji vendarle to: roka, ki je ubijala, lahko daje odvezo človeštvu ker je kljub vsej krvi, v kateri se je namakala, ostala posvečena. Zares, nikamor drugam ne pridemo, če smo dosledni v Kocbekovi miselnosti in gremo za njegovo logiko, njegovimi nazori o zlu, kakor do tega-tisti, ki je zlo povzročil, zlo počel, pri zlu sodeloval, lahko daje odvezo človeštvu, če ima posvečeno roko. — Razume se, da taka posvečena roka lahko tudi blagoslavlja zlo, kar se je tudi dogajalo. No, naša sodišča škega rodu, ne pa njegovega pogubljenja, etika, ki ustvarja Pogoje, da se odpravi izkoriščanje človeka po človeku in njegovo zatiranje, etika, ki u-stvarja pogoje za človeka vredno življenje. Čudno je, da nekaterim tako prija ona druga, mračna etika večnega strahu, večne negotovosti, etika, ki ničesar ne daje človeku na zemlji, razen hrepenenja po izgubljenem raju, in ki še človekovo smrt prepleta z grozo pred možnostjo večnega trpljenja [Nadaljevanje sledi) vremenoslovja glede reševrnja na morju. Vsako poletje se morajo opazovalci udeležiti posebnih vaj. pri katerih sodelujejo letala angleškega zrrkoplovLtvg, da izpopolnjujejo način dnevnega in nočnega opazovanja. Angleški protileta ski opazovalci službo na opazovališč h ali pri sred ščih, ki zabeležujejo letalske smeri. Cim opazo.alšča zapazijo letalo, ga javljajo svojemu središču, ki odda sprejeta poročila dalje poveljstvu lovskih 'e-tal. To je zelo enostavno, toda ravno v tem je ključ uspeha, kajti b ij zapleteni način opazovanja, katerega so se na pr. med drugo svetovno vojno posluževali Nemci, je bolj poč sen, čeravno ima neke druge majhne prednosti. Angleška protiletalska opazovalna služba se odlikuje zlasti s svoj m enostavnim in hitrim načinom opazovanja. Seveda držijo podrobnosti angleške protiletalske opazovalne tehnike v strogi tajnosti. Prav enostavnost in hTrost opazovanja pa sta vzpodbujali strokovnjake prija-’ teljrkih držav, da proučujejo angleški nsčin protiletalskega opazovanja, ki se je Izkazal za tako uspešnega. V Angliji kreži veliko zgodb o podvigih angleških opazovalcev med zad jo sve ovno vojno. Tako pripovedujejo med drug m, kako so zruš li nemško letečo brmbo, ki se je pojavila nad angleško obalo že z raketo, s katero so hoteli cp zoritl, da sc približuje nevarnost. Angleška" protileta ska opazovalna služba se drži načela, da je obveščenost najboljša obramba in si prizadeva, da bo z vedno boljšim načinom op-z. vanja in obveščevanja kes naraščajoči hitrosti letal. Angleški opazovalci neumorno bdijo In se izpopolnjujejo, da ostanejo zvesti svojemu 400-ietnemu izrečilu in vselej predstavljajo »zveste oči angleške domovine«. Kulturne vesti iz Jugoslavije V Narod,nem gledališču, v Splntu pripravljajo premiero nove hrvatske opere uMiljenko in Dc brila n, ki to je skomio-mral Milivoj Kaludrovi-r... . .. Y $#>'•'» \ ' j > .---------------- I i I - SKli NOVi ANGLEŠKI TANK. Časnikar Andrew Wi!son, ki j e osebno preskusil novi težki britanski tank, piše o svoji poskusni vožnji: «Sicozi tri u.e sem š°firal «Centuriona» po terenu, ki bi ga tanki druge svetovne vojne proglasili za nepreh dnega. S hitrostjo 32 km na uro sem šofiral teh 50 ton topov, oklepov in> motorjev po bojnem ozemlju, pp jamah in strelskih jarkih, prav tako lahko, kot bi vozil s kako limuzino po asfal ni avtomobilski cesti. Ooazoval sem topove fania v akciji. Dobro izvežbani topničarji so zadel; na razdaljo 2,5 km 15 ciljev od 18, ki jih s prostim očesom skoraj nismo vdeli. Tudi pri mirnem tanku bi ta uspeh bil čudovit, «Centurion» p3 je dosegel ta uspeh med vožnjo. Kako to? Ker je opremljen z nov0 vrsto stabilizatorja, ki obdrži top namerjen proti cilju v istem položaju ne glede na to. če se tank nagne ali zasuka. Videl sem tudi pripravo, ki v nekaj sekundah napravi gosto dimno zaveso. Ta naprova je povezana s stabilizatorjem in ta'-0 lahko posadka »Centuriona«, ko je sama napadena, nameri svoje topove proti napadalcu in strelja «na slepo« skozi lastno dimno zaveso. «Centurion» je opremljen dalje s preprostim mehanizmom, ki ga napravi v trenutku nepremočljivega, če je treba preko vode. Vsa ta oprema omogoča pr; napredovanju ta-kev znata0 znižanje topniške in pionirske pomeči. Mi l'm, da predstavlja «Centurion» med konvencionalnim orožjem mogočno jamstvo proti novi vojni«. V T It S T l' Rossetti. 16.00: »Tomahavk, na sekira«. V. Heflin. ExceIsior. 16.’00: »Eroica«, film 0 življenju L. v. Beethovna. Nazivna .e, 16.0J: «Au3», Silvan* Mangar.o, Ralf Vallone. Fenice. 16.30: »Tropa n«dolžw|®* Denis Okeefe. Filodrammatico. 15.30: »Mesto • soncu«, E. Taylor. Arccbaleno. 15.30: »Bil je e""1 da, dal«, W. Chiari. Astra Rojan. 16.30: «TrdnJava» preda«, D. Latnour in Kpdjf' Alabarda. 15.00: «Potujoči obl«81 V. Johnson, J. Allyson. j Armonia. 15.15: »Zlato listja« G’ Cooper. Arihca. 16.00: «Praznik ljd^ J. Crain. Aurora. 16.: »Rodolfo Valenti*1*' Garibaldi. 15.15: »Dakotski •ulr čarji«, Red Csmeron. . Ideale. 16.00: «Maščevalka», '' Domergue. Iinpero, 16.00: »Škandal njej«** ga življenja«, R. Russell. , Italia. 16.00: «Ne bodi.e žal«*® zaradi mene«, M. Sull-van. , Kino ob morju. 16.00: »Filoi«** Marturar.o«, E. De Filipe®- „ Moderno. 16.00: «Za.ton ljube*** M,yrna Loy. Savona. 15.00: »Dunajska ta«, W. Forts. Vlale. 16.00: «Tolpa», R. MttdM Vittorio Veneto. is,00: »OH®' preteklosti« J. M. Donald. , “sf plpsaillljlpl! BHI sl m Z vseh vetrov Povojne težave Japonske Začasni SDorazum z Indonezijo o vojni odškodnini • Obveznosti nasproti Mednarodnemu denarnemu tondu m Mednarodni bonki TOKIO, 30. — Ameriška in japonska delegacija sta na današnji seji razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na plovbo, promet in kontrolo izmenjav. Zaradi podrobne proučitve so bila vsa ta vprašanja poverjena posebnemu tehničnemu odboru. Delegaciji se bosta jutri ponovno sestali. Ko bo Japonska vključena v mednarodni denarni fond in v Mednarodno banko bo morala, Po nekaterih p^edvidev-r jih, podpisati za 67 milijonov 600.000 dolarjev lastnih rcerv v zlastu in dolarjih. Kvota določena od vsake izrned teh institucij bo dosegla 250 milijonov dolarjev. Generalni prokurator Toku-taro Kimuro je izjavil danes v parlamentu, da je nujno potrebno združi*! vodstvo kopre-nih sil, ki se imenujejo trenutno policijske rezerve, .a vodstvo pomorskih sil. imenovanih pomorska policija. V kratkem bo predložen zakoniki predlog o ustanovitvi obrambnega ministrstva. Po poročanju uradnega lista «Nipon Times« ima vl°da namen v p-ihodnj- m letu zbrati 250 000 mož kopne-nih sil in 50.000 p-irvrlčakov 6 300 000 tonami ladjevja. Zračne sile pa naj bi v prihodnjem letu dosegle 100.000 mož in 2000 zr°koplovov. Včeraj so se sestali v Tokiu japonski industrije! in finančniki. Na tem sestanku je bil navzoč tudi trgovinski svetovalec sovjetske misije na japonskem Andrej Domenicki. Key Hoaši, ki je predsedoval tej seji, je izjavil da se bo Domenicki odpeljal v februarju v Osako na podobno kor f ere co, kakor je bila v Tokiu, ker bodo tam razpravljali o možnosti ponovnih trgovinskih od losov med Japonsko in Sovjetsko zvezo. Vprašanje udeležbe Japonskih gospodarstvenikov na mednarodni gospodarski konferenci v Moskvi je bilo danes na široko obravnavano v parlamentu. Ob tej priliki je namestnik zunanjega ministra Kusaba znatno ohladil vnemo nekaterih poslancev, ki so se zavzemali za udeležbo. Kusaba je namreč poudaril, da smatra moskovsko konferenco kot del ofenzive sovjetskega miru in da udeležba japonskih osebnosti ni nujno po*rebna ni*i zaželena. Zlasti zato. je dodal minister. ker japenska vlada ni prejela v tej zvezi nobenega vabila. Japonska in indonezijska vlada sta skoraj istočasno objavili vsebino začasnega sporazuma o vojni odškodnini. Sporazum je bil podpisan v Toki-u 18. preteklega meseca. S tem začasnim sporazumom se je je Japonska obvezala sodelovati pri razvoju indonezijske industrije, rudnikov, pra-ljedelstva, plovbe in ribolova. O Maroški nogometaš je do. bil leto prepovedi igranja, ker je obrcal nasprotnika. Revež je bil presenečen nad kaznijo, saj je bii v svoji preprostosti prepričan, da ne more dobiti več leot 15 dni kazni. V tej svoji sigurnosti je celo pljunil na sod■ nika, ko je zapuščal igrišče. O Se ena o igralčevih brcah: j d v a holandska brata sta igrala v istem moštvu. V odmoru sta počakala sodnika; prvi brat ga je brcnil v nespoštljivi del telesa. drugi brat pa je sodnika udaril v obraz. Brca ni naredila posebne škode, udarec pa je razbil zob. Sodišče je kaznovalo Prvega s 25 florinti, drugega s 40. Federacija je prvega kaznovala s tremi leti ne igran ja, drugega pa dp konca njegovih dni. Morala; uporabljajte noge, namesto rok. O Tekmovanje za jug. držav, no prvenstvo v hokeju na ledu sicer še ni končano, vendar si je Partizan z zmagami nad vsemi svojimi nasprotniki zagotovil prvo mesto. V prvem srečanju je premagal Mladost z 9:2, potem Ljubljano s 5:1, končno pa Zagreb z 9:1. Naslov državnega prvaka za letošnje leto si je torej ponovno priboril Partizan. O ((Narodni športa je v vrsti pregledov najboljših nogometašev Jugoslavije objavil rang-listo levih branilcev: 1.-2. Rat. ko Colič in Tomislav Crnkovič 3. Ivan Oiegovii. 4. Nikola Ra cič. 5. Milian Zekovič, 6. Ivo Mrčlč, 7. Safet Alnjbegovič, 3 Ivan Zvekancvlč 9. Dušan Stankovič, 10. Svetislav Petrovič- JUTRI SE ZAČNE ZASEDANJE PLENUMA NOGOMETNE ZVEZE JUGOSLAVIJE POD GESLOM Spraviti nogomet zopet na amaterske osnove REVOLUCIONARNO PISMO MARŠALA MGNTGOMERVJA: LONDON. 30. — Statistike zadnjih dni kažejo, da so Angleži izgubili zanimanje za šnortne stave jjlasti za pa^e dirke. Pri nsih Se je zmžalo število stavljenih šterlingov kar za 2 milijona. Nogometno moštvo katere koli evropske lige v današnjih časih le stežka ostane na orna terski osnovi. in ko ugotavljamo, da v neki državi poklicnih nogometašev ne poznajo, pomeni le. da jih oficielno ne priznajo, pa nič drugega. Da bi igralec, ki nastopi vsako drugo nedeljo na tujem igrišču (razen seveda, če je nasprotnik iz istega mesta) in večkrat let-letno na dolge turneje in bil no odide na dolge turneje, bil obenem tudi uslužbenec, delavec ali opravljal kateri koli drug poklic, je seveda gola ilu. zija. V Švedski so svoječasno reš li ta problem s tem, da so n. pr. skoraj vse moštvo za-Foslili med gas lci, katerih bistveni del poklica je telesna gibčnost, spretnost, ki se jo pridobi z nogometom. Seveda bi lahko pogorel včasih ves S točk- ,| holm in še kaj povrh,-a Nor-dahla in tovarišev ne bi bilo zraven, ker so igrali nogomet, čeprav so bil i plačani za gašenje. Torej: ešpricalh so gašenje. Z enak m problemom so se začeli ukvarjati v Jugoslaviji. Kot so pravilno ugotovili v listih nekateri pisci, je tudi v Jugoslaviji nogometni klub praktično podjetje, kj izplačuje igralcem zamujene dneve. To velja predvsem za društva prve zvezne lige, ki pa so že povlekla v vrtinec kolčge iz druge lige, pa tudi klube republiških lig. Vodilne enajstorlce imajo seveda prednost. Igralci manjših provincialnih klubov hrepenijo po dolgih turnejah, večji popu- larnosti m podobnih stvdreh; pa tudi društva se zanimajo za mlads talente. Iz takega medsebojnega snubljenja nujno pride do pogostih prehodov. Kdo pa more zameriti mlademu igralcu, ko pravi, da mu večji klub nudi večjo možnost razvoja? Izhod? Videli borno, kakšno pot bo ubral plenum Nogometne zveze Jugo-čamje, ki bo začel s strojim delom jutri v Beogradu. Ce ruralno vprašanje, okrog katerega se bo vrtela diskusija, bo prav gotovo reorganizacija tekmovanja zveznih in republišk-h lig. Jugoslovanski tisk prinaša izjave in mnenja posameznih zvez in nogometnih delavcev, od katerih vsakao vnaša svoje ideje. Začel je L. Martinov-č 15. januarja v «Borbi», potem pa so se vneli za Vprašanje zlastii v Sloveniji, »Ljubljanski poročevalec» je posveti problemu ze več člankov, od katerih. najrad-kalnejši predlagajo celo ukinitev prve zvezne lige, češ, začnimo pri vrhu. Večina pa je za ukinitev samo druge zvezne l.ge, razen v primeru, da najdejo v njej mesto tud,, zastopniki nogometno zaostalih republik. V Hrvatski so v zvfzi z geslom: ((Nazaj v amaterstvo» razpmstili republiško ligo in ustanovili podzveze v Zagrebu, na Reki, v Splitu In Osjeku. Potovanja enajstoric se bodo tako skrajšala, da ne bo dan na dan visel nad glavo strah bankrota. Sestanek plenuma bo lahko zboljšal stanje, spravil na pra- vo pot široke nogometne mase, težko pa bo kaj opravil z vrhovi. To pa je sploh večni problem vsega športa: lahko amater dandanls ob svojem normalnem in neprekinjenem delu doseže vrhunski razred? Mnogi strokovnjaki pravijo, da to ni mogoče. Marcel Hdnsenne, veliki francoski tekač, dauts ugledni urednik lahkoatletske rubrike lista «L’Egi:ipe», pravi pesim stično: «Morda ta vetrič (amaterstva, op .ur.) ne bo več stresal skromne lovorjeve kro-u>e na glavah zmagovalcev. S stadionov ga bo odpravil enkrat za vselej po letošnjih ol.m-pipkrh igrah tako Imenovani šport za gledalce — plačano gledališče. Bojim se, da to čez nekaj časa ost la na iVr ščih le še peščica atletov, plavalcih, zadnjih zastopnikov brezplačnih naporov.» M slimo, da še ni tako tragično, vendar te besede niso brčz podldge. Za Helsinki Na olimpijske igre tudi profesionalce Saj ti že nastopajo preoblečeni v amaterje - Sovjetski atleti so državni uradniki prijavljeaih 57 držav HELSINKI. 30. — 57 držav Je prijavilo svoje tekmovalce za olimpijske igre. Zadnje so se vpisale države ljudskih demokracij. vse istočasno. Madžarska bo poslala prijavo čez nekaj dni. Važne države, ki še niso poslale prij§v: Kitajska, Venezuela, Kolumbija, Afganistan Bolivija, Koreja, Libanon in Sirija. LONDON, 30. — Ol.mpijske igre bi morale biti dostopne tudi profesionalcem, pravi m r-šaf Montgomery y pismu »Timesu«. Ko ometvja razprtije v mednarodnem olimpijskem odberu, ali naj pustijo k igr,,m tudi Sovjetsko zvezo in satelite, Montgcmery poudarja: »V vzhodnih deželah je vsak odrasel človek državni uradnik. Maršal, ki je poslal p,smo v funkc.ji predsednika kluba «Kandahar». pravi. «da je pravo diletantstvo odvisno od svobodnega tiska, ki lahko razglasi škandale, in od pravice, da lahko protestiraš prot; nepravilnostim V Rusiji ni ne enega ne drugega.« Mon5gomery dodaja, da fe vprašanje okusa, ali naj bodo igre samo za diletante ali ne: «da so prenehale b.ti (amaterske) je dejstvo. Ne moremo tekmovati pri dveh različnih amaterstvih, vzhodnem in za-padnem. Mislim, da so naredili prav, ko so pripustili Sovjetsko zvezo na olimpiado. Ne smemo zanemariti nobenega koraka, kj bi lahko dovedel do zfoližanja zapada in vzhoda. Iz tega sklepa bi moral med arod-ni odbor sedaj izv* jati logične zaključke in pripust ti na olimpijske igre tudj profesionalce. To tudi zaradi tega. ker se vedno najde način, da nastopijo preoblečeni profesionalci v tekmah, ki izzovejo veliko za-nimanie in je v igri nacionalni prestiž.« Montgomery zaključuje: »O-limpijski komite je že usmeril korake v pravo smer. ko je dopustil nastop smučarskim učiteljem. Bilo bj absurdno, da bi izključili iz iger smučarske učitelje in pustili nastop plačanim mojstrom športa ŽSSR.» Azzurro. 16.00: «Strah teče žici«, B. St?nwick. M Beivedere. 16.00: «Gozdnl P" puh«, L. Young. , Marccni. 16,00: «Uromlki Sin* Singa«, T. Mitchel. Massimo. 16.00: »Molčeči SWitr* A. Ladd. Novo cine. 15.00: »Dvoboj J soncu«, J. Jones in G. Pe*. Odeon. 16.00: »Zena iz Tang*r" A. Bergens. Radio. 16.00: »Artagnanov sl11' G. Canale in C. Nlncl-.i. Bittoria. 16.00: «Veliki nraP8® J. Barrault. Venezi«.. 16.00- »Rdeče peči*'’’ G. Montgomery. RADIO .IUGOHI,OVA!V!*liR G O Si K * u M T A ČETRTEK, 31. Januarja 1»5> 7.00, 13.30, 19.30 in 23.05 F8^ čila. 7.15 Jutranja glasba. 1’jjJ Znane skladbe v originalu karikaturi. 14 30 Od včeraj^ danes. 14.35 Vedre melodje. | 15’ tangov. 19.00 Ob 51 «b!e®' »mrti G. Verdija. 23.10 G!3S»* lahko noč. UST IU , 7.15 Poročila. 7.30 Odložena tekma lige A Pro Potria- Ata.auta 11 glasba. 11.30 Lahka glasba. 12^ Novi svet. 12.10 Za vsakega n kaj. 12.45 Poročila. 13.00 SloV«8 skl motivi. 13.20 Veseli 13.30 Popoldanski koncert, 1* POroSila 17 30 Pl-cni g'**8 Gl** 18.00 Glas Amerike. 18.15 beno predavanje. 18.45 SK>V . ščine za Slovence. 19.20 CPe* uverture in fantrzlje. l9'45Jji BUSTO ARSIZlO, 30. — Pro PStria in Atalanta sta igrali neodločeno 1-1 odloženo tekmo lige A. Gola sta dala: v 11. minuti Goldaniiga, v 44. min. La Rosa. Rezultat realen. Na tribuni med gledalci je bil tudi Meazza. Postavi moštev: Pro Patria: Uboldi, Travia. Donati, Orzan, Fossati,, Martin:. Hoflimg, Santos, La Rosa, Guar-nieri. Turbeky. Atalanta: Albani, Rota, Ga-riboldi, Hansen, Cadč, Angele-ri, Brugela, Santagostino, Jepp-son, Soerensen, Goldaniga. UMETNO DRSANJE Jug osla vija na evropskem prvenstvu DUNAJ. 30. — Na evropsko prvenstvo v umetnem drsanju se je prijavila tudi Jugoslavija, Tekmam bo prisostvoval tudi svetovni prvak Dick Button in je zelo verjetno, da bo ameriški as nastopil izven konkurence. ročila. 20.CO Pestra glasba Okno v svet. 20.45 Lahka V* ba. 21.00 Radijski oder — ; iič: Za svetlo življenje, Igr* .,,e dej; nato priljubljene rne'°aL 23.00 Valčki in tangi. 23.D*, ročila. 23.32 Večerne mtloo'Je' TIIHT I. 7.45 Jutranja glasba. 8.15 GJJ, Amerike. 11.15 Napoletanski kester — vodi Giuseppe ta. 11.45 Veseli ritmi, i2-1®. perna glasba. 14,15 »Kineh^ grafska kronika« in »Raz*® gr umemosci«. 14.45 Gledal1 s«' -(• , vosti; za tem preg ed brita^A, ga tiska. 17.30 Spored BBC. ‘jL Glasbena ura. 19.50 M* m športne vesti. 23.00 Na ‘t*8 avtorjem. 21,30 Koncerti dre«1 programa — vodi Antoni« ^ drocch. 22.45 Orkester vodi j geiini. 23.25 Nočni harlem. pr (* L O V K N ■ J A |f( 12.00 Slove.ske. oiKeStf* skladbe. 12.30 Poročila. 12.4° U bavna glasba. 13,10 Simfofk1., pesnitve. 14.00 Dr. M rke F8'v|, Jezikovni pogovori (ponovit* 19.40 Zabavna glasba. 20.15 .ji jeta sopranistka Renata Te"?n« in tenorist Aureliano Per * lir | jo vodili drugi. To je len’ gični rezultat napačno 0 ,.sl* ji' rane pobtike, ki jo je dlf*® Moskva. jjU «V takih političnih j* je nadaljeval Hernand prišlo do padca Katalonij®’ F možnosti za nadaljnjo bor,ujj>8 se omejile na osrednjo i« cono Španije, v kateri blika še vedno imela Prl milijon oboroženih ljudi-Ta položaj je podpir®* 1 dušnost, possbno pa *e ,,ll]S|1’ stično delovanj^ vseh ct tov, ki so zahtevali kon j< pora. T0 je bil trenutek, ^ bilo treba nastopiti z rnalno energijo, da bi te nadaljevala. . (Nadaljevanje Ulavm urednik BRANKO BABIC - Odg urednik 81ANISLAV HtNKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI SI 6. III nad. - lelefon štev »J-tDa - ULICA SV FRANČIŠKA št 20 - Telefonska St 73 38 - OGLASI: od 8 33 12 m od 15 18 - Tel In 94 «38 - poštni predal 502 - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA št 20 - Telefonska St 73-38 - OGLASI od 8 33 12 m od 15 73-38 - Cen* oglasov Za vsak mm višine v 8'rinl I stolpca trgovski 60, ftnančno-upravm 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mn. Slrtne I stolpca ta vse vrste oglasov po 10 din - Tiska TrJaSk tiskarski ravod Podruž Gorica Ul S Pehico |-H. Tel II 32 Koper. Ul Battistl 30la-l Tel 70 NAHOCNINA: Cona A: mesečna 350 četrtletna 900 poltema 1700, celoletna 3200 lir. Cona B Izvod 6, meaečno 150 din FLRJ Uvod 6 mesečno I20 d'% Poštni tekoči račun za STO ZVU 4a'ožn Stvo trž; Škrga tiska. Trst 11.537« - Za Jugo.lavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana TvrSeva 3* tel 20-09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1 90332 7 — Izdala Založništvo tržaškega tiska n ZO.Z 1 ^ f