176 Ni ni, milostiva! . . . Vasih mi pride v spomin trenutek iz mladosti, ki je ni ve ..." Ozbilnik je pil mnogo ta veer, in polotila se ga je mehkoba. Dobravnik ga je praal po uiteljevih. On je el v pokoj z novim letom ves od bolezni oslabljen. Pravijo, da jo je dobil od Mire: vse zadnje noi je presedel pri njeni postelji in zrl v njen polmrtvi obraz ..." Dobravnik se je za hip zamislil. Ali trajalo je sam trenutek in praal je popolnoma z mirnim glasom: Ali si povedal o meni?" . . . Da! Vse sem jim pojasnil, in teko jim je bilo: umolknili so vsi, in zaudenje se razlilo po obrazih . . . Gizela se je poroila z Evgenom in tistikrat je rekla, da se gotovo e kdaj sreata v ivljenju, in pri taki veseli priliki ti ponudi roko sprave... Vidi, tako se je vse konalo . . ." Vera se je ozrla z vpraajoimi omi v Ozbilnika, in po njenih licih se je razlilo zaudenje . . . IVO DANIC: PESEM ZAPUENEGA. Moja pesem gre ez polje, gre ez gore v tuji kraj, da zgubi se v zemlji tuji, se ne vrne vekomaj . . . To je pesem o mladosti, o veselju sladkih dni, o bogatih srnih roah, ki jih v mojem srcu ni. To je pesem o pomladi, ko budi se cvet dehte, o ljubezni, skriti srei, ki za mene ni je ve. To je pesem o mladenki, ki je pela v sladkih dneh roe so v laseh cvetele, plaval ji na ustnih smeh . ZVORAN: K ROJSTNI KOI. Ko mi je teko srce, moje misli v bledi noi spejo k tihi rojstni koi, v malo selo pod goro . . Tamkaj pomlad mladih dni priakuje me vesela, da me vzljubi v lica vela, da odbegne alost vsa . . .