Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
„Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za 6 krat razdeljeno petit vrstico 1 krat 15 h, 2 krat 25 h, 3
in večkrat 35 h. Pri večkratnem ozna-nilu se cena primerno zniža.
XIII. letnik
V Ptuju v nedeljo dne 21. aprila 1912
25 letnico kot generalni adjutant našega cesarja praznoval je te dni grof Paar. Dobil je izredno veliko prisrčnih čestitk.
Izgnan iz Avstrije je bil najemnik laškega teatra v Pulju. V njegovem teatra so namreč laški iredentisti protiavstrijske izgrede delali.
Preiskava proti oficirjem. Zaradi irredentov-skih izgredov v poljskem gledišču se je pričela tudi preiskava proti raznim oficirjem, ki vkljub izgredom teatra niso zapustili.
Največje kanone za vojne parnike ima zdaj Nemčija. Ravnokar jih pri Krappu izdelujejo. Kanoni so 34 3 in 38 centimeterski. Cev je 20 metrov dolga. Nabasa se tak kanon s 315 kilogrami smodnika, kroglja tehta 750 kil. Strelja se lahko 32 kilometrov daleč. V bližini prebije izstreljena kroglja 13 metra debelo pamersko ploščo. Res, človeški duh je neumoren v izume-vanjn novega morilnega orodja.
Henri Brisson t- v Parizu je umrl predsednik državne zbornice francoske Henri Brisson.
Zarota. Mehikanska vlada je baje odkrila veliko zaroto. Zarotniki so hoteli mehikanskega prezidenta umoriti in razna javna poslopja razstreliti. 25 zarotnikov se je zaprlo.
alno-demokratski kandidat pa ne veruje ničesar, on se ne briga za nobeno cerkev, on je glasom uradnih poročil „konfessionslos", to se pravi: on ne pripada nobeni veri! Takih stvari bi še lahko mnogo omenili, ako bi bilo to treba.
Volilci! Socialni demokratje delujejo za svojega kandidata z vsemi kriplji. A ta kandidat mora biti v svojem srcu proti kmetu in obrtniku. Ne rečemo to iz političnih vzrokov, kajti vsa politika ni piškavega oreha vredua. Nam se grč le za stvarne razloge. Zastopnik fabričnih delavcev ne more biti zastopnik kmetov in obrtnikov . . .
Groger je socialni demokrat, — edino zaradi tega se ga kmetje ne morejo veseliti. Kajti kmet visi na svoji grudi. Volilci! Gotovi kranjski hujskači agitirajo zdaj za brezverca in protikmetskega kandidata. Slovenski kmetje na Koroškem pa bodejo zapisali na glasovnico i me:
Dr. Hans Angerer.
(Naprej v rubriki „Iz Koroške* na strani 4\)
Koroški volilci v okraju Beljak (Villach) pozor!
Zopet vas kličejo resni časi na volišče, ,ba je, da izpolnite svojo državljansko dolžnost in svojo pravico kot davkoplačevalci. Dne 23. aprila bodete na volišču odločili, kdo naj odslej vaše interese v državnem zboru zastopa, brani ter pospešuje. Treba vam je izvoliti poslanca, ki je vaše krvi in vašega mišljenja, katerega srce bije kakor vaše .
Volilci! V tem volilnem okraju prideta le dva resna kandidata v poštev: socialni demokrat Groger in pa sin koroških kmetskih starišev dr Hans Angerer. Eden od teh dveh bode izvoljen.
Zakaj se gr6 ? B e 1 j a š k i v o 1 i 1 n -i okraj je večinoma k m e t s k i. Izvoljeni poslanec se bode moral torej v prvi vrsti brizgati za k m e t s k e zadeve, sploh pa za zadeve srednjih stanov (malih kmetov, obrtnikov 'M) Tega po našem mnenju socialni demokrat ne sme iu tudi ne more. Voditelji socialne demokracije so stokrat ustmeno in pismeno izjavili, da mora mali obrtnik in rokodelec izginiti Izjavili so, da mora kmet zadnje gnojišče izgubi t i. Vsled judovskega vpliva hočejo socialni demokratje, da biva na svetu edino veliki kapi talizem in pa proletarijat. Vsi srednji stanovi pa naj izginijo. Temu nasprotno pa pravimo mi:
Vsaka država mora poginiti, ako nima pravega in zdravega kmetijstva ter obrtništva. Naš kmet mora se obdržati na svoji grudi, ou mora gospodariti na svoji zemlji, — naš obrtnik pa mora vstavljati in preprečiti nezmerno požreš-nost velikega kapitala. Kdor hoče kmeta in obrtnika uničiti, ta ni naš prijatelj! Zaradi tega pa tudi volilci v beljaš-kem okraju ne morejo socialnega demokrata voliti . . . Fabrični delavci si naj izvolijo svoje socialistične poslance, — kmetje in obrtniki pa tega ne morejo storiti! Socialistični program je v velikanskem nasprotju s kmetskimi potrebami. Ali zamore kmet 8 urni delavnik vpeljati ? Ali naj kmet svojega hlapca le 8 ur delati pusti ? Živino je treba krmiti, ne pa tako, kakor mrtvo masino. In žemljica ne pozna nikakoršnjih „programov", temveč le lopato in motiko . . . Kmet hira v revščini, fabrični delavec pa se mu smeji, dokler zamore še svojo delavsko moč kapitalistu prodajati. Ali končno pošlje fabrika svoje izmoz-gane delavce zopet nazaj, — kmet jih mora pohabljene in revne s svojimi davki izdržati.
Mi priporočamo torej slovenskim volilcem, naj zapišejo dne 23. aprila na svojo glasovnico ime:
Dr. Hans Angerer.
On je že v deželnem zboru dokazal, da mu gre ljubezen do kmetskega stanu čez vse. Dr. Hans Angerer je v deželnem zboru vedno podpiral kmetske ter obrtniške interese. Vse laži, ki jih trosijo nasprotniki, je lahko zavreči. Tako n. pr. hujskarija, da je dr. Angerer slabi kristijan. Pribijemo i na tem mestu, da je dr. Angerer človek, ki veruje na Kristuza, — soci-
MOJA STARA
Grozovita nesreča na morju.
Okroglo 1500 oseb utonilo.
Mnogo nesreč se je že na morju zgodilo, a tako velike še ne, kakor zdaj. Potopila se je namreč največja barka sveta, „Titanic" angleške družbe „White Star Line", z njo pa nezmerni zakladi ter okroglo 1.500 oseb.
Parnik „Titanic."
Največji parnik sveta „Titanic" je bil ponos Anglije. Zavzemal je 45.000 ton; prostora je imel za 5000 potnikov in 900 mornarjev. Opremljena je bila ta palača na vodi z vsem luksu-som. Imel je lastno gledališče, restavracijo, kavarno, športno igrišče, 350 kajut I. razreda, 350 II. in 700 III. razreda, pa še prostora za na-daljnih 3000 potnikov. Ta krasni parnik napravil je ravno svojo prvo vožnjo in zdaj ni ničesarveč od te krasote ostalo, vse počiva na dnu atlantskega morja . . .
Kako se je nesreča zgodila?
Parnik „Titanic" je v atlantskem morju na visočini Race zadel v veliki ledenik (ledena gora), ki plavajo zdaj po morju. Sunek je bil tako močan, da je bil sprednji del parnika zdrobljen kakor jajčja lupina. Speči potniki so planili na krov. Pričelo se je takoj brezžično brzojavljati na pomoč in razni parniki so tudi prihajali. A prišli so večinoma prepozno. Edino parnik „Charpatia" je rešil okroglo 700 oseb. Vzrok nesreče je reklama. Družba „White Star Line" je dala namreč kapitanu ukaz, da naj prekosi vse doslej dosežene hitrosti. In mož je tako hitro vozil, da je moral v ledenik trčiti. In tako se je potopil parnik, ki je bil 265 metrov dolg in 28 metrov širok.
izkuSnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le Steeken-pferd-lilijino-mlečno milo od tvrdke Bergmann & Co., Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod	229
Politični pregled.
Skupni proračun za 1912 je bil te dni objavljen in prinaša sledeče zanimive številke: Skupne potrebščine znašajo 470,923.322 kron, to je za skoraj 22'A milijonov več kakor lansko leto. Colninski preostanek prinaša skoraj 183V« milijonov kron. V zmislu kvote bosta morali torej avstrijska in ogrska državna polovica okroglo 287l/s milijonov kron preskrbeti, to je zopet za IOV2 milijonov več kakor lansko leto. Od te velikanske svote bode plačala Avstrija 182.8 milijonov, Ogrska pa 104 6 milijonov kron. Poleg tega pride še za bosanske komande iu vojake na Avstrijo 12 7 milijonov, na Ogrsko pa 4*6 milijonov kron izdatkov. Potrebščine mi-nisterstva za zunanje zadeve so se povišale za 673.787 kron. Potrebščine za armado so postale za 18,136.000 kron višje; poleg tega je še 5 2 milijonov posebnih potrebščin. Potrebščine za vojno mornarico so se povišale za več kot 3Va milijonov kron. Skupne potrebščine za armado in mornarico znašajo 449,423 881 kron, to je torej za čez 2lVs milijonov kron več nego v preteklem letu. O proračunu bodemo ob priliki še natančneje govorili.
Iz cesarske družine. Nadvojvodinja Elizabeta Frančiška, hčerka nadvojvode Franca Salvator se je po cesarjevem dovoljenju zaročila z grofom Waldburg.
Panslavizem. Dne 7. t. m. obdržala je češka državno-pravna stranka zborovanje. Izrazilo se je javno željo, da bode narodna vojna Čehov in Srbo-Hrvatov dovedla do uresničenja samostojnega češkega kraljevstva na severa in popolno neodvisne Hrvatske na juga monarhije. Pobožne želje!
BWm
Pri hladnejšemu vremenu 80 PriPoroča StrascMIPm grenčica \Z zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlfli
Koliko oseb je utonilo?
Natančnega poročila se v tem oziru še nima. Na eni strani se poroča, da je utonilo okroglo 2000 oseb, medtem ko so okroglo 700 oseb, večidel žensk in otrok rešili. Od druge strani zopet pravijo, da je le 1395 oseb utonilo. Na parniku so se zgodili grozoviti dogodki. V strašnem obupanju so se ljudje borili za prostorčke v rešilnih čolnih, skakali na kose leda, kjer so potem zmrznili ali utonili. Tudi razburjenje v New-Yorku je velikansko in splošno se .dela kapitana S h m i t a odgovornega. Potniki so večinoma Amerikanci in Angleži, med njimi mnogo visoke gospode. Mogoče je pa tudi, da se je nahajalo na krovu nekaj hrvatskih izseljencer.
Prizadeta gmotna škoda.
Potopilo se je seveda tudi velikansko premoženje. V par urah je morje najmanje vrednosti za 500 milijonov kron požrlo. Številke kažejo sledečo sliko: Troški zgradbe parnika 64 milij. kron, biseri in dijamanti ter denarji potnikov 120 milij., potno blago 250 milij., blago v prostorih za skladišča 100 milij., poštne pošiljatve 5 milij., skupno torej 539 milijonov kron. K temu pride še okroglo 58 milijonov zavarovalnine potnikov.
O grozoviti tej nesreči prinesli bodemo še podrobnejša poročila.
kocke goveje juhe
1 kocka za J" litra najfinejše Q goveje juhe
Vifill
samo prava
Z imenom &IAGGI in
varstveno znamko -«i*- zvezdo s križcem
Dopisi.
Polenšak. Vera peša; zakaj? V zadnji številki smo poročali, kake pridige ima naše Pod-platnik, da drugo ni slišati, kakor „kurve" in „kurveži". Tedaj je prinesel list „Slov. gospodar" članek, v katerem pravi: Mi pošteni farani, ki smo bili pri tej pridigi navzoči, trdimo, da je to popolnoma prav! . . . Dragi „Štajerc", kaj praviš Ti k temu? Vprašamo tudi mi g. Pod-platnika, kdo so tisti pošteni farani, ki se jim to tako dopade v cerkvi govoriti besede, kakor „kurve" in „kurveži", kateri pravijo, da je to prav? No, no, toti pa že morajo biti ta pravi! Jaz mislim, da so toti „pošteni farani" oni župnik sami! Ako se Vam klorikalcem tedaj ta pridiga tako dopade, potem se lahko zberete včasih in Vam gosp. Podplatnik napravijo tako pridigo, da bo nekaj. A take sestanke morate imeti° v Ptuju pri „kikerikiju", ne pa v cerkvi. Stalo je tudi v „Slov. Gospodarju", da ta pridiga ni bila po volji samo „štajercijanskim bratcem." Mi „Štajercijanski bratci" pravimo, da besede „kurve" in „kurveži" ne slišijo v cerkev, niti ne v gostilno, kakor se tega mi sramujemo v gostilni govoriti. „Štajercijanski bratci."
Hoče. Ljubi „Štajerc14! Ne misli si, da samo doma za pečjo sedim; pravijo, kdor doma za pečjo sedi, ta nič vreden ni. .Jaz pa, ljubi „Štajerc" tega ne maram. Ce mi čas dopušča, grem na sprehod, pa brez Tebe ne. Vzel sem Te tudi v nedeljo seboj, ker brez Tebe mi je predolg čas. Tako sem se sprehajal po lepi beli cesti od Frama pa do Hoč. Poslušaj me, ljubi moj „Štajerc", kaj se mi je prigodilo! Ko pridem blizu Hoč, zagledal sem „čuke". O ti 300 raztrganih rešet, ko bi Ti to videl, ljubi „Štajerc", bi pač od smeha počil. To ti je bilo kakih 10—12 „čukov", pa nobeden nič perja, le g. Baznika je eden spremljal, ki je imel par brkic pod nosom; ta bo gotovo „feldwebl" teh
„oberčukov." Veš, to so še drobni ptički, ti čuki, niso vsi skup za enega pravega moža; prav lahko bi te paglavce povil kaplan Baznik v svoj frak. Ljubi „Štajerc", kar Bog hoče, tako pa mora bit. Tako se je tudi meni zgodilo. Nekaj uric sem se mudil v Hočah, potem pa sem jo zopet navihal uazaj proti Slivnici. Pa glej spet čudo. Iz Lesjakove gostilne pri podili so se ti drobni „čuki" in sfrčali naravnost v kegljišče ; takoj za njimi izstopi „čukolovec" kaplan Blaz-nik, in glej čudo, na en Baznikov žvižgec so zopet prifrčali nazaj k njemu. Ljubi „Štajerc"! Opazoval sem še potem te gole „čukece" in „čukolovca" Baznika, ki so jih lahkih pet od-kurili proti Hočam. Jaz pa sem si pridobil nekaj prijateljev in zapeli smo s^i proti Framu eno prav veselo :
Smo luštni, veseli, Veselga srca; Smo z luštniga kraja, Z Ješence doma.
Iz Ješence. Ljubi „Štajerc"! Zadnjič si nam nekaj prinesel o našem vrlem županu, pa kakor te prosimo, daj nam zopet prostora; naj izve svet, kako se pri naši občini gospodari. Veš, ljubi „Štajerc", to je smola za našega starega župana Mihla. Čeprav so naš „očka Mihi" slo-vensko-katoliško misleči mož, postanejo tudi večkrat „nemški" klerikalec. Tako so tudi dovolili svoji lepi hčerki Miciki, da kar ona žiher izpolni živinski potni list v nemščini in kar sama podpiše njih ime. Seveda, kakor znano, Diso „očka Mihi" nič „šriftlih" in zato moramo imeti ubogi Ješenčani žensko na županskem stolcu namesto župana. Dragi bralci „Štajerca"! Eden tak fino napisan živinski potni list smo oddali okrajnemu glavarstvu v. Mariboru, na katerem se čita tako-le: „eine Štik Stuhte Licht-braune mit Stern hinten, links fesel weis nach Petau." Kaj rečete, dragi bralci „Štajerca", ali ni županova Micika dobro napisala? Radovedni smo, kaj poreče k temu okrajno glavarstvo! Kaj ne, očka „Mihi", to je pač prešmentana smola. Vprašamo Vas, g. žup*u, zakaj pa niste pokazali na dan 13. tistega dovoljenja od okrajnega glavarstva, da sme Vaš mladoleten sinček streljati, ker je sam povedal, da še ima 2 leti pravico streljati! Zakaj niste pokazali to dovoljenje orožniku, ko Vam je odvzel možnar? Kaj ne, „očka Mihi", sinček Vam je na čast izvolitve streljal, pač pa bodete sedaj videli, kako bode Vam okrajno glavarstvo streljalo. Ne mislite si, „očka Mihi", da ste Vi najbolj pameten človek v občini in da ste Bog ve kaj! Tudi to Vam povemo, da ne smete misliti, da sme Vaš mladoletni sinček delati, kar bi se mu poljubilo; postava naj bo za vse ednaka! Zapomnite si dobro, očka župan, tale nemški izrek, ki pravi: „Der Krug geht so lauge zum Brunnen, bis er bricht!" Za zdaj dovolj, ljubi „Štajerc"! Prosimo te prihodnjič za ostrejšo krtačo. Vam pa na zdravje, naš novo izvoljeni rihtarček.
Več naprednih „Štajercijancev."
Ješence. Ljubi naš „Štajerc" ! Ali si že slišal, kako Te je nek dopisun v „Slov. Sleparju" osramotil? Pa ne boj se, dragi „Štajerc", kar „Slepar" poroča, je pač od začetka pa do konca laž. Res je, kar si pisal „Štajerc" in tudi res je, da je dopisnik na Ješenci. Tudi to je res, da nekateri Ješenčani prav dobro poznajo Baznika, kaplana v Hočah. Ljubi „Štajerc!" Pač pa, kaj je zadnji „Slepar" poročal iz Ješenc, ni bilo na Ješenci spisano; pač pa stanuje tista budica v Framu. Mi ga prav dobro poznamo. Svetujemo tebi. čr-nosukni dopisun, da pustiš nas in našega „Štajerca" v miru, ker vemo, da je tvoja suknja polna prahu in pripetilo bi se, da bi ti jo tako očistili, da bi bil bolj čist. kakor da bi te gg. frančiškanarji izpovedali. Torej le ostani tam, kjer si, ker mi te itak dobro poznamo, in ne bilo bi dobro z nami v dotiko priti, ker potem bi odprli škatljico, v kateri se hranjujejo nelepe reči. To smo hoteli temu črnosuknežu in „Slov. Slepaiju" odgovoriti. Ti pa, ljubi „Štajerc", zdrav in krepak stopaj tvojo pot naprej!
Te pozdravlja tvoj prijatelj
Kajtebmar.
Razvanje. Dragi Bohovljani! Kaj ste storili pri vaših občinskih volitvah ? Ne veste prav, kaj se je zgodilo, raz ven da so napredno misleči možaki pri volitvi zmagali; ali kaj se je našemu Bazniku zgodilo, tega ne veste, ker zdaj ga
$ovory
ne vidite v svoji dolgi črni sukni po Iti ga špancirati. Ker se ni Bohovsko občinsko oB$ek 1 ništvo v slovensko-klerikalno krilo zval&dravjt tudi njemu vse veselje odbilo, postal je km vidi od žalosti gluh in mutast. Če se srejeli? I tem gospodom in ga pozdraviš „dober danlelav.sl ne odgovori; ako mu reče drugi potoftbav „hvaljen bodi Jezus Kristus", zopet molči. |eba : Kristov namestnik to! Evo slučaj! Šel®, k kaplan Baznik na dan 12. t. m. na Pitifc m* sv. Lenartu mašo brati. Srečal ga je en goft pri kateri ima vsak dan z g. administratom gosto vati in če on tega gospoda, ker je tudi nrfadalj pozdravi, se ta dvakrat zahvali; ali Baznfego ] mu ni za pozdrav zahvalil. Koj za tem gB* ¡0 dom gre en fant, kateri je že Baznika pJBfld in ta ga prav lepo pozdravi „hvaljen bodi Rte ' Kristus"; tudi temu fantu se Baznik pozdrav ni zahvalil. Kaj porečeš, ljubi bsivljen ali je ta g. Baznik postal gluh in mustatMpiael voljo Bohovskih volitev? ali se v šolski ■rte kjer si je precej dolgo hlače trgal ni tolikijpte učil, da se ima za pozdrav zahvaliti? To žjggjj hlapec, ki je pri kratki pameti, ve, kaj u&m« storiti. Tako, g. Baznik! poboljšajte se,r— vero, in v Razvanski šoli nemški verouk,! stite politiko in zahvaljujte pozdrave, kerj gače vas ne bomo farani več pozoravljalij En potovalec s Pohorja v Lei Sv. Rupert slov. gor. Žalostno so nal zvonovi; umrl nam je naš zelo spoštovanj činski predstojnik vCrmlenšaku Johan Dol Bil je dober gospodar in občno spošt^ naši občini, trden značaj kakor skala. S®"£;,j zmircm na naši napredni strani. ZemljkBp^l bode vrlemu možu lahka!	^
Iz Oseka pri Sv. Trojici. Gospod ar- ^ kakor smo čitali zadnjič v cenjenem ^^^H listu, da so nekateri tukajšni posestniki %Se!ja vali kovaču, da bi si sprosil od Roškarjajfc najtl vilo za glavo; ker pa se njegova žena bo;> M bi prišel bogve kam vsled prepozne dopcflEl zdravila, gaje začela zadnjič sama z L^-maziliti . . . Verjonški „nadžupan", tebir*»^ tujemo, pojdi raje kak bi šel v Osek nal cijo, našemu Južeku pomagat krav vraq gmajno . .
Ti
Prihodnjič kaj več
-----------.--Bseg
Mesto ali dežela? i veti
'eliki
Važna za stariše in otroke je izvolite«»^" vega poklica. S tem vprašanjem se hočemR^ nes pečati; omenili pa bodemo le orte vrslE^. klica, pri katerih se hitro nekaj plače (flp
Kot najbolj prijetni in dobičkonosni fmm se smatra v večini slučajev delo v fabriki:®^ se oprime vsako leto na tisoče otrok iz d^en0 Zlasti so to otroci malih kmetov, ki ne ifcj^ na očetovi posesti plače doseči; hitro iščejoMp_ tega delo in zaslužek v fabriki ali sploh vnba ^ medtem ko srednji in večji kmetski poB^^ nimajo delavskih moči.
Kakšne dobičke ime v mestu oslužbeiEjg, lavec? V prvi vrsti — in to vleče naj|Kmfl ima višji zaslužek v gotovem denarju, je delavski čas v industriji in trgovini vi krajši ter natanko obmejen. Z zadnjim v fabriki so vse obveznosti napram delt končane. Kratki delavni čas daje delav( liko, poiskati si zabave, ki jih nudi marsikateri mladi človek se po tej zal sebno želi.
Ali zdaj vprašajmo: kakšne škode delo v mestu ? Mislimo zopet v prvi ^ industrijske delavce. Ure dolgo morajo ljudje v fabriki najednostavnejše delo izvi daleč od svežega zraka in proste natnr njeni fabrični delavec svoje družine večini dnevu sploh ne vidi, ker stanuje tam predmestju. In kako stanuje ?! Stanovanja nih delavcev so večidel grozno žalostna, premnogo zavžitih mestnih zabav oslabi čevo truplo in pelje k bolezni ter hiranjo. nimo tukaj le, kako grozovito se širi med J nim prebivalstvom jetika ali sušica. Na Nemi n. p. pride na 1000 smrtnih slučajev najel v okraju Köln 119 Vi, Wiesbaden 1333/*, v vza; Pruski 59Va, v zahodni Prusiji 60SA (bolj kni8^avc dežela). Od 1000 delujočih ljudi je bilo nawald škem čez 50 let starih: kmetov 254, tnHH 194 in industrijskih delavcev 144. Te
inoči
govorijo dovolj jasno! Kaj koristi vsak dobiček, ki ga ima en stan od druzega, ako se ta dobiček poplača z najboljšim, kar ima človek, z zdravjem ?
Kakšne slabote ima poklic delavca na deželi? Plača v gotovini po navadi ni tako velika, delavski čas je tudi daljši kakor v industriji. Zabav kakor v mestu ni na deželi. Ali to vse treba natanko premisliti! Gotove plače na deželi. ki so zadnje čase tudi hudo poskočile, so res manjše kakor v fabrikah. Ali pomisliti je, da pride k tej plači zdrava in tečna hrana, prosto stanovanje, ki je imajo ledični posli povsod. Nadalje je zaslužek na deželi mnogo sigurnejši nego pri industrijskem delavstvu. Nobenih štraj-kov ni! Denar se na deželi težje zapravlja in vs!*d tega se lažje štedi. Med kmetom, in posli ratte zaupanje vsako leto.
Kmetski delavec ima torej gotovo lepše življenje od industrijelnega, čeprav se te dobrote večidel ne vpošteva. Otroci dežele, ostanite tej deželi zvesti! Nikar se ne ločite lahkomiselno od stanu vašega očeta, od zelene domače grude!	(Po .,Landbote").
Tako dober in zdravilen
je neoporečeno navadni lebertran, se vendar ne more tajiti, da ga večina ljud;, ravno tako otroci kakor odrašeni, zaradi njegovega okusa in duha ne morejo vzeti. Scott'ovo lebertran emulzijo pa, pri kateri so lastnosti in vrednosti lebertrana še z dodatki izboljšani, vzame večina ljudi prav rada in jo tudi pri daljši nTSfe rak' dobro prenese. Trikrat na dan
Scottova
emulzija
dalje časa redno vzeta, spremeni blede otroke, ki nimajo veselja za jesti, v vesela gibčna bitja
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scotfovo emuUijo. Znamka „Scott" je, ki je ie čez 35 let vpeljana in ki jamči za dobroto ter vpliv. I Cena originalne steklenice 2 K 50 h. — Se prodaja v vseh apotekah.	28
Novice.
Roseggerjev odgovor. Štajerski pisatelj Peter Rosegger, ta veliki sin kmetske krvi naših zelenih gora, je moral zdaj na stara leta tudi doživeti, da ga farški prenapeteži preklinjajo. Veliki ljubitelj kmetov, globoko verni Rosegger — proklinjan! In seveda od slovenskega političnega duhovnika! Kajti nikjer na svetu ni duhovščina tako okužena od politike, kakor pri Dasna Slovenskem ... Ta „duhovnik" je župnik v Sv. Roku. V češkem (!) listu „Union" je napisal svojo kletev, ki je seveda bob v steno. Rosegger mu je v svojem listu „Heim-garten" brez jeze in sovraštva tako-le odgovoril: — „Prokleti bodi kakor Rožekar (Rosegger)! ? Ta beseda se bode udomačila v slovenskih deželah, tako želi 6lov. župnik v Sv. Roku na Spodnjem Štajerskem. V praški „Union" je ta jezični mož previdno tri kletve izustil: prvo kletev namenil je meni in Rosegger-šolan, ki delajo
Zaroka v cesarski hiši.
Kakor poročamo na drugem mestu, se je v Veli-kiocči ob navzočnosti našega cesarja njegova vnukinja,
nadvojvodinja Elizabeta Frančiška z grofom Jurijem Waldburgom zaročila. Tu prinašamo sliko novozaro-čenke.
baje iz Slovauov „renegate" ! ? Drugo kletev je namenil pesniku Anastasius Grünu, ki je rekel, da zamore vso slovensko kujiževnost v žepnem robcu odnesti (kar sicer ni psovka, ako je resnično, da ima vpa svetovna književnost, dobro presojana, na hrbtu enega osla dovolj prostora). In tretjo kletev naperi župnik v sv. Roku dunajskem mestnim svetu, ki je nemški milijonski zbirci 10 000 K daroval. Kaj neki bi Lueger k temu rekel? meni približno. Ko bi župnik šele vedel, da je svoj čas župan Lueger sam nemškemu „Schulvereinu" 20 000 K prisodil! Moral bi ga zopet prokleti — za Rožekarja. — Ako bi se zamoglo s takimi nasprotnik» resno pečati, bi bilo morda na to opozarjati,'kar sem že stokrat rekel: Milijonska zbirni za nemške šole ua jezikovni meji ni namenjena za napad proti sosednim postajam, temveč le za hranjenje Nemcev na domači zemlji. In ako bi se v vročem boju res enkrat meja pregledala, potem je to žalostna pravica vojske, ki je nismo mi začeli. Kako vroče hrepenim po času, ko postanejo ljudje zopet enkrat pametni, ko bode „Gottes Sonne strahl in Frieden auf ein glücklich Österreich!" Kdo je pač to pesem najprve pel? Morda Slovani?" . . .
Sanje. V vojski 1. 1870|7l bila sta dva vojaka, en Bavarec in en Prus, na patrulji. Postala sta lačna in sklenila prvo kokoš, ki jo dobita, vzeti. Kmalu sta tudi eno kokoš dobila. A ker je bila ena za oba lačna želodca premalo, sklenila sta, da bode tisti celo kokoš dobil, kateri bode ponoči najlepše sanje imel. In šla sta spat. Drugo jutro pravi Prus tovarišu: „Meni se je sanjalo, da sem prišel v nebesa in vsi angelji in svetniki so morali pred mano „habtacht" stati. No, ali to ni lepo sanje? Lepšega ne more nikdo sanjati in zato je kokoš moja!" — A Bavarec mu hladno odgovori: „Ja, ja, videl sem te, ko si šel v nebesa in mislil sem, da ne prideš več nazaj; zato sem kokoš kar snedel" .
Lepa starost. V mestu Lugos je te dni umrl trgovec Abraham Uihely. Bil je 110 let star. Do zadnjega dneva svojega življenja bil je popolnoma zdrav. Pokojnik zapušča 10 otrok, 42 vnukov, 51 pravnukov in 8 prapravnukov, torej skupaj 111 potomcev. Pač redka prikazen!
Kadar milijonarji potujejo. Neki amerikan-ski milijonar preživel je zimo v Egiptu in si ogledal tudi Jeruzalem. Da bi potem hitro nazaj prišel, naročil se je posebni parnik nemškega „Lloyda", ki ga je v .Taffi vkrcal in v 15 urah domu pripeljal. Vožnja teh 15 ur je koštala milijonarja okroglo 30.000 kron.
Zopet eden 1 V Korneuburgu so obsodili kateheta Wenzel Wallnerja na 4 mesecev težke j ječe. Zapeljaval je šolske otroke v nečistost in jih onečaščal.
Preveč blagoslova. V belgijski vasi Barleur dobila je neka delavka 3 deklice in enega fanta. Vsi štirji otroci so zdravi. Pred desetimi meseci je ista žena porodila trojčke, tako da ima zdaj 7 otrok. Ne vemo, kakšni obraz dela k temu položaju njen mož . . .
Kače V Afriki. Žena posestnika Hälbich v Karibibi (nemška južno-vzhodne Afrika) spravila je zvečer svojega 5 letnega dečka spat. Ko je prišla v sosedno sobo, začula je sinčka nakrat jokati. Pritekla je nazaj in vidila v velikem strahu, kako je ravno velika kača v neki luknji izginila. Otrok pa je imel na čelu krvavo rana. Kača je bila iz otročje postelje prilezla in je otroka ugriznila. Mati je bila dovolj pogumna, da je takoj otrokovo rano izsesala. K sreči so dobili tuii kmalu zdravnika, tako da so življenje otroku rešili. S takimi težavami se morajo kmetje v južni Afriki boriti.
Življenje v Ameriki. „Landbote" objavlja pismo nekega prijatelja, ki je več let potoval po celi Severni Ameriki in izpoznal tamošnje razmere. Dotičnik piše m. dr.: „Kakor se meni zdi, mislijo ljudje v domovini, da se tukaj v Ameriki lahko denar kar na cesti pobira. Velika zmota! Moje mnenje je, da se nikjer na svetu delavce tako ne izkorišča in odira, kakor v Združenih državah. Tukaj se meče z delavci okrog, kakor drugod s kosem lesa. Ko so voditelji delavcev pri vladi rekli, da je nespametno, še več ljudi izkrcavati, rekla je vlada, daje vezana s pogodbami z drugimi državami. Vsakemu se bode neveijetno zdelo, da je tukaj skozi celo
leto en milijon delavcev brez zaslužka. Izračunalo se je, da pridela tukaj delavec na leto srednjo vrednost 3800 funt šterling (to je 17 290 kron). Istotako pa zasluži en delavec srednjo plačo 437 f. št., to je 2158 kron. Zaradi tega neverjetno bogastvo v rokah posameznikov, na drugi strani pa velike množice, ki morajo v največji revščini trpeti." — Tako pismo! Torej zasluži delavec 2158 kron na leto, kar izgleda prav veliko na prvi pogled in z ozirom na naše razmere. Marsikateri si bode mislil: le pojdimo v Ameriko! A treba je tudi drugo stran pogledati: delo težko dobiti; kadar dobič delo, veliko odiranje; in draginja je z osirom na plačo v Združenih državah mnogo hujša nego pri nas; vsled tega beda vkljub dobremu zaslužku. Svetujemo torej vsakomur, ki bi se rad izselil, naj to natanko premisli. Najlepša je domovina; in za kmeta ni posebno častno, ako zapusti brez zvestobe svojo podedovauo grudo. Z izseljevanjem si je le redkokedaj svojo usodo izboljšal, in to še edino z dolgoletnimi boji. Ostani vsled tega na svoji grudi, ostani zvest svoji ljubi domovini.
Iz Spodnje-Štajerskega.
Celjska slovenska posojilnica je torej namenjena, da igra molzno kravo za „narodno stranko". To je že stara navada pri prvaških voditeljih, da izrabljajo vsa gospodarska podjetja hladnokrvno v svoje politične namene. Kakor znano, bila je celjska v „narodnem domu" se nahajajoča posojilnica doslej v rokah starih „prvakov", ki so svoj čas na Spodnjem Štajerskem komandirali in se na troške ljudstva ma-stili. Ti stari prvaki imajo zdaj dosti, v vsakem oziru dosti, in zato hočejo to posojilnico mladim vodjem bankerotne „narodne stranke" izročiti. „Narodna stranka" potrebuje namreč denarja, kajti njene kase so prazne. „Zvezna tiskarna" in kletska zadruga sta do ušes v dolgovih in priti mora do poloma, ako ne pride pomoči. Poleg tega ima „narodna stranka" še toliko dolgov izza časa zadnjih volitev, da se njeni generali komaj na cesto upajo. Tako bodejo torej prav radi posojilnico prevzeli, kar seveda članom posojilnice ne bode posebno ugajalo. Radovedni smo, kedaj bode komu prišla v podjetjih „narodne stranke" pametna misel, da je treba gospodarske stvari od politike ločiti in da denar članov posojilnice ni denar vodij „narodne stranke" . . .
Novo Rosegger-šolo otvorili bodejo dne 28. t. m. v Vuzenici (Saldenhofen). Nemški „Schul-verein" je to velepotrebno šolo zgradil vkJjub hujskariji prvaških nasprotnikov, ki se ničesar toliko ne bojijo, kakor znanja nemščine. Pozdravljamo novo šolo prisrčno in upamo, da bode v blagor ljudstva napredovala ter se razvijala!
Iz Ormoža se poroča, da je pričel tamošnji kaplan Polak v šoli proti postavno prvaško huj-skarijo širiti. Polak je rojen čeh. Stariši se izrecno prepovejo, da bi ta češki zagriženec njih deco v politične namene zlorabljal. Opozarjamo cerkveno oblast, naj v interesu vseh tej hujskariji konec napravi.
Zasledovan kaplan. Zopet en kaplan, ki je oblekel duhovniško suknjo, predno je vedel, je-li ima tudi potrebne sposobnosti zato. Okrožna sodnija v Celju išče namreč s tiralnico (Steck-brief) kaplana Mihčeta Golob, ki je bival nazadnje v Novicerkvi. Sodnija bi pobegnelega kaplana rada dobila, k6r se je pregrešil na § 93 k. z. (omejitev telesne prostosti) in tudi zaradi telesne poškodbe. Ali tovariši nič ne vedo, kje je Golob? Oj ti žalostne razmere ti!
V Mariboru se bode na tamošnji deželni vinogradniški in sadjarski šoli zopet za novo šolsko leto 1912)13 učence do 15. julija sprejemalo. Tudi se odda nekaj prostih deželnih mest. Natančnejše določbe je razvideti iz tozadevnega inzerata v današnji številki „Štajerca u
Ogledi govede. Kakor znano, se lansko leto navadni ogledi govede (Rinderschau) niso mogli vršiti, ker je vladala kuga na gobcih in parkljih. Zdaj se bodejo ti ogledi vršili in sicer glasom odloka deželnega odbora tako-le: V Maren-bergu dne 21. maja; — v sv. Lenartu dne 3. junija; — v Zgornji Radgoni dn6 4. junija; — v Kozjem dne 8. junija; — v Ptuju dne 10. junija; v Konjicah pa dnč 11. junija.
V	Mariboru je umrl vladni svetnik dr. Jakob Sket, gimnazijski profesor v pokoju. Pokojnik se je odlikoval zlasti z raznim literarnim delom.
Umrl je v Ptuju posestnik in krčmar. nad-učitelj v p. g. Dragotin Zupančič po več kot 8 letni bolezni. Pokojnik je bil splošno spoštovan in to tudi pri političnih nasprotnikih. Bil je liberalni Slovenec. Brezsrčni klerikalci so mu zaradi tega še v zadnjih letih mnogo grenkih uric pripravili. Naj počiva v miru!
Gorelo je v Konjicah v farovžu. Gasilci so ogenj hitro zadušili.
Tercijalski svinjar. V Konjicah so zaprli 76 letnega Janeza Rebernak iz Zič ; stari svinjar se je zagrešil nad celo vrsto dečkov. Bil je vedno hudo pobožen in eden glavnih stebrov klerikalne stranke. V zapor je vzel velik rožni venec seboj. Taki so tercijali!
Izgubil je Franc Kalan iz Celja na potu v Št. Paul 800 kron denarja. Najditelj se doslej ni zglasil.
Ubijalci. Na potu iz Poličan v Konjice bili so v nekem gozdu fantje Janez in Ludovik Stermšek ter Florijan Tunkel napadeni. Surovi napadalci so udrihali s poleni tako dolgo po njih, da sta Janez Stermšek in Tunkel v svoji krvi obležala. Stermšek je drugi dan umrl. Tunkel pa leži smrtnonevarno ranjen v bolnišnici. Kot storilce so zaprli orožniki fante Bergler, Jamer-nik, Rambacher in brata Anton ter Kari Košir.
Dve „Sladki deklici", ki prodajata svojo ljubezen, sta v Mariboru na cesti razgrajali. Policija je obe v luknjo vtaknila. V zaporu se je hotela ena teh „deklic" obesiti, pa sojo pravočasno odrezali.
V	bolnišnici umrl je krojač Stäubl, o katerem smo poročali, da so ga v Rečju pri Konjicah pijanega na peč dali, v kateri so potem hudo zakurili. Na pridobljenih opeklinah je moral umreti.
Pazite na deco! V Brezju pri Konjicah je padla 2 letna hčerka posestnika Srebre v vodo in je utonila. Nesrečna mati je padla v ornedle-vico, ko je mrtvega otroka iz vode potegnila.
Nesreča. Konji so se splašili v Mariboru posestnici Mariji Premšl. Trčili so v voz mesarja Wögerer. Vozova štanga zadela je konja Wögererja tako hudo, da mu je več reber zlomila.
Tat in dezerter. Iz Celja je od 87. inf. regimenta pobegnil vojak Alojz Rečnik iz Wurmberga. Preje je izvršil neko tatvino.
Velikonočno streljanje, še par nezgod moramo poročati: V Kostrivnici bil je hlapec Edvard Kamenšek pri streljanju na levi roki težko ranjen. — Kočarskemu sinu Janezu 'Šek iz Grabonošne je razmesarilo prste na roke. — Jako težko obstrelil se je fant Bračič iz Dor-nave pri Radgoni. Pripeljali so ga v bolnišnico. Žalostno je, da klerikalni listi še vedno to neumno streljanje priporočajo!
Nesreča v Karavankah.
Nezmerna krasota gora in planinskega sveta sploh je povzročila že mnogo nesreč. Dne 3. t. m. ponoči napravil je ljubljanski gimnazijski suplent dr. Jožef Cerk z učiteljem Kunaver in šestim dijakom izlet na Stori v Karavankah. Ob 5. uri zutraj so bili pri Prešernovi koči in so svojo pot vkljub hudemu viharju nadaljevali. Okroglo
Oer in den KarawanKen tödlich verunglückte Prof. Dr.
300 m pod viškom gore je dr. Čerk vsled groznega viharja padel 600 m globoko. Ostali so prilezli z največjimi težavami nazaj v kočo. Posebne ekspedicije in planinski vojaki so jih rešili. Dr. Cerka so našli mrtvega z razbito glavo. Naša slika kaže ponesrečenega ljubitelja gora dr. Cerka v turistovski obleki.
Mraz in vihar je divjal zadnje dni tudi po Spodnjem Šlajerskem. Iz slovenje-bistriškega in tudi iz raznih drugih okrajev se poroča, da so sadonosniki in vinogradi jako hudo trpeli.
Mrtvega so iz Pesnice potegnili posestnika Alojza Toplak iz Dragoviča pri sv. Lovrencu.
Požar. V sv. Magdaleni pri Pragwaldu so imeli veliki požar. Najprve je pričelo goreti v poslopju za listje posestnika Andreja Maznič. Ogenj se je neverjetno hitro razširil ter je gospodarska poslopja in hišo uničil. Tudi mnogo blaga trgovke Marije Golanšek, ki je imela v Marinčevi hiši trgovino, je zgorelo. Marnič ima za 5000 K škode, a je zavarovan. Najemnica Golenšek pa trpi K 2500 škode in ni zavarovana. Ogenj se je potem razširil na Divjakovo gospodarsko poslopje, ki je tudi popolnoma pogorelo. Tu je za 2000 K škode, a posestnik je le za 600 K zavarovan. Tudi hiša posestnika Kupec je pričela goreti, a gasilci iz Sv. Lovrenca in domačini so ogenj k sreči pogasili. Gasilcem gre velika hvala, kajti vsled hudega viharja je bila vsa vas v veliki nevarnosti. Ogenj je nastal baje vsled neprevidnosti fantov, ki so v listju popivali in goreče „čike" proč metali.
Napačnega zadel. V krčmi Gajšeka v Slov. Gradcu sta hotela Miha in Franc Brezovnik fanta Fischerja pretepsti. Ta je zagrabil vrček in ga hotel v svoja nasprotnika vreči. A k nesreči stopil je takrat ravno krčmar v sobo, vrček ga je zadel na čelu in ves krvav ter težko ranjen je padel na tla.
Umor v Trbovljah. Kakor smo že zadnjič poročali, napadel je v Velikinoči infanterist Alič svojo nekdanjo ljubico in svojega 15 mesečnega otroka ter je oba z bajonetom grozno ranil. Temu poročilu naj še dostavimo, da sta mati in otrok v bolnišnici na prizadetih ranah umrla.
Zaprli so v Laškem hrvatska vlomilca Štefana Simič in Grujičj ki sta pretekli mesec v Pristovi čez 700 K pokradla.
Nevarni zločinci, v Golobnjaku bilo je ponoči posestniku Hercl jedil v vrednosti čez 100 K ukradenih. Hercl je čutil tatove ropotati in je šel gledati. A komaj je stopil iz hiše, so vlomilci nanj iz revolverja ustrelili in ga smrtnonevarno ranili. Potem so pobegnili.
Vlomili so pri posestniku Martine Moru v Temu pri Sv. Jurju in ukradli 100 K denarja ter srebrno uro. Nadalje so tatovi vlomili pri posestnikih Kostrevc in Sagmeister v Podgorju ter pokradli vina in mesa za več kot 200 K. Tatovi so pobegnili čez hrvatsko mejo.
Iz Koroškega.
Državnozborska volitev v okraju Beljak.
Skupni napredni kandidat je deželni poslanec mesta Beljak
profesor dr. Hans Angerer.
Delujte z vsemi močmi na izvolitvi tega vrlega zastopnika ljudskih pravic! Dr. Angerer je sin koroškega kmeta, ki je imel vedno vroče srce za ljudstvo. Treba je, da vsakdo deluje in vsakdo voli, kajti gre se za vsak glas. Vsi na delo!
Volitev se vrši dne 23. aprila in sicer v posameznih občinah v sledečih urah: Afritz.....-od 11. ure do 1. ure pop.
10.
1.
10.
n H* n j)	n n
11.
1.
"	" T)	j) n
•n „ „ 4. „ „
10. 10,
1.
Arriach.....
Bleiberg ....
Einode .....
Feld ......
Finkenstein . . . Landskron . . . Maria-Gail . . . St. Martin . . .
Treffen.....
Wernberg.....„ 9. „ „ 2. „ „
Villach (mesto)^ . . „ 8 „ „ 4. „ „ Pridite vsi k volitvi! Kakšo vero imajo slovenski klerikalci? Iz Wernberga se nam piše: Znano je, kako vsiljivo nosijo naši slovenski klerikalci vero na jeziku, kakor da bi bili naravnost patentirani kristjani. Kako pa soglaša to z njih dejanji? Mestni župnik v Št. Vidu in deželni poslanec labudske
doline Konrad \Valcher izdal je knjigo, fl je m. dr. tudi vse zbral, kar znajo soci demokratski voditelji in čai čez vero povedati. V tej knjij nega fajmoštra Walcher je čitati: Prist al nega demokrata Bebel so pred še ne pi časom na javnih shodih rekli: „Mi m trebujemo nobene cerkve v odpravimo Boga; na Boga verovati, jeneui Isti socialni demokrat Bebel meni, da nebesa angeljem in vrabcem. List „So2 krat" pa je pisal: „Hudič je edin] stoj na oseba v celi kršč! cei'kvi!!1 Takih izrekov socialnih dei se dobi še več v knjigi fajmoštra Walcher. Zato se mora človek le čuditij stopajo zdaj gotovi slovenski klerikalci cialnega demokrata! Kakšna moral vera slovenskih klerikalc zamorejo take brezverce r a t i ? ! Seveda, neki dnhovnik v m \Vernberg je že pri lanskih državnozboi litvah izjavil, da bi se zvezal trii hudičem, ako bi dosegel polil dobiček. Kaj hoče duhovnik od huc brega doseči, to je pač nerazumljivo. Si štvo proti Nemcem je torejf-slovenskih klerikalcih mi večje nego njih vera! Ali i kmetje se ne bodejo dali zapeljati v vraštvo! Slovenski kmetje volili bodejo aprila dr. Angerer, ker jim bode ta V8 več koristil nego socialni demokrat, ki k večjem za fabriške delavce kaj doseči!J
Foderlach. Piše se nam: Danes st rila pri nas na volilnem shodu j Linhart iz Ptuja in deželni poslanec I leriz Maria-Gaila. V izvrstnem govom Linhart dokazal, da kmetje ne morejo nq za tisto stranko, katera hoče srednje (male kmete in obrtnike) med kapitalisti! bričnimi delavci razdrobiti. Pod viharni« bravanjem je govornik potem bičal slo« prvaško hujskarijo, ki so jo privlekli iz Knj v našo mirno, ljubo koroško deželo. Rel da ne bodemo nikdar ponehali, priporočati! nemškega jezika. Deželni poslanec Gailer kazal na celi vrsti slučajev, kako lepo se Augerer za kmete in delavce v deželnem) zavzemal. Tudi župnik g. Č e s k y je ročal s toplimi besedami izvolitev dra. Al S prisrčno hvalo na g. Linharta in prošq naj zopet pride, zaključil je predsednik j m a u c h to lepo in uspešno zborovanje. E držimo skupaj! Ne bojimo se judovske rije in kranjsko-prvaške gonje! Na dan vsi na delo za sina koroškega kmeta dri gerer!
Latschach. Pi$e se nam: V nedeljo| vršilo tukaj od „Štajerčeve" stranke sU zborovanje, na katerem je govoril g. w Linhart iz Ptuja pred mnogoštevilnimi leženci o kmetih in socialni demokracij gumni in po Koroškem dobro znani gol razpravljal je na poljudni način o razviti cialne demokracije in pojasnil veliko naspn med meščanskim in socialističnim nazira katero zadnje hoče uničiti male kmete iil nike. Nadučitelj g. Andritsch prečital je celo vrsto izrekov socialnih demokratov, A tevajo naravnost uničenje kmetov in obrti Oba govornika sta žela mnogo uspeha.! kočar Simič, ki je slovenski liberalec, p| nekaj odgovoriti, pričeli so rdeči, od dei pirani mladeniči Rabič in Krainer kričati, so potem zahtevali, da naj g. Linhaj enkrat govori, kar je ta tudi storil. 0m(j zlasti nekaj o ureditvi servitutov in oi nostnem miru na Koroškem. Slovenski in ški govor g. Linharta dopadel je navzoči« dobro, tako da se mu je predsednik g Gailer v imenu vseh prisrčno zahvalil. 3 je prosil deželni poslanec g. Gailer val zoče, naj na dan volitve složno za ki kandidata dr. Angerer nastopijo. Vsi] tudi obljubili. Kmetje in obrtniki! si pomagate! Ne verujte medeno sladl dam nasprotnikov, temveč branite svoje
Bilčovs (Ludmannsdorf). PifieJ V nedeljo dne 14. t. m. počastil je pot spod Lenassi iz Sel našo občino s svojim Namen njegovega obiska sicer še ni po[

Vzemite, ako ste nahodni, hripavi ali zašlajmani in ako težko dihate, Felleijev fluid z zn. »Elsafluid«. Mi smo se sami pepričali pri prsnih bolečinah bolečinah, v njegovem zdravilnem kašeli. odstraniaiočem. osvežujočem vplivu. Poizkusni ducat 8 kron 60 vin. tranko Izdelovalec edino apoteker E. V. Feiler v StubicLElsaoiatz, št. 241
en. Morda je hotel naše črnuhe inštruirati, »ko se hnjska prebivalstvo proti šoli! Ali pa je morda dobra večerja v farovžu vlekla? i je hotel naše svetnike vsekniti ? Naj bode kakor hoče, — nas je v resnici veselilo, da g. Lenassija zopet enkrat videli, zlasti za-tega, ker se je tako lepo okroglo razvil, morajo biti pravi paradiž za duhovnike, prejšni fajmošter Nagi prišel je tja le z enim inkelcom", odšel pa je težko obložen. Ni čuda ! »lani so prvi na Koroškem, ki so izpoznali, da šola nepotrebna in da šolska izobrazba otro-)m le škodoje ... V taki fari mora seveda lovniška pšenica cveteti! Samo eno skrb jmo: Ako postane g. Lenassi preveč okrogel, končno niti na kancelj zleziti ne mogel. Ali lani, kakor jih poznamo, bodejo v tem sluzjo že pomagali. Napravili bodejo pri kanceljnn „aofcng.1. Pri blagoslovljenja tega „aufcuga" pa le imel poslanec Grafenauer slavnostni govor.
Pridni katehet je menda znani Dobrove v »likoven. V 3. razredu deške šole dobilo je od 54 učencev ravno polovica, torej 27 (!) neza-stni red v religijonskem poduku. Ako bi kak _3vetni učitelj imel pri poduku take slabe Bpehe, bi ga že davno napodili. Ali katehet je >veda vse kaj druzega. G. Dobrove, potrudite vendar malo, da bode deca vsaj v verouku ipredovala!
Kmetsko zborovanje. Tako uspešno delujoči jroški „Bauernbund" priredi v nedeljo dne 11. aprila ob 3. uri popoldne v gostilni „Briiuer" občini Treffen pri Beljaku kmetsko zborova-(Bauerntag). Na dnevnem redu stojijo sle-leče točke: 1. Pozdrav in otvoritev po zvezinem ielniku. 2. Politični položaj. 3. Državnozbor-nadomestna volitev z beljaškem okraju. 4. >regled v deželnem zboru. — 5. Predlogi (ki morajo pa preje načelniku naznaniti). Upati da se bode mnogo kmetov tega zborovanja leležilo!
Škandal V Selah. Kakor smo že v zadnji jvilki poročali, bil je učitelj Millonig „iz služ-enih ozirov" ne pa morda iz kazenskih vzro-)v prestavljen. Zdaj pa lahko dosta-da je oblast k rajni šolski svet v ah razpustila in načelnika fajmoštra Lenassi odstavila. Za upravnika šolskih zadev je določen g. gozdar Feliks B n d a. — Dvakrat je torej že krajni šolski svet v Selah razpuščen in to edino zaradi neznosne škandalozne hujskarije prvakov in far-ških politikov. Tak slučaj se je pač le malokdaj zgodil. Sramotno je, da mora ravno katoliški dahovnik na čelu te hujskarije stati. Cerkvena oblast bi v tem oziru pač tudi lahko red napravila in oškodovanje šole po Lenassiju končala. O stvari bodemo še govorili.
Pobegnil je v Sv. Johanu pri Wolfsbergu hlapec Oberegger. Preje je svojim tovarišem 80 K denarja in več obleke pokradel.
Zaprli so v Dobriachu tistega Laha, ki je „nabiral za tripoličanske vojake" darove, s katerimi se je pa le sam mastil, in ki je znal tudi kakor sraka krasti.
Požari. Iz neznanega vzroku nastal je v hlevu posestnika Vogl v Eisendorfu ogenj, ki je je uničil gospodarsko poslopje, hišo s pohišt vom, vso žitje in krmo itd. Živino so rešili. Škode je za 10.000 K. — V Steindorfn je pogorela mašinska hiša tamošnji „Torfgenossen-schaft", mnogo šote in strojev. Škode je za 27.000 K.	■
četrta zapoved. Med tesarjem Raichl v Lavaraiindu in njegovim sinom je nastal prepir Naposled je vrgel oče sekiro proti sinu, brez da bi ga zadel. Sin pa je vrgel poleno na očeta, tako da je ta težko ranjen skupaj padel.
Cerkveni rop. v stolni cerkvi v Celovcu je nekdo odtrgal pušico iz stene in jo izpraznil. Istotako je oropal nabiralnik v farni cerkvi za 60 K. Tata še niso dobili.
Zastrupljene ovce. Posestnici Pirker v Un-
terhausu je neznani zločinec zastrupil 3 ovce v vrednosti čez 100 K. Že pred par meseci bila ji je tudi ena ovca za 36 K zastrupljena. Po-sestnica trdi, da je to nekdo iz maščevanja storil.
Pogorel je v Meiseldingu hlev posestnika Siegl. Škode je za 1000 K.
Plodovito OVCO ima neki posestnik v občini Sv. Kri. Od začetka 1. 1910 vrgla je ta ovca že 14 mladih i. s. prvič enega, potem 3 krat zaporedoma po tri in zdaj celo štiri. Vsi mladi so bili zdravi in krepki.
Roparski napad. Neznani roparji so na potu v Mosel napadli ženo čuvaja Strampfer. Ranili so jo hudo in ji oropali 27 K denarja.
V vodo skočil je s samomorilnem namenom neki huzar v Wolfsbergu. Tovariši so še živega iz vode potegnili.
Sleparji. Neki posestnik prišel je v Celovcu dvema postopačoma v roke, ki sta ga za 50 K opeharila.
Dezertiral je od 17. inf. regimenta v Celovcu vojak Bartl Uršič.
Vlomi. V Beljaku vlomil je neznani tat pri irčmarju Langu. Dobil je le okroglo 10 K, a )ri vlomu je napravil za 50 K škode. Isto noč oilo je v pisarno firme Marchi vlomljeno. Tat pa ni nič dobil.
Po svetu.
Vnlk&n ali plamteča gora je izbruhnil glasom poročil dne 5. t. m. v srednjo-amerikanski državi Panama. Gora Chiogni pri mestu Pocco del Torro pričela je namreč nakrat ogenj bluvati. Uničenih je mnogo indijanskih vasi in tudi jako veliko ljudi je izgubilo svoje življenje.
Most podrl se je v občini Buioreni ca Rumun-skem, ko je ravno skupina romarjev čezenj šla. 24 romarjev, večidel žensk in otrok je padlo v vodo. Takoj so potegnili 13 mrličov iz vode. Tudi dva rešitelja sta našla v valovih svojo smrt.
Rudarska smrt. V jami pri angleškem mestu Bury je bilo 4 delavcev ubitih, več pa ranjenih. — V jami Kollin-Green je bilo 6 rudarjev ubitih
vlago in izdatnim gnojenjem. S tem zavarujejo posevke pred poznimi mrazovi in si večji izdatek lepo povrnejo z večjim pridelkom	Nadzornik Alfred Pettera.
(„Gosp. Glasnik4«).
Mednarodna razstava umetnega kuhanja na Dunaju. Največjo pozornost je vzbujal nedvomno paviljon tvrdke Maggi. Zanimivo je b lo gledati, kako so obiskovalcem prijali apetitno servi-rani Maggijevi izdelki. Njih kakovost je pa tudi nedosežna. V priznanje tega dejstva odlikovali so jih z državno nagrado in z zlato razstavno svetinjo s častnim diplomom. Ravno tako lepo kakor tudi v resnici zasluženo odlikovanje.
Največji triumf življenja je vsekako dobro zdravje. Zdrav organizem, izvrstno stanje moči in veselje do življenja so zakladi, ki se jih naj za vsako ceno obdrži. Ničesar ne koristi temu cilju bolje nego Nutrigen, redilno sredstvo vzorne sestave, ki osvefci kri, živce, kosti. Tudi zdravim je Nutrigen potreba; bolnik pa napravi naravnost greh, ako svoji oslabeli eneržiji in življenskim pogumom s tem sredstvom ne pomaga. Nutrigen-podjetje v Budimpešti, VII., Klisabetring 16, odd. 115 pošlje vsakomur na zahtevo poizkušnjo in podučno knjigo, to pa zastonj._
Loterijske številke.
Gradec, dne 13. aprila Trst, dne 6. aprila :
28, 77, 52, 42, 4. 87, 13, 39, 50, 85.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša 140
Prokop Skorkovsky in sin v Hnmpolcu na Češkem. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke.
Gospodarske.
Gnojenje koruzi. Srednja koruzna žetev odtegne zemlji pri hektarju (l3/* oralu) 75 kil kalija, 29 kil fosforjeve kisline in 70 kil dušika. Da se toiej doseže dobro žetev, mora imeti zemlja v obiliei zgoraj omenjene tri redilne snovi. Gnojenje s hlevskim gnojem večidel ne zadostuje, ktr kmet tega gnoja pri današnjih razmerah večinoma v zadostni meri nima Vsled tega je potrebno umetno gnojenje. Na 1 oral se daje poleg hlevskega gnoja še 60—80 kil 40%tie kalijeve soli, 100—130 kil superfosfata, vse zmešano, to pa v rani spom'adi, kolikor mogoče hitro; vse to se dobro prekoplje in preorje. Čilski salpeter se gnoji v polovici 8 dni pred nasadom, v drugi polovici pa pred prvim okopavanjem (Kopidüngung). Pri raztrošanju druge polovice Čilskega salpetra pa je na-to paziti, da se isti med vrstami rastlin, ne pa na rastline raztrosi; drugače bi se lahko rastline osmo-dile. Ker potrebuje koruza (kakor sploh vse rastline) vse tri omenjene redilne snovi, se mora tudi s vsemi tremi gnojilnimi sredstvi gnojiti. Enostransko gnojenje z enim ali drugim omenjenih gnojil ne more trajnega uspeha prinesti. Z dodatkom teh treh gnojilnih sredstev se ne pospešuje samo rast koruze glede na barvo (temno-zeleno), velikost in krepkost, temveč ugodni uspeh se kaže zlasti v tem, da prinašajo rastline več in boljšega zrnja. Pri nekem poizkusu, ki se je napravil na ilovični zemlji, dobilo se je z samim hlevskim gnojenjem pri oralu le 11 meterskih centov, pri gnojenju z hlevskim gnojem in z zgoraj omenjenimi tremi umetnimi gnojili pa 18 met centov zrnja. Tak uspeh krije pač stroške umetnega gnojenja.
Ugodnosti gnojenja kulturnim rastlinam z umetnim gnojem, v vodi r&ztopnim gnojem.
Pravo vrednost gnojenja z umetnimi v vodi raztopljivimi gnojili pri kulturnih rastlinah spoznamo v bolj suhih letih. Če je dovolj zimske vlage v zemlji, se nam za pridelek ni treba bati; le tretja košnja detelje, luk in oko-pavine zahtevajo več vlage. Če hočemo imeti lep pridelek, jim moramo poskrbeti vlago. Zato jim moramo gnojiti z gnojili, ki so v vodi raztopna. To je posebno potrebno v prvi dobi vegetacije, da se rastline močno za-korenijo in ustvarijo sončnato listje. Kdor premalo gnoji, trati kapital.
Za tako gnojenje potrebujemo na 1 hektar: Superfosfata. . 3—3»/2 q 3—3»/2 q 2—2'/2 q 3—3\'2 q 40% kalij, soli 2—2>/2 q V/t—2q 2—2l/2 p 1—2 q| Čilskega solitra 2— 2»/2 q IV2—5 q 2—2»/., q.
Repnega semena je jako malo, zato moramo ž njim Štediti. Zato so gospodarji letos še v pra7 posebni meri navezani na to, da podpirajo vegetacijo z zimsko
Otročji vozički
za 12,14.16,18, 20 K in tudi finejše sort? v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini
Johann Koss
CELJE
na kolodvorskem prostorn. (Zahtevajte ceniki
RAZGLAS.
328
Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru se bode oddalo začetkom šolskega leta 1912113, t. j. s. 15. septembrom t. I. več deželnih prostih mest.
Prosilci za eno teh prostih mest (Freiplatz) morajo biti na Štajersko pristojni in najmanje 16 let stari. Svoje nekolekovane prošnje imajo nasloviti na štaj. deželni odbor v Gradec; dodati imajo prošnjam krstni in domovinski list, spričevalo o cepljenju koz in o zdravju, nrav-nostno spričevalo, odpustnico od ljudske šole ter ubožni list; predložiti pa je te prošnje osebno najkasneje do 15. julija t. I. pri ravnateljstvu deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru.
Taki, ki dosežejo deželno prosto mesto, se morajo s pravoveljavnim reverzom zavezati, da bodejo po absolviranju vinogradniške šole in eventuelnem dokončanju vojaške službe skozi 3 leta na Štajerskem kmetijske službe izvrševali ali pa za vsako leto, ki ga bodejo med tem časom izven dežele prebili, svoto 200 K za deželni sklad na ravnateljstvo vinogradniške šole plačali.
Plačilni gojenci, t. j. učenci, ki podučne in oskrbovalne troške v svoti letnih 448 K sami plačajo, prosilci za okrajne štipendije ali take drugih mest in korporacij, kakor tudi prakti-kanti morajo za sprejem v zavod istotako s predložitvijo zgoraj omenjenih papirjev do označenega termina prositi, in se pri direkciji zavoda osebno predstaviti, kjer se jim bode vse drugo pojasnilo. Plačilni gojenci ne potrebujejo ubožnega lista.
Gradec, 14. aprila 1912.]
Od štaj. deželnega odbora.

na glavnem trgu zraven apoteke
priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za BO dO K 1*20«
Maribor
Domgasse 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in naiceneje bluze, šose, predpasnike, perilo po meri. M. TVesiak. 808
Ali potrebujete orodje? Dobri revolverji . od K 5' . Avtomatične repet. pištole kal. 6 35 mm od .... od K 36 — Fini flobert tešingi od K 8 35 Cene puške za lov in Sajbe v
najvišji kakovosti. \Verndl. infant. puške skoraj nove K 7 50. Take odrezane v ohliki karabinerja za krogljo 100/200 korakov K 12'—, za šrot (kal. 28) po K 13 50. Pišite takoj po ceniku 1 (brezplačno) na strogo reelno fabriko orodja A ANT0N1TSCH v Borovljah 41 (Koroško).
276
a*»»«»*«»
Aparat za valiti 273
(Bmtapparat)
K 45'— vali bolje kot vsaka koklja. Zastonj na poizkušnjo. ti. Mucke, Poltendorf štev. 166 pri Dnnajn.
ttJftriKftSCItttJt
Zaslužek! I g
2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahko štrikarije doma Edino moja mafiiria za hitro štrikanje ,.Patenthebei" ima izkuSene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pismena garanc., trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prošpeict zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, i rs. sodn. protokol. Kari Wolf, iianaj Mariabilf, Nelkengas*« 1/03
Pridno in Snažno
dekle
15 do 18 let staro, ki ima veselje do otrok in se želi izobraziti, se išče; plača po dogovoru. Istotako vožnja. Ponudbe so, če mogoče z sliko, za poslati na gosp. F. Marin-sch»-k, uradnik, Trst, via Maiolica, 10. 301
Stili ledne na poizkus
in vpogled razpošiljam svoja priznana kolesa marka „Bohčma" in garantiram pismeno za dobro delo in material. — Reparature in deli najceneje. Zaupljivim osebam ugodne plačil, pogojp. P Dušek, tovarna koles Optično na drž. žel. 2022 (Češko). Ilustrovani cenik zastonj. 155

Lepo posestvo 306
eno uro od Maribora v Dogo-šah štev. 4 je za prodati. So njive, travniki, gozdi, hrami so zidani in z opeko kriti. Vsega skupaj je 13»/» oralov, vse v ravnini. Pri hrami so lepe brajde in drugo sadonos-no d evje. Cena je 12400 K, boli natanko se izve pri posestnik» v DogoSah šte«\ 4, Maribor.
xx>xxxxxx
Hiša 307
novo zidana, 1 oral njive in nekaj sadonosmka, '/« ure mesta Ptuj se takoj proda. — Več pove uprava „Štajerca".
XXXXXXXXX
Iščem službo kot
O O Žagar; O O
znam na „Vollgatter" rezati in tudi na vodne žage; vstopiti želim do 15. majnika na spodnjem Koroškem. Naslov pove uprava „Štajerca". 321
Dekle za iztoč 323
(Schankm&dchen), ki zna dobro računati, se sprejme v prodajalni žganja Franz Hatter v Ptuju.
Izurjen gostilničar
in žena, katera že več let ta obrt izvršujeta, išče dobro idočo, večjo ali manjšo gostilno s popolnim inventarjem v najem v mestu Ptuju ali v bližini; prevzame lahko takoj ali pozneje. Pisma pod „št. 10ti", poste restaote Celje.	326
Kovaški pomočnik,
priden in trezen delavec, se sprejme pri kovaškem mojstru Franz Kovsche, Zreče pri Konjicah; istotam se sprejme tudi krepek nčenec z celo oskrbo.	324
Proda ali odda se v najem pod jako ugodnimi pogoji
velika, prostorna trgovska hiša 322
skupaj z 2 oraloma travnika.sta novalno hišo in kovačnico, ob okrajni cesti, jako dobri prostor kčr se da tudi z nakupom deželnih pridelkov, jajc, perutnine, veliko zaslužiti. Odda se zaradi družinskih razmer. Pri ev. nakupu treba je le na-plaček par tisoč kron. Ponudbe na g. llans Sdnuteritvch, v Št. Vidu pri Ptnju.
POZOR! 318
50.000 parov čevelj 4 pare čevelj za samo 7 K 50 h. Zaradi vstavljenja plačil večih velikih fabrik se mi je naročilo, da prodam veliko zalogo čevelj globoko pod izdelnimi troški. Prodam torej vsakomur 2 para če» elj na ¿nore za gospode in 2 para za dame, usnje, rujave ali črne, galoši-rane, močno žebljana usnjata podlaga, veleelegantna, najnovejša facija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštajo le 7 K 50 h.
Pošilja po povzetju Ch. Jnngwirth, eksportna liiša
za čevlje Krakora št 22. Izmenjava dovoljena, tudi denar nazaj.
Pozor I
319
50.000 parov čevelj! 4 pari Čevelj samo K 750. Zaradi ustavljenja plačil raznih več-j h fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-Čevelj, usnje, ruj. ali črno ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla. veleelg. najmov. fakcija, velikost po št. Vsi 4 pari koštajo le K 7-50. — Pošlje po povzetju C. (irliner, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj.
2 pekovska učenca
se sprejmeta. Vpraša se pri g. Franc Machalka, vodji trgovine firme V. Leposcha v Ptuju.	315
Lepo posestvo 310
pri lepi cesti, blizu mesta Maribora, lepi sadonosnik, 2 lepa goeda in njiva, lepi vit, hram v dobrem stanu, z opeko pokrit, blisu šole in blizu delavnice, '/, ure od kolodvora, po dobri ceni prodata pri Sv. Miklavžu pri Mariboru.
Franc in Marija Fran.
Sprejmeta se takoj ?05
dva učenca
z dobro Aolsko naobrazbo, zmožna nemškega in slovenskega jezika, v trgovino me-šaoega blaga pri gosp. Vid Mory v Pliberku.
1000 kron plačila
za take, ki so plešasti in nimajo brade.
Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Cara las povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi] oseb v rast.
Cara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je prizi balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti.
Cara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gosj po celem svetu rabi.
Cara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se
Ako to nI res, plačamo
lOOO krosa laetto
vsem osebam, ki so plešaste, brez brad« ali redko obraščene in ki 80 Cara
uspeha štiri tedne dolgo rabile.
Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi.
Gospod Josef Silhany piše:
Velecenjena firma!
Ker jc moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast br prosim, da mi pošljete en paket Cara k 6 kron po povzetju.	Z velcspoštovanjem
Cara-Haus, Kopenhagen.	Josef Silhany, Erszebetfalva,
Za mi poslani zavoj Cara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrii moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam, moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha,in zahv., Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo Zj lahvalo ostajem Vaš	Q V. M. Kopenhagen.
Cara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mel pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo Specialno trgovino.
En zavoj Cara stane 6 kron, dva zavoja io kron.
Dbs. diskretni zavoj.
«rs:«.«i
ii«nt- w
i


ril iišL. hm
m
(Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji).
Vabilo
na
316
dnfc 28. aprila 1912
ob 3. uri popoldne pri sv. Duhu
se vršeči
občni zbor
Dnevni red:
1.	PreČitanje in potrjenje lanskega
sejnega zapisnika.
2.	Prečkanje revizijskega poročila.
3.	PreČitanje računskega zaključka za
l*to 1911.
4.	Sklepanje glede razdelitve čistega dobička.
5.	Raznoterosti.
Posojilno-blagajniško društvo (Vorscliuss-kassen-Verein) pri sv. Duhu-Loče
dne 15. aprila 1912.
Načelnik :
Frauz Possek I. r.
' mr pozoe! n
Zagorjansko belo apno, Portland- in Roman-cement, opeka za zid, strešna opeka, traverze, železo za obkovanje vozov, štedilniki (šparherd); deli šparherda, kotlji, vliti in bakreni, — najceneje pri	3i7
Alois Matscliek, Maribor, TrlBSterStraSSB 25,
poleg bolnišnice.
Gostilna in ekonomija
z lepimi ravnimi travniki in polji, 20 minut od Maribora, iztoč vina, pive, mošta in žganja, ki gre dobro, primerno i za trgovino, se proda. Vprašanja :
laendler, Maribor
MellingerstraBe 9.
Nervomo stoletji
se imenuje opravičeno našo dobo, kčr pri našem mi hitenju svoje živce dostikrat preveč utrudimo, d< končno s takim nenaravnim načinom življenja
sistem živcev popolnoma izčrpan!
V takem stanju ostati je za bolnika jako us in je skrajni čas, poseči po pravilnem sredstvu.
Tako sredstvo je kronani „Nutrigen4-, ki se fl čeno kralja redilniii preparatov imenuje	■
To je živčni tonikum prvega razreda, reuiloi a rat, ki je mnogokrat izkušen; brez da bi obsegal S snovi, zgradi iz novega zaostale živčne celice in os oživlja na novo celotni organizem.
Vsakemu boloikn stoji na prosto, da poizkusil? tovnoznano sredstvo brezplačno. Odločili smo se, da| kusni zavoj „Nntrigena" s pod učno knjižico vred in frank o brez vsake obveznosti vsakomur vpošljei
Pišite muu še danes. Vi bodete v čudežno^ žtvce pomirjujočem vplivu tega krasnega redilnega ¡j rata, ki ga je kedaj trpeče človeštvo dobilo, prijete nadeni.
Nutrigen-podjetje, Budimpešta, Erzs korut 16, odd. 175.
Trgovina
® JoliannRossC
na kolodvorskem prostoru
priporoča za
sveto birmo
Otročje gotove obleke vsake velikost) fante in dekleta zelo po ceni. j Belo in svetlo poceni volneno in p blago za dekleta, kakor tudi vence in Za fante lepi poceni štof. DC" Postrežba zelo solidna.
327
Prodam 3 vagone prav pošteno lepega _ prešanega
tW* sena -p,
in 40 hekto lepega krompirja za *en> po 8 h kila, vse na postajo Spodnji Dr« Naslov: Filip Wouk, Schlossberg, Unter-I
Kroja
dober in priden delavec, sprejme se prostem stanovanju.
Josef Presker, trgovec, Zreče pri Ko
i
veliko trgovino Johann Koss, Celje ■
zaradi njene solidnosti, uizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi. kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otrtf klobuke, čevlje, sploh obuta Io, štrikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, fc -======== grobne vence in trakove, z eno besedo vse.	=j

Langen & Wolf
Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 Inženirska pisarna: Gradec, Annenstr. 10.
originalni „OTTO"-motorji
ia bencin, bencol, petrolin, psauggasu in surovo olje
Bencin-lokomobili
s stieho ali brez nje
Mašine za obdelovanje lesa.
Kompletno pohištvo ra žage in mizarske delavnice.
Ledenice in hladilne uredbe
Obisk inženirja, proračun troškov, prošpekt 526 A.
B. Z. zastonj.	859
m

Jeklena in železna konstrukcija, j Posebna specialnost! Prištedenje dela! Trajno! Lahkorabno!
Original - amerikan-
gke mašine za kositi
travo, deteljo in žitje. Najednostavnejša konstrukcija, nedoseženo lahki tok, oddajajo proti garanciji za iz-borno delovanje
I lirt 1 Es, Dunaj 1, lanorstraBe 71
fabrike kmetijskih in obrtnih strojev, lik št. 208 a zastonj in frauko. Išče se agente. Želi se zastopnike.	291
in astma
ipometKi&e va-pogledom na reno tnamko
se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega EncalyptUH-olja (avstralski naravni produkt). Gena originalne steklenice 1 K 50 h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (Leberflecke), finami . in nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonboni edino vplivni proti kašlju, oslovskem ka-šlju, astmi itd.
ERNST HESS
== Klingenthal i. S. =
Se dobi v Ptuju v lekarni zamorcu" H. Molitor.
„P" 57
52 do 56. Riesling K 58 do 66. Portngizec "to rdeč K 50 do 60. Pristna slivovka K 116, nato i tropinovec K 118 za 100 litrov prodaja J. Kravagna v Ptuju.	ms
Lepa hiša
podobna, novo zidana, z opeko krita, 12 let |da?ka prosta, ima 4 sobe, 2 štedilni kuhinji, [veliko klet, perilno kohinjo, vodnjak, velik vrt, [blizu velike ceste in šole, v lepi ravnini, Vt ure Maribora, miren in brez prašni kraj, toraj ibno za penzijoniste rairojlubni dom, se takoj [proda. Cena 8600 kron. Vknjiženo pa ostane [3500 K. Več o tem pri lastniku Franz Podlipnik, Thesen štev. 37, Marburg. 308
Veleprima
bakreni vitrijol
(Kupfervitriol) ena kila 64 vinarjev
le pri
Ferd. Hartinger
trgovina z deželnimi produkti
MARIBOR, Tegetthoffstrasse 29. 303 |
Lepo posestvo
16*
v Zgornji Sv. Kungoti (v Plintovcu) se proda, kakor leži in stoji; je 21 oralov veliko in zelo rodovitno, njive, okoli 12 oralov travnikov in sadonosnik v najboljšem stanu. Krme za 15 glav govede. Cena 12.000 kron. — Vprašanje pri posestniku g. Johanu Stanitz v Hočah.
n m
se dobi
rezano blago, perilo in obleke
pri Adolfu Wesiak, Maribor, Draugasse št. 4.
Čez vsak dvom
zvišen je sigurni vplip priznanega, zdravaiSko priporočenega i sredstva
GONTRHEU3VSAN
(besedna znamka za Mentholo salicilizirani eksfrakt, iz kostanjev) pri revmatizmu, gihtu, neuralgiji in ozeblini itd., katero je vedno zanesljivo sredstvo, ki za hitro pomirjenje in vstavljpnje bolečin, odstranjenje oteklin in zopetno vstvar-jenje gibčnosti členkov ter odstranjenje čutov (Kribeln) sigurno presenetljivo vpliva pri obkladkih, obribanju in masiranju. I tuba 1 krono.
Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerjevi apoteki
c. k. dvorni liferanli, Praga 111. št. 203 Pri naprej-plačilu K 150 se 1 tubo | £ » » » » & » [ 5 ??
„ 9- „ 10 „ 1 968 Pozor na ime preparata in izdelovaleal
Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka 1. Behrbalk in H.Molitor. j
1
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur
v p oral) o. — Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdapa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d.
Hiša
v sredini mesta, kjer se nahaja že mnogo let dobro idoča ključavničarska obrt in kjer se nahaja 9 strank, 1 delavnica, skladišče itd. ter se dobi netto-dohodek iz mitnine letno 1.200 kron, — se za 22.000 K takoj proda. Izplačati je 11.000 K. Vpraša se pri: Alois Riegler, Maribor, Triesterstrasso 34. 167
Neprijetne lasi
v obratu, na rokah, odpravi tekom 5 minut
flia. i lili „Haarentferner"
Neškodljivi, sigurni uspeh. Ena doza zadostuje. Razpošiljatev strogo diskretna. 293
«os. dr. a. g IX laborat. DlllIU. II Berggasse 17,1
Javna dražba.
Dne 24. aprila ob ^ll. uri dopoldne vršila se bode pri c. kr. okrajnem sodišču v Sevnici v sobi štev. 8
dražba zemljišča
vi. štev. 211, k. o. Rajhenburg, spadajočega v konkurs po Leopoldu pl. Rainhofen. Zemljišče, ki bode prišlo na dražbo, je cenjeno na 1600 kron. Najmanjša ponudba znaša 1066 K 66 v. Dražbene pogoje in zemljišča se tičoče listine kupci lahko pregledajo pri c. kr. okrajnem sodišču v Sevnici ali pa pri upravniku mase dr. Fritzu Zangger-ju v Celju. Upravnik mase je pripravljen, pojasnila tudi pismeno dati. Parcela, ki pride na dražbo, je sredi trga Rajhenburg ležeč lep vrt, ki se prav posebno lahko porabi za stavbišče. Interesentje se torej vabijo, da se dražbe prav polnoštevilno udeleže.
302
Varstvena marka „Anker"
Liniment Capsici comp.
nadomestilo za
F" anker-pain-expeller
je znano kot odpeljajoče, Izvrstne in bolečine odstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 140 in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v škat-ljah z naSo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo.
Dr. Kicttsr ieva apoteka „zlati in"
v Pragi, Elisabctstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak dan.
Vstanovljena leta
1862.
m m m
Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu.
Mestni denarni zavod. * *
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem - vstreže.	=
m
$ Občen je $ $ z avst. ogersko $ # banko, m
m m
m
m Ravnateljstvo.
B2B

18558514
Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta naj se odloči za „Styrlr ™ kolo (največja fabrika v naši državi!).
Gene za gotovi denar: Herren-Tourenrad K 140—160. — Herren-StrassenraF! fino delo K 180—200. — Herren-Strassenrad najfinejša vrsta K 200—240. PF** Bicikelni so s „freilaufom" in z najmočnejšim pneumetikom.
Zanesljivim kupcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile),!*^? dalje „Laufmantel" in „Luftšlauhi" se dobijo po najnižji ceni.	^B
m Obiščite našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste). 0—
Zaloga koles in šivalnih strojev.
Brata Slawitsch, trgovca v Ptnjirat
Florianiplatz in Ungartorgasse.
Po zelo znižanih, cenah.!
Ivan Berna
v Celju, Herrengasse štev. 6
filijala Grazergasse štev. 15, in telefon štev. 87/VIII., telefon Herrengasse šfev. 94/11,
priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste mofikih, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tud: popravila. Postrežba točna, cene solidno. Zunanja naročila pro«
povzetju.	61
Pri vsaki hiši je treba nži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slavvitsch v Ptuju.
Rabljeni
motorji za surovo olje
izvrstno ohranjeni 3 —50 PS pod polno garancijo se ugodno prodajo. Prvorazredni fabrikati! — Prij. ponudbe na
Leo Klein, Dunaj I,
Krngerstr. 5/St.
Pri podpisanem graščinskem oskrbništvu se vsled smrti
vrtnarja hmelj in sadjarstvo 'THg
to službo odda. Plačila so: Plača v gotovini K 480-—, 1 oral polja, vrt za zelenjavo, 720 1 pšenice, 730 1 mleka, prosto stanovanje, kurjava in tantieme za hmelj. Prosilci, ki znajo nemščino in kakšni slovanski ali ogrski jezik in ki zamorejo službo takoj nastopiti, naj svoje prošnje s prepisi spričeval na graščinsko oskrbništvo graščine Moslavina Popovača (Hrvatska) vpošijejo.
277
Priporočljiva domača sredstva.
Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krri proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prsa in pljuče, stekl 1-20 K proti kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi k 80 vin. — Čaj proti gibtu k 80 vin. — Balzam sa giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od* itrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek k 120 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi k 160. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke k K 1*—. Raa-poliljatev L. HflrbSt, apoteka, Bleiburg na KoroUna
IKazpošiloalarLa liiša
za otroške vozičke, otroške postelje, športne vozove, reformske stole, železno pohištvo, mesinkovo pohištvo, matrace in „einsatze",
fo originalnih fabričnih cenah Angl. voz od K 22 — naprej, 'rinces-voz od K 36 — naprej. Voz (Ka8teuwageB) z gumijem od K "7- - naprei. Otroške postelje (Gitterbetten), velike od K 20 — naprei. Mesinkove postelje od K DO1- naprej. Špecialiteta: „Brennaborvvagen4'. Najboljše po vs«»m svetu v vseh cenah. Največja izbora! Najnižje cene!
L Gerlach, Gradec, Joanneumring 7.
Ben
ich
Najboljša pemska razprodaja I
Ceno perjtfza postelj!
1	kg. sirih ilisanih 2 K; boljših
2	K 40 h; na pel belih 2 K 80 h; betHi 4 K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših 8n»ženo-belih, ilisanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega
-OK; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko.
rar* Gotove postelje
iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 Inlient, 1»0 cm dolg, 12* cm širok, z 2 glavnina blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-daune 20 K; dnnne 24 K; posamezni tuhenü 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 8 K 60, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazai. S. Beniecta, Deschenltz Nr. 716, tefto, (Böhmen). Cenik gratis in franko.
Motorji
za surovo olje z visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni ,
troški 1 do l1/, vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in bencol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije _ od 1 do oO HP, ter lokoniobili od 2 do 20 HP. Obratni troški 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč.	76
T-
Dunaj, in.. Paulusgasse 3. — Budapest, VI., Vžci kOrut 37-
Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno.
Vsaka mati
nnaj bi vpoštevala, da je močnate jedi, kakor Štrudelj, knedeljne, testo, torte, kohe, ....	puddinge, auflaufe, guglhupfe, krofe, fleke,
vuhteljne, bajgeljne, nudeljne, omoletne, palatščnke špalte. kifeljce, dalko, kiheljne, cmoke, Stolne itd., v mnogih slučajih, zlasti pri otrokih, mesnatim in sestavljenim jedilam odlikovati, ako se jih napravi z dodatkom
dr. Oetker praškom za pecivo a 12 h,
kajti le tedaj so no samo redilne, marveč tudi lahko prebavljive, kar se zlasti zopet pri otrocih ne more preveč ceniti. Napravite torej za Vaše otroke mnogo takih močnatih jedil z dra. Oetker praškom za pecivo, ki se ga dobi povsod z milijonsko priznanimi recepti. Ali pazite nato, da dobite le pristne izdelke dra. Oetker. 1096
- Zdravo, redilno, ceno
5
Ljudskakopelj mestnega^
¥ začetku
mnogih resn»h boleznih stoji komaj opazljivi lahki Zato vzemite pri nastopanju tega takoj zdravniško čeni, dobro- okusili
Thymome! Scillae
da preprečile pretečo nevarnost! Da jim to pot pri nastopi vSe m kašlju, katarhu itd. Tudi pri os kašlju najbolje izkušeno in hitro vplivajoče. izdelif glavna zaloga
B. Fragnerjeva apotska
Prosimo, vprašajte Vašega zdravnika!
1	steklenica 2 20 K. Po poŠti franko pri naprej
2	90 K. 3 steklenice pri naprej-plačilu 7 — K. 10
pri naprej plačilu 20.— K. Pozor na ime preparata,
izdelelovalca in na varstven«» znamko.
kopališča v Ptuju.
^m za kopanje: ob delavnikih od 12. jfe^ ure do 2. ure popoldne (blagajna je od
Zaloge v apotekah. V Ptuju pri apoteki Ig. Behri Molitor.
12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne.
k
1 kopelj z vročno zrakom, paro ali „Brausebad" z rjuho K —'60; postrežba K --10.
IZJAVIM
da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za irigacijo pri damah, za desin-fekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih dutiov in potnih nog, je steklenica
Lysoform
desinfekcijskega sredstva priznano najboljše.	133 Se dobi z navodilom za rabo v vsaki apoteki in drožeriji po 80 vinarjev v originalnih steklenicah. — Lysoform-toaletno milo 1 krono za en komad.
ms
Udajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
Tiskal: W. Blank« v P*,