Larisa Žerovnik1
Hotelska večerja z neprijetnimi posledicami 
V urgentno ambulanto v noči z nedelje na ponedeljek prihaja 23-letna bolnica, ki je v enem popol-
dnevu nenadoma razvila hudo slabost in obilno bruhanje. Pove, da se ravnokar vrača z izleta
v Sahari, kjer se je med tridnevnim bivanjem v hotelu prehranjevala s hrano iz bifeja v hotelski
restavraciji. Večer pred nastopom težav je jedla meso in morske sadeže z zelenjavno prilogo, nasled-
nje jutro pa je zajtrkovala sveže sadje.
Bolnica navaja, da so se pri več drugih članih skupine podobni simptomi pojavili skoraj isto-
časno ali v razmiku nekaj ur, pri nekaterih pa nekoliko kasneje. Vsi od obolelih so jedli različ-
ne jedi. Sama je prvič začutila slabost okoli 14. ure in ni imela teka, sprva je to pripisala posledicam
visokih temperatur v puščavi. Okoli 18. ure je nenadoma začela intenzivno bruhati, bruhala je
več ur in nekajkrat za kratek čas izgubila zavest.
Pri pregledu opazite, da ima bolnica še vedno znake zmerne dehidracije, zato jo tekočinsko
stabilizirate in sprejmete na oddelek. 
V ponedeljek okoli 12. ure se pri bolnici pojavijo obilne vodene driske brez primesi krvi ali
sluzi, blato odvaja šest- do osemkrat dnevno. Ima tudi krče v spodnjem delu trebuha, na splo-
šno je zelo utrujena in ima blago povišano telesno temperaturo (37,8 °C). Podoben razvoj simp-
tomov je imela tudi večina ostalih članov skupine, pri čemer so nekateri zboleli celo z večdnevnim
zamikom ali pa so po kratkem izboljšanju čez nekaj dni ponovno bruhali.
Odločite se narediti osnovne laboratorijske preiskave, ki pokažejo blago levkocitozo (10,8 × 10⁹
levkocitov/l) in blago povišano C-reaktivno beljakovino (angl. C-reactive protein, CRP) (14 mg/l),
bakterijske kulture blata so negativne. Bolnici predpišete zdravila proti driski in jo po izbolj-
šanju pošljete v domačo oskrbo, po dveh do treh dneh popolnoma okreva.
vprašanja
1. Kaj bi bila vaša diferencialna diagnoza glede na potek bolezni in epidemiološke podatke?
2. Na podlagi katerih kliničnih kriterijev posumimo, da je povzročitelj izbruha akutnega
gastroenteritisa najverjetneje norovirus? 
3. Katero preiskavo bi uporabili za zanesljivo potrditev povzročitelja? 
4. Kako poteka zdravljenje okužbe z norovirusom?
5. Kateri ukrepi so nujni za preprečevanje širjenja okužbe?
6. Kaj so možne pozne posledice okužbe z norovirusom in kako jih lahko zdravimo?
Odgovore na vprašanja najdete na naslednji strani. 
1 Larisa Žerovnik, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
larisa.zerovnik@medrazgl.si 
359Med Razgl. 2025; 64 (3): 359–62 • doi: 10.61300/MR64037G • Diagnostični izziv
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 359
Odgovori:
1. Pri bolnici moramo glede na simptomatiko pomisliti na akutni gastroenteritis (AGE).
AGE je vnetna bolezen prebavil, ki se kaže z drisko, bruhanjem, bolečinami v trebuhu
in vročino (1). Povzročijo jo lahko bakterije (Salmonella spp., Shigella spp., Campylobacter
jejuni, Escherichia coli, Yersinia enterocolitica in Clostridioides difficile), virusi (kalicivi-
rusi – norovirus (NoV) in sapovirus, rotavirus in adenovirus), paraziti (Cryptosporidium
spp. in Giardia duodenalis) ali bakterijski toksini (toksini Staphylococcus aureus, Bacillus
cereus) (1, 2).
Glede na klinično sliko, hitrost nastopa simptomatike, epidemiološke podatke in rezul-
tate preiskav je najverjetnejši povzročitelj NoV. NoV je pogost pri odraslih, zlasti v sku-
pinskih nastanitvah. Simptomi okužbe običajno nastopijo 12–48 ur po izpostavitvi viru-
su in se kažejo kot nenadna slabost, bruhanje, trebušni krči, bolečine v mišicah in
subfebrilnost (3, 4). Kasneje v poteku bolezni se pojavi tudi huda vodena driska, ki nasta-
ne zaradi delovanja virusa v tankem črevesju, kjer zmanjšuje površino črevesnih resic
in povzroča apoptozo enterocitov (5). Simptomi okužbe z NoV trajajo 1–3 dni. Okužba
je večinoma samoomejujoča, lahko pa povzroči dehidracijo, zlasti pri ranljivejših sku-
pinah (1-3). 
2. Pri opredelitvi NoV kot najverjetnejšega povzročitelja izbruha AGE si pomagamo
s Kaplanovimi kliničnimi in epidemiološkimi merili, ki vključujejo: 
• pojav bruhanja pri več kot polovici obolelih,
• povprečno inkubacijsko dobo 24–48 ur, 
• povprečno trajanje bolezni 12–60 ur in 
• odsotnost bakterijskega povzročitelja v kulturi blata. 
Če so vsa merila pozitivna, je verjetnost, da gre za izbruh NoV, zelo visoka (4).
3. Diagnoza okužbe z NoV je najpogosteje postavljena na podlagi značilne klinične slike
in epidemioloških podatkov (Kaplanovi kriteriji). Za zanesljivo potrditev okužbe se upo-
rablja kvantitativna metoda obratne transkripcije in verižne reakcije s polimerazo (rever-
se-transcription quantitative polymerase chain reaction, RT-qPCR), ki omogoča neposredno
zaznavo virusne RNA v vzorcih blata, izbruhanine ali rektalnih brisih. RT-qPCR je meto-
da z najvišjo občutljivostjo in specifičnostjo za NoV ter omogoča tudi genotipizacijo
povzročitelja, kar je ključno pri ugotavljanju skupnega izvora izbruha v zaprtih skup-
nostih, kot so hoteli, križarke ali zdravstveni zavodi za oskrbo (3, 4). Rutinske bakterio-
loške kulture pri okužbi z NoV niso ustrezne, saj virusa ni mogoče gojiti na standardnih
gojiščih, zato so te metode uporabne le za izključitev bakterijskih povzročiteljev in jih
pri sumu na NoV ne uporabljamo. (4). 
4. Zdravljenje okužbe z NoV je simptomatsko in se osredotoča predvsem na preprečeva-
nje in zdravljenje dehidracije. Pri blažjih oblikah bolezni zadostuje enteralno nadomeščanje
tekočin, pri zmerni do hudi dehidraciji pa moramo tekočine nadomeščati parenteralno.
Ob tem se lahko po potrebi dodajo elektroliti (2, 4). Svetuje se prilagoditev prehrane
in vnos lahko prebavljive hrane, ki ne pospešuje peristaltike (kuhana zelenjava, banane,
žitarice in živila, bogata s škrobom) (2–4). Pri hudem bruhanju so koristni antiemetiki,
npr. ondansetron (6, 7). Antimotilitetna zdravila, kot je loperamid, zmanjšujejo pogostost
360 Larisa Žerovnik Hotelska večerja z neprijetnimi posledicami
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 360
odvajanja, zato se lahko uporabljajo kot dopolnilno simptomatsko zdravljenje pri driski
(2, 7). Antibiotiki za zdravljenje takšne okužbe niso indicirani (7).
5. Norovirusi so zelo kužni. Prenašajo se po fekalno-oralni poti in z aerosolizacijo ob bru-
hanju ter močno onesnažijo površine (4). Za preprečevanje širjenja NoV je zato ključno
dosledno izvajanje stroge higiene rok po vsakem stiku z okuženim. V bolnišničnem oko-
lju je nujna omejitev obiskov in osamitev obolelih, ki naj traja do vsaj 48 ur po prene-
hanju simptomov, da se prepreči sekundarno okužbo. Površine, s katerimi je bil okuženi
v stiku, je treba skrbno razkužiti z virucidnimi razkužili. Pri izbruhih v skupinah je
priporočljivo ločiti okužene osebe od zdravih, omejiti skupinskih dejavnosti in dosled-
no spoštovanje higienskih standardov pri pripravi in strežbi hrane, kar skupaj zmanj-
šuje širjenje okužbe znotraj skupnosti (4, 8).
6. Čeprav je okužba z NoV pri večini imunokompetentnih posameznikov akutna in samo-
omejujoča, lahko pri določenem deležu povzroči tudi dolgotrajne posledice. Najpogosteje
je opisan postinfekcijski sindrom razdražljivega črevesja (angl. post-infectious irrita-
ble bowel syndrome, PI-IBS), ki se razvije tedne do mesece po preboleli okužbi in je pove-
zan s spremembami črevesne motilitete in povečano visceralno občutljivostjo (9-11).
Pri nastanku PI-IBS sodeluje tudi črevesna disbioza, saj okužba z NoV spremeni sesta-
vo črevesne mikrobiote s povečanjem deleža bakterij vrste Bacteroidetes in Proteobacteria
in sočasnim zmanjšanjem bakterij vrst Firmicutes (2, 7). Čeprav se črevesna mikrobiota
postopoma normalizira, lahko motnje vztrajajo več tednov. Obvladovanje zapletov teme-
lji na simptomatskem zdravljenju. Pri PI-IBS se za lajšanje bolečin uporablja farma-
kološko zdravljenje (benzodiazepini, selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina,
zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina in triciklični antidepresi-
vi). Motnje motilitete zdravimo z loperamidom (pri PI-IBS s prevladujočo drisko) ter
osmotskimi odvajali in stimulansi (pri PI-IBS s prevladujočim zaprtjem) (12). Pomembna
je tudi podpora ponovni vzpostavitvi ravnovesja mikrobiote s probiotiki in prebiotiki.
Poleg PI-IBS se lahko pojavijo tudi druge prebavne motnje, kot so kronično zaprtje,
ki ga zdravimo s prokinetiki in odvajali, ter funkcionalna dispepsija in gastroezofa-
gealna refluksna bolezen, pri katerih je osnovni pristop prilagoditev prehrane in cilj-
no usmerjeno farmakološko zdravljenje, npr. zaviralci protonske črpalke (10, 11).
361Med Razgl. 2025; 64 (3):
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 361
LITERaTURa
1. Alberer M, Moe CL, Hatz C, et al. Norovirus acute gastroenteritis amongst US and European travellers to areas
of moderate to high risk of travellers' diarrhoea: A prospective cohort study. J Travel Med. 2024; 31 (7): taad051.
doi: 10.1093/jtm/taad051
2. Berlec K, Kotar T. Potovalna driska. Med Razgl. 2023; 62 (Suppl 2): 99–110. 
3. Mirza S, Hall A. Norovirus. In: CDC Yellow Book 2024: Health Information for International Travel.
4. Patel MM, Hall AJ, Vinjé J, et al. Noroviruses: A comprehensive review. J Clin Virol. 2009; 44 (1): 1–8. doi:
10.1016/j.jcv.2008.10.009
5. Karst SM. Pathogenesis of noroviruses, emerging RNA viruses. Viruses. 2010; 2 (3): 748–81. doi:10.3390/v2030748
6. Mehta S, Goldman RD. Ondansetron for acute gastroenteritis in children. Can Fam Physician. 2006; 52 (11):
1397–1398.
7. Simons MP, Pike BL, Hulseberg CE, et al. Norovirus: New developments and implications for travelers' diarrhea.
Trop Dis Travel Med Vaccines. 2016; 2: 1. doi: 10.1186/s40794-016-0017-x
8. Barclay L, Park GW, Vega E, et al. Infection control for norovirus. Clin Microbiol Infect. 2014; 20 (8): 731–40.
doi: 10.1111/1469-0691.1267
9. Nelson AM, Walk ST, Taube S, et al. Disruption of the human gut microbiota following Norovirus infection.
PLoS One. 2012; 7 (10): e48224. doi: 10.1371/journal.pone.0048224
10. Porter CK, Faix DJ, Shiau D, et al. Postinfectious gastrointestinal disorders following norovirus outbreaks. Clin
Infect Dis. 2012; 55 (7): 915–22. doi:10.1093/cid/cis576
11. Harer KN, Hasler WL. Functional dyspepsia: A review of the symptoms, evaluation, and treatment options.
Gastroenterol Hepatol (N Y). 2020; 16 (2): 66–74.
12. Chen L, Ilham SJ, Feng B. Pharmacological approach for managing pain in irritable bowel syndrome: A review
article. Anesth Pain Med. 2017; 7 (2): e42747. doi: 10.5812/aapm.42747
362 Larisa Žerovnik Hotelska večerja z neprijetnimi posledicami
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 362