118
Naši dopisi.
Z Dobrove dne 27. aprila. (To in ano, javna za* hvala,) Zimo smo, hvala Bogu, srečno prestali; bila je, reči se mora, v splošnem obziru bolj mila nego ostra. Šolskemu obiskovanju bila je, izuzemši par slučajev (povodnji), prav ugodna.
Proti koncu zime začele so se v tej šolski občini zopet po nekoliko koze oglašati. V teku zadnjih 14 dni ni bilo nobenih pojavov (novih slučajev) koz več. Taka so lansko in letošnje leto obiskale celo tukajšnjo farna občino.
Meseca svečana in marca prejeli so, izuzemši sama dva, iz tukajšnje občine, vsi drugi udeleženci lanske sadne razstave, jim priznana odlikovanja: štiri bronaste svetinje, dvoje častnih daril v zlatu in sedem „priznanj-skih diplom''. Med temi odlikovanci bili so tudi štirje učenci tukajšnje šole. Sploh, posebno pa še med šolsko mladino, so ta odlikovanja napravila najboljši utis.
Prvi oznanjevalci toplejšega in ugodnejšega časa t škrjanci, pastaričice, golobi, postovke in tudi slavčeki so uže tukaj; le lastovica se še nobena ni prikazala. Da bi pač tem priljubljenim gostom pomladanskim letos hujši mraz več prav nobene preglavice ne napravljal!
Sadjarska dejanska dela na šolskem vrtu in drugod pričeli smo, in jih upamo z božjo pomočjo tudi koristno dognati.
Kneza Liechtensteina govor o verski šoli napravil je tukaj najboljši utis na vse prebivalstvo. Ta vrli in blagi zastopnik krščanskih narodov avstrijskih v držav* nem zboru, je 8 svojim govorom dobro populil in odri vsem   nestrpuiin   prenapetežem   trpe   pike  raz jezikov*
119
Slava mu! Isto tako tudi vekovita slava vsem vrlim narodnim zastopnikom kranjskim v državnem zboru, kateri se letos glede pravične stvari vsak iz svojega stališča tako krepko za pravice in splošnjo blaginjo milega slovenskega ljudstva potegujejo! Bog jih živi!
Še ena dolžnost mi je to potjo javno izvršiti. Na-prošen od tukajšnjih odlikovancev ob zadnji deželni sadni razstavi, prav preiskreno, srčno in gorečo zahvalo.
1)  izrekam v svojem in drugih odlikovancev imenu slavnej c. kr. kmetijski družbi Kranjski za priznane in tloposlane odlike: bronaste svetinje, častni darili v zlata In priznanjske diplome.
V svojem in krajnega šolskega sveta imenu izrekam
2)  enako toplo in srčno zahvalo tukajšnjemu blagemu katehetu v. č. g. Valentinu Lavtarju, kateri je za celo tekoče leto iz svojega žepa za šolo naročil črteča", in
3)  V. č. gosp. Juriju Darnovšeku, farnemu administratorju v Želimljah za brezplačno poslane cepiče jabolk imenovanih: „rudeči rožmarinček".
Bog   povrni   vsem   njihova   blaga   dejanja   obilno !
Živeli!
Prav pohvalno mi je omenjati tudi še predsednika
našemu krajnemu šolskemu svetu g. Mihe Nova Ka, Ka-teri je v vsakem oziru za šolo in pošteni njeni napredek v resnici zavzet in pri vsakej pošteni zahtevi hodi z tičiteljstvom roka v roko. Zadnji čas dal je v obeh ¦šolskih sobah vse najpotrebnejše reči brez odloga in vsakega obotavljanja popraviti in deloma tudi iz novimi nadomestiti.
Vsem domačim sadjerejcem po milej domovini -želeč najboljšega uspe a kličem jim: „Bog Vas živi".
M. Rant.
Z Dunaja dne 6 aprila. Državni zbor prekoračil je L razpravo naučnega proračuna vrhunec letošnje bud-getne razprave.
Proračun finančnega ministerstva, ki je bil v razpravi ravnokar minuli teden, ni podajal novih zanimivosti ne glede oseb, ki so govorile, ne glede govorov samih. Izmed Slovencev oglasila sta se pri teh razpravah poslanca Pfeifer in Nabergoj. Gotovo je, da se pri trgovinskem, poljedelskem in pa pravosodnem ministerstvu oglase tudi še slovenski poslanci. Po vsem tem, sme se že sedaj trditi, da so slovenski poslanci tudi pri letošnji budgetni razpravi svoje naloge in dolžnosti spolnili tako kastno, da se v tem oziru lahko merijo z vsako drugo frakcijo državnega zbora. — To priznavajo slovenskim poslancem celo politični nasprotniki. Le vredoištvo „31. N.u v Ljubljani je videti druzega mnenja, ker sprejme dopis s Kranja z očitanjem, da se za tamošnjo gimnazijo nihče ni potegnil, ako ravno mora vedeti, da sta se tudi letos javno in krepko zopet potezavala za njen obstanek poslanca Klun in Tonkli, in akoravno je sploh znano, koliko se za ta zavod privatno pri ministrih po-tezavajo, izrekoma poslanci grof Hohenwart, Poklukar in Klun — žalibog  do  sedaj ne z večjim vspehom,   kakor
zagovorniki ostalih 17 zavodov, ki so bili odpravljeni z isto ministersko naredbo. Gotovo pa duševni vspehi govorov slovenskih poslancev kažejo, da si svoje delo razdelavajo po strokah in temu je naravna posledica, da o enem predmetu kranjske gimnazije, kolike priznane važnosti tudi je, ne morejo javno pri oni razpravi govoriti vsi slovenski poslanci.
Razprave državnega proračuna so tako obširne, da vkljub vsakdanjim od 10. ure dopoludne, do 4. popoludne trajajočim sejam, ne bode proračun rešen pred Veliko nočjo. Seje ne bodo trajale, Kakor se čuje, čez petek v tihem tednu, rešili so pa še proračune treh ministerstev, namreč trgovinskega, poljedelskega in pa pravosodnega, za katere se razprave cenijo na deset sej. Vrh tega pa se za trdno pripoveduje, da gosposka zbornica v ponedeljek reši v javni seji vojni zakon v zmislu sklepov zbornice Ogerske in akoravno imajo sklepi ogerske gosposke zbornice priti do martikulacije še le dne 13. aprila, bode baje naša zbornica poslancev že to sredo dokonečno sklepala o vojnem zakonu in s tem tudi zmudi vsaj eno sejo.
Po Veliki noči ima se nadaljevati zborovanje s 30. dnem t. m. počenši, in potem pričakuje se, da se v razpravo uvrste še marsikateri gospodarsko važni predmeti in pa da vlada predloži načrt zakona o verski ljudski šoli.
Sred minulega tedna bival je cesar po daljnem prestanku nekoliko dni na Dunaji ter je med drugimi sprejel srbskega poslanika, ki je uradno naznanil odstop kralja Milana in nastop mladega kralja Aleksandra. Cesar je izrekel obžalovanje o odstopu kralja Milana, sicer pa zagotovil, da bode gojil za novega kralja enako prijateljstvo ter izrekel nado, da bode postavljeno vladarstvo nadaljevalo vladanje Srbske v duhu od stopivšega kralja Milana.
Iz Ljubljane. — Državni zbor. Delovanje slovenskih državnih poslancev odobrava se v vsih slovenskih pokrajinah in reči smemo, da se to zgodi po zasluženji. Pri teh sodbah omenjati nam je samo dveh izjem. Najpred očital je nek dopis s Kranja v „S1. N.a, da se za obstanek kranjske gimnazije nihče ni potezal. To očitanje ni samo neopravičeno, temveč hudobno: Ako se najde dopisovalec, ki tako trditev pošlje med javni svet, se sme od njega vsaj zahtevati, da se vsaj toliko potrudi, da čita govore slovenskih poslancev, in ako bi bil dopisovalec to storil, prepričal bi se bil, kako odločno in krepko se je poslanec Klun zopet letos v budgetni razpravi potezal za obstanek te gimnazije, tudi v budgetnem odseku zagovarjal je obstanek tega zavoda edini zastopnik Slovencev v tem odseku dr. vit. Tonkli z vso odločnostjo, ter se je doseglo vse, kar je v moči doseči v sklepih državnega zbora, da se je brez ugovora sprejela samostojna resolucija poslanca Kluna mereča na obstanek gimnazije in da se je prav v tem zmislu rešila prošnja deželnega odbora Kranjskega. Vse
120
to bi moralo biti znano dopisovalcu in pa vredništvu „S1. N." in zato smejo slovenski poslanci tako hudobno očitanje zavrniti po vsi pravici, ako ravno ne zahtevajo, da so znani javnosti tudi drugi odločni privatni koraki, katere so storili v tej zadevi izrekoma slovenski poslanci grof Hohenwart, dr. Poklukar in kanonik Klun.
Ako bi slovenski poslanci imeli moč s samim sklepom državnega zbora, brez pritrjenja naučnega mi-nisterstva, to gimnazijo zopet oživiti, bi se bilo to že zdavnaj zgodilo in ne bi bilo treba obstanek zavoda, katerega nam je celo politični nasprotnik Schmerling privoščil, tratiti toliko moči, do sedaj brez dejanjskega uspeha.
Še bolj bridko je čuti drug s Koroške izvirajoč čin. Občina sv. Jakob v Rožni dolini, vložila je pritožbo zato, ker se ji ni dovolila slovenska ljudska šola, ta ponedeljek imelo je rešiti državno sodišče to pritožbo, to da tožnik, občina Št. Jakobska, k razpravi ni odposlala zastopnika svojega, in pričakovana povoljna rešitev, je splavala po vodi. Kako mora pri srcu biti po takem postopanji koroške slovenske občine, slovenskim državnim poslancem, ki se toliko trudijo za svoje koroške rojake, je lahko soditi. Edina tolažba jim more biti v tem, da morajo misliti, da je tu zopet z zvijačo vmes segla roka nasprotnikova, brez krivde prizadetih samih.
— f Vojaški župnik Nikolaj Zic, znan rodoljub in izgleden duhovnik, častni kanonik ljubljanske škofije, umrl je minulo sredo dne 3/t. m. na Dunaji v 66. letu, po kratki bolezni pa po dolgem bolehanji. Na tamošnjo osrednje pokopališče spremil je truplo pokojnega zadnji petek državni poslanec kanonik Klun. Naj v miru počiva blagi in v vseh znanih krogih po pravici priljubljen gospod!