Največji ibvnuki dnevnik v ZHruiemh državah
V«Ua za Tie leto « • • Za pol leta - • • • • Z* New York celo leto -Za inozemstvo celo leto
GLAS
HiBnflal,
Da2y ia I
List slovenskih delavcev v Ameriki.
rThe largest
the United States.
a Issued fevery daj except Sundays s and legal Holidays.	J
75,000 Readers«
TELEFON: CORTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 67. — STEV. 67.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 22, 1927. — TOREK, 22. MARCA 1927.
VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
KANTONSKE ČETE SO
ZAVZELE MESTO ŠANGHAJ
Kantonske čete so zasedle domači del Šanghaja ter prerezale železniško zvezo. — Inozemske čete stražijo koncesijo. — Opaziti je bilo le malo
Policist ustrelil j Borah je zanikal brata -- policista. trditve glede
Policist je ustrelil brata. Morilec trdi, da je ustrelil le vsled nesrečnega
odpora. — Čete generala Pi so pobegnile. — Ino- slučaja. — Prijavil se
zemci so mirni. — 21 bojnih ladij v pristanišču.
SANGHAJ. Kitajska, 21. marca. — Kitajski na ve/
cijonalisti so stopili v domači del Sangkaja.
General Pi, poveljnik severnik sil v Sanghaju, je pribežal v francosko koncesijo.
Kantončani So prerezali Sanghaj-Nanking železnico.
Pred tem so zasedli vas Lugvo, štiri milje o d francoske koncesije v Sanghaju. Zavzetje Lungve, ki je bil vojaški glavni stan šangtunških čet je pome njalo, da je bil Sanghaj dejanski v rokah nacionalističnih čet in da so slednje lakko vkorakale v domače mesto, kadarkoli bi se jim zdelo.
Nadaljni severni- poraz je obstajal v zavzetju Cangčova od strani Kantončanov, ki so prerezali j Sanghaj-Nanking železnico ter izolirali s tem Sangtungčane v ozemlju Sangkaja.
Medtem pa se je vršila mrzlična delavnost v ino-zemskik naselbinah. Ovire iz bodeče žice v francoski koncesiji na meji so bile vse zaprte. Glavne ovire mednarodne naselbine so še odprte, a se jih lahko zapre vsak trenutek.
Na tisoče oboroženih in neoboroženih vojakov se potika po deželi izven inozemskih naselbin, a od redilo se je vse potrebno, da se jih zadrži ven.
Dosedaj ni še prišlo do nobenega incidenta na ] angleški črti, ki je močno zastražena. Sedem tisoč!
je "bolnim", da se je lahko udeležil priredit-
Mehike.
Senator Borah je odločno zanikal, da je Mehika v oprijemu komunizma. — Vprizoril je o-ster napad na lažnjive informacije, tikajoče se Policist Roy Perkins, st.nr 24 lot, Mehike ter branil njene
prideljen postaji na Fourth Ave.	.
t, , , ... , -	zemljiške postave.
v Brooklvnu, ki jo bil imenovan,	K
šele pred 30 dnevi, je ustrelil svo-' ■
jbrata, policista Joseph Por-1 XEW HA VEX. Conn.. 21. mar-kin&a. starega 29 let. v stanovanju 'ea* ~	William P,oral. iz
Mrs. Anete Scbiekle na tretji Ave. |Wah« J* V ,iekonl ™jrovoru. ka-v Brooklvnu. Streljanje je sledilo tPI'°"a Je imc] v Pj,]1	Pml
Če se star panj , j BEOGRAD ZAHTEVA PREISKAVO
nenadoma vname.
86 let star veteran v Kan-»asu je ubil drugega, starega 66 let. — Ustrelil je gostača, "ker je nadlegoval ženske v kuhinji ter neprestano go voril."
Jugoslovanski zunanji minister je v parlamentu od ločno zanikal obdolžitve, da se Jugoslavija pripravlja na vojno. — Nikake pomoči Albancem. Interesirane sile so baje započele preiskavo za u-gotovljenje dejstev.
popivanju, ki je trajalo, vso noč v tisoč	mlloC*no zanika1' <la
»je komunizem faktor v mehiškem , i notranjem položaju ter prosil za
dotičnem stanovanju.
Oeprav izjavljata Kov Perkins in Wilson Sullivan, edini oeividee,
d;, je bilo .streljanje povsem sin-j »kanecv v postopanju s to de-
zn strpljivost od strani Ame-
čnj. bil Perkins vendar aretiran in obtožen uboja.
Policijski department «?a je suspendiral za dobo preiskave. Pomožni okrajni pravdni k Charles Cohen in inšpektor John Sullivan sta mnenja, da je bil to slučaj, a Cohen je rekel, da bo iivedena natančna preiskava.
Joseph Perkins je živel v F>avj"s
/ i ;
liuljre sekciji Brooklvna s svojo ženo in šestletno hčerko. V vojni je bil poročnik v 106. infanterij-
• želo.
— Bo«- nas je napravil sosedom in pravica naj nas napravi prijateljem, — je rekel. — Prvi korak proti pravici pa je prekiniti laž-
f njiva in nepoštena poročila fjlede Mehike.
Senator Borah se je tudi dotaknil položaja v Xiearajyui in Kitajski ter odločno zanikal, da je boljševizem odgovoren za zadnje razvoje v obeh deželan.
Xa neki točki govoru je bil Bo-
lj: A v EN worth, Kansas. 21. marca. — Iliifus II. Pieree, 8li b*t star veteran iz državljanske vojne. je ustrelil Lincoln Ensleva. <ifl lot starega veterana iz špansko-ameriško vojne, "ker je stal Ensiev v kuhinji, nadlegoval ženske ter neprestano klepetal"..
Pieree je posvaril Ensleva, naj se izpuhi iz kuhinje in naj se nikdar v«m" ne vrne. ker l»o sieer streljal. Ensiev pa ni nbopral. Pieree je storil tako kot je obljubil. Trikrat je ustrelil skozi vrata kuhi nje.
Truplo Ensleva so našli na por-; ču. En strel iz avtomatične pišto-
skem polku. V policijskem depart- rah P^kinjen. ko ga je neki glas mentu je bil od avgusta 1025. Tu-[z galerije vprašal, če ni kršil Lo-di Rov Perkins je poročen ter ima i Kanove postave, koje stopil v di-8 mesecev staro hčerko.	j rektni stik z mehiškim predsedni-
Toseph Perkins je bil prost \
. kom Callesom.
— Kot predsednik senatnega
umikajočih se šantunških voiakov ie dospelo vče- sobotn ponoči. Njegov brat je spo . .	i
" •	L t	••	-	- t :roe i l poslujočemu poročniku pred	komiteja za zunanje zadeve imam
raj izven francoske koncesije, a niso vprizonli no- <lvanajsto da R. -0 zvil n0{?0 ^ da	pravico dobiti informacije iz kamenega poskusa, da vstopijo. Njih navzočnost je ne more opravljati službe. Vsled terogakoli vira. — je odvrnil. —
napotila Francoze, da so zaprli ovire.	jte-n je bil oproščen od službo do To hočem tudi storiti ter ne po-
D v	i	v,	„	. nenjk 7iiitr'i i	.znam nobene sile. ki bi me mogla
Poroča se, da je prestopil včeraj T-.večer general } °s™h ^ ♦ \	t 'ustiviti v Združenih državah ni
p.	v	v	ki i	i.i	°ba brata sta odšla na zabavo, llsla^in- % /.aruztnm <uza\an ni-
ri na stran Kantončanov. Nobenega potrdila ni ki se je pričela v soboto zvečer in mamo nobenega Mussolini ja.
bilo mogoče dobiti glede te vesti, vendar pa se ugo- katero je opisala Mrs. Shiekle kot °l> drugi priliki je bil go-
tavlja, da je poslal svojega zastopnika k generalu "zakasnHo P™«la™ Patrieka- vornik zopet prekinjeii M,1	i- "L. J	l-	. Navzoči so bili tudi pplieist Drake J — Ali naj pošljejo Združene d r-
riu, južnem poveljniku, da razpravlja o sklenitvi premirja, da se prepreči boje v šanghajskem okiaju To v zvezi z dejstvom, da niso vprizorile šan^r tunške čete nikakega poskusa, da skušajo zadrža
_	poročena hčerka Mrs. Shiekle, zave oficijelnejra zastopnika na
premirja, da se prepreči boje V Šanghajskem okl ^ju. Ililma Noll ter dve nadaljni de-1 konferenco v Ženevi mesto neofi-To V zvezi Z dejstvom, da niso vprizorile šaner- klici.	[eijelnega opazovalca! — so ga
" -	| Joseph Perkins in Sullivan sta i vprašali z galerije,
.••v v	ii •» • v	£ i .	| sedela na zofi v sprejemni sobi | — Xe, — je zagrmel Borah. —
ti južno črto, bližajočo se banghaju, potrjuje vero- malo pred poldnem, ko je prišel Sile za Ligo narodov so razdelile
V tukajšnih inozemskih vojaških ter dobro infor- l7- Rov. Vsi drugi -so bili v svet. Razdelile so Kitajsko. Dajte
miranih kitajskih krogih, da je bil uveljavljen kak kuhlI,jL	Združenim državam njih neodvis- wivntun. .nicii.. ji. marca. —i , v i ..... .	•	-------------
dogovor glede Sanghaj med generali Kaj Sekom 1 ™	jebi le «^ nost Kadarkoli bi se pojavila ve- Danos Sf. jV nadalje^.o z obrav-j	prejšnji jugoslovanski zunanji minister
-	-	J	J	' y nnir",,,i,)u t(*r rekf1	bra-j lika kriza, naj ho ta krseanski, ei- navo v tožbi riuU razžaljonja ,-.a.j iMmcic tekom vec težavnih let politiko prijateljske
BEOGRAD, Jugoslavija, 21. marca. — Nadalj na oficijelna zanikanja, da se peča Jugoslavija 7. vojnimi pripravami^ naperjenimi proti Albaniji, jc uveljavil zunanji minister Peric na včerajšnji seji skupščine.
Minister se je posluzil prilike, katero mu je nudila debata glede proračuna za zunanji urad ter i-mel govor, ki je trajal več kot eno uro in v katerem je obrazložil zunanje zadeve Jugoslavije.
Perič je rekel, da ni vprizorila njegova dežela ni ti enega samega vojaškega koraka proti Albaniji ali dala pomoč albanskim beguncem v Jugoslaviji. Rekel je nadalje, da bi Jugoslavija z veseljem po-zdravila komisijo Lige narodov, da preišče obdol - žitve, da je vprizorla Jugoslavija vojaške priprave proti Albaniji.
Rekel je, da je bila suverenost Albanije jamče-lc mu je pretrgal žiln-odvodnico j
na od Lige in da nima njegova dežela niti naj man j-ter ga na mestu ubil.	šega namena napasti Albanijo ali se vmešavati v
Pozneje v ječi je rekel Pierce: njene notranje zadeve.
-	Jaz nisem imel ničesar po- Angleški in italijanski poslanik sta zanikala po-sebnepra proti Enslevn. razven da vi i .	i	. .	i
je neprestano govoril.	| roclla- da sta protestirala pri jugoslovanski-vladi
—	Kaj hočete reči s tem, Mr. | Proti takozvanim vojnim pripravam.
Pieree?— so ga vprašali. — Ali Beograjski listi nadaljujejo z objavljanjem porosis je napravil nervoznim s svo-« ^ Ja pošilja Italija municijo v Albanijo.
ji^klepetanjem^^ ^ ^ | pARZ, Francija 2 I. marca. — Francija je od-
-	Kaj pa je bilo vendar me tjgov?"la na italiJansko protestno noto radi domne vama?	; vanih vojnih priprav Jugoslavije. Vsi francoski
—	o. potikal se je po kuhinji! komentarji so očito sovražni Italiji. Italijanski ter nadlegoval ženske. Neprestano protest smatrajo za potezo v pripravah, da se zase je govoril.	I de Albanijo.
Pieree je rekel, da je njegova [ /q.	l .. , .	v
žena rekla da bi se rada iznebila i	Storija je namreč v dpilomatični igri za
Ensleva. ker jo je nadlegoval. kako deželo, da se ugladi pot k okupaciji gotovega
Xa temelju izjav Mrs. Pieree je zaželjenega ozemlja, da se obdolži kako drugo de-
pri.šei okrajni pravdnik do prepri- j felo, da ogroža tamošnie interese. Francozi ki so
čanja. da jo moral biti Pieree lju- ___»i .	. i i	,	... , , '
bos,.me,i na Ensiev a.	' Se V'eckrat V Preteklosti posluzill istih taktik, pravi-
- | jo. da jih ne more varati rimski protest ali stori je o
j jugoslovanski mobilizaciji, kot jih je objavil Gior-
Plemensko vprašanje naj J r.ale d* Italia.
izgine iz Fordovega j Vsak mogoč napor pa bo vprizorila Francija
proce&a.	j prepreči izpremenitev sedanjega napetega polo
jžaja v direktni konflikt. S pomočjo Francije je
C:a
ranil, da ima novo " r- vilizirani narod v stanu, da določi
I sam k,j ni j stori mesto da ie pri! ^' ^ ^^ ™	v! uravnave z Italijo glede reškega vprašanja in dru-
i sam. Kaj naj stori, mesio ua j« pn- zn0sku mdijona dolarjev odvetni-	.	, i -i i	i	.
» —'vesek Lice	, t c.	,• ,, o i o vprašanj ter sklenil skoro dogovor z italiiansk )
i VK ^ •	.ka Arona Sapiro proti Ileiirv For-[ i i	i	6	naiijansiu
Xikdar pa ne bom glasoval v du. Če bodo zmapali zagovorniki | Vlado, potom katerega bi prišla Jugoslavija deli-
• .	-	.	—_	"	' » 11 m i m mi i
kantonskim vrhovnim poveljnikom ter generalom tu in Sullivi....................
Cangomf goVernerjem Sanghaja, kojega bivališče sto Pi5tolp-je v zadnjem času neznano. Vse kaže uveliavlie I. ~ n,islita ° h j puikl
nje takega dogovora m celo možnega dogovora | Pištola se je zapletla v sweater>nntn Združenih držav za to, da toženega, bo popolnoma izločeno! nitivno pod italijanski vpliv. Javno mnenfe v lu med Kaj bekom in maršalom Cang Tso Linom. i" ^ sprožila. Strel je zadel naj nim:l knk nar04, pravi,0. da pn eesa plemensko vprašanje, eoslaviii na ie nrenrorilo	^ mn^nJe J11
WF : :	;----:---"-»»ha v	ter ga na mestu odloči sam glede velikih vprašanj. ,orej vprašane antisemitizma. f°3l*V1>1 Pa Je P.repreclo sklenitev tega dogovora,
Velikanski dobički	Do?±LZ ra'	^SJl Trh.if_C\.V -	swt»	Ohtožiteu j., skušal izprv^^-l	1 V,*°S]*S{U z neodvisnostjo Jugoslavije
nekaterih tovarn.
Kapital so zvodeneli, da bi bili dobički navidez manjši. — Ovseni zdrob prinaša ogromne dobičke.
izdatno povečati. Dosedaj so ra- nbil. Polieist Drake je pohitel v bili vacuum čistilce v 6,f>00.000 do- sprednjo sabo ter našel Rova, Vi raovih, »ločim je nekako v Iti mili- Je j°kal ter skuš<il umoriti tudi jonih stanovanjih na razpolago	sebe. Drake mu je s teža-
elektrika.
vo iztrgal revolver ter «ra areti-
C int AGO, lil.. 21. marca. — Iz finančnega poročila Eureka
Navadni ovseni zdrob se izpre- nL Xa po&,aji z<lravnik raeni v zlato na kosrist Quaker iskal Ro-va ter	ni bil
Oats akoijonarjev. Letno poročilo Pljan-
kompanije kaže dobiček več kot	7!	.
sedmih milijonov po odštetju o- Produkcija avtomobilov
bresti, davkov in drugih stroškov.!	-
Quaker Oats Company se raz-1 WASHINGTON. D. C.. 1. mar-
— Li«ra je vsilila svetu strašno; Ohtožitelj j.« skušal izprva po versaillsko pogo<lbo. Po mojih mi- jasniti. da so izvirale obtožbe, ka-slih je to najbolj krivična mirov- tere je naf»eril Fordov list, na pogodba kar se jih je kedaj Doaboru Independent proti njemu' sklenilo.	j |(1 r/ sovraštva do Židov. Snlnik
pa se dosedaj vedno držal prin-eipa. da plemena ni mogoče ža-: liti pač pa posamezno osebo.
in njenim stališčem kot clanice male antante.
Sovjeti svare pred ratificiranjem.
Demisija finančnega ministra.
IiLKAKEŠTA. Romunska. 21. marea. — Finančni minister Pele-datus je demisijoniral in ministr-
ski predsednik Averescu bo [»r» i zi*l njegovo mesto.
Demisija je prišla liberalni «.j>« zi«'iji popolnoma nepričakovan« Znamenje je |iolitične mrW-i A resea.
^lOSKVA. Rusija. 21. marca,—
nja vedno bolj v živilski trust ki oa- ~ Ameriški tvorničarji so pro- Sovjetska vlada je posvarila vče-j se stavlja med farmerja in konsu- izveflU me*eca Šmarja 208.350 raj .Ta]>onsko. da bo smatrala ra-j
Vacuum Cleaner Co. za leto 1026(mcntH-
je razvidno, da znaša dobiček ♦1,879,397.
Knreka kompanija proizvaja ve-
Izdeluje tudi Puffed W'l^eat, Aunt Jemina Pancake Flour, makarone, špagete in krmo za živi-
avtomrbilov. od katerih je malo. tifieiranje aneksije Besarabije od manj kot 40.000 tovornih avtomo-' strani Romunske za sovražilo de-j bilov. soglasno z objavo trgovske-1 Janje.
ga departmenta. To kale prira-l Japonska je edina signatarna
čino vacuum čistilcev, namreč 280, no. Razvon tvorniških naprav v
1 .........- -- . ri
stek 32,000 avtomobilov v prime-, sila, ki ni še pdobrita pogodbe.
tisoč, to je 27 odstotkov skupne'Združenih državah in Canadi ima produkcije. Trornilke naprave so'tudi 59 žitnih skladišč.	.manjšo
z mesecem poprej, a pomenja| List Tzvestja pravi, da bi pome-|
bile povečane, vsled česar je mo-l Xadaljni tak trust je Postum istim meseeem Poteklega leta. goče sedaj iidelati po 2000 čistil-,Cereal Company. Finančno poro-1 cev na dan. Kakih 60 odstotkov(čilo za leto 1926 kaže čisti dobi-'
ček manj kot dvanajst milijonov dolarjev. Tz vseh podatkov je raz-
produkcijo v primeri z nja priznanje aneksije od strani
čistilcev se prodaja na obroke. Vsled pogoftte razdelitve divi-
dend v obliki novih akcij je na-j vidno, da je delala kompanija le stalo iz vsake dvesto
Ženska ubila moža, sina in sebe.
Japonske, da bi Tokio svoje lastne interese žrtvoval Angliji.
bert McKenzie. Njegova mati, ki se je poročila z drugim možem pred meseci, je oeividno najprvo
t vsake akcije izza 1012 ta 1926 s tristoodstnim dobičkom. Slcrivnost. ki je in petdeset akeij. Soglasno Kompanija izdeluje še n^daljne' dečka, kojega ožg * Wall Street Journal. ima vsak produkte, iz katerih črpa 28 od- šli včeraj zjutraj v bližini Des nekega pisma, katero je pisal dru dolar, prvotno naložen, tržno vred- stotkov dobičkov.	Paines reke, je hila pojasnjena po-'gi mož svoji sestri. Žalost radi tat
' CHICAGO, Tli., 21. marca.
obdajala smrt ubila svojego sina ter nato zastru-ožgano truplo so na- pila sebe in moža. kot razvidno iz
Seznam.
To je aeraam, ki pokale, koliko ameriikega ali kanadskega denarja nam j« treba podati, dm poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodici t dinarjih ali lirah- Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ts ponudba ugajala, poa*bno la, sko boata rpoAtevali irojo ko. riat in naio zanesljivo Wr točno poatrdBra.
nost nekako $16,800.
Te velikanske dobičke pa upa
zneje tekom dneva, ko so našl^vine, katero je baje izvršil de-j trupla dečkove matere in njego-,čck, je napotila žensko k temu de-
rapanija v prihodnjem letu ie ADVERTISE w GLAS NABODA vega očma. Deček se je pisal Ro- janju.
	Dinarji			Lir«	
Din. ..	600 ....	9 9.40	Lir ...	... 100 ....	.. $ 5.20
Din. ..	1,000 ____	$ 18.00	Lir ...	... 200 ....	.. $10.10
Din. ..	• • 2,500 •. • •	$ 46.25	Lir ...	... 300 ....	.. $14.85
Din. ..	6,000 ....	| 82.09	Lir ...	... 500 ....	.. $24.25
Din. ..	.. 10,000 ....	1183.00	Lir ...	... 1000 ....	.. $47.50
Za poilljatre, U presegajo DesettiaoC Dinarjev ali ps Dradao« Ur 4ovoljajeara

Posebni podatki.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Coftlandt Street rac: oobtulnut	New York. N* Y,
GLAS NARODA, 22. MARCA 1927.
GLAS NARODA
(filiOVSNB DAILY)
and PublUM by | i' ✓ S&OSBKZO PUBLISHING COMPAJff EA Cerp+ratUn)
Ft*nk Bakaer, preeideni.	Louis B«n«diX Vr«Ufr#r.
poglavarjem Kitajske, kajti le malo verjetno je, da bi se kapčtalistrkar tako-«lepa odrekli svojim trgom, industrijam in kapitalu na Kitajskem.
To pa tvori novo poglavje, o katerem zaenkrat še ni mogoče razpravljati.
PUum ol boitmftM of the corporation and addresses of above offiod: 82 Cortlandt 81, Borough of Manhittin, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" "Voice of the People"
lttued Every Day Except Sunday t and Holiday a.
eele Uio noIja hti ia Amerike
in Kanada______$6.00
ta pol leta_________$3.00
tla četrt leta________$1.50
Za New T ark ta eeU Mi f7 M
Za pol leta____„___$8.90
Za inotemstva sa eel* Ml —$7.00
Za pol leta______$9.90
Bubtcription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Oku Nar oda" uhaja veaki dan ievzemh nedelj in
Popisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčil j« j o. D«atf naj M (blagovoli poiilj&ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročniki*, prečimo, da m nam tndi prejiajo biV&liiče nifnat, da feltaje
najdemo naslovnika.
Novice iz Slovenije
MG L A S NAROD A", 82 Cortlandt Street, New Yoifc, N. Y. Telephone: Cortlandi 2876-
Umrli v Ljubljani. .
Ivan Močan, mestni nočni ra-vaj, 42 lea.
Josip Komparc. železniški uslužbenec. 62
Marija Polz. vdova stotnika. 66 let.
Pavla .Takse, trgovka. 60 let.
Frane CJogala. posestnik. 47 let.
»Tera JJahovec. služkinja. 63 let.
Ivan Mam. zasebnik 67 let.
Ivan Podržaj. železničar v pokoju. 74 let.
Janez Frakcij, delavec, 52 let.
Tvan Kure. hiralee. 72 let.
Ivan Hribar, dninar. 61 let..
Josip Tomše. mestni delavec. 75 i let.
iiua uuijLicu opravek. Tako je ostala Malka sania na peronu, kajti .spremljevalec je izginil in jra bilo nazaj. Zapnšeenka je ne-kaj časa premišljevala, kaj naj stori. slednji«* pa se je odločila, da sama odpelje naprej, mislec, da
Zagonetno zastrupljen je. .
Koncem januarja so slišali pre-llil v Prago. Ženini starši so pre bivalei neke praske ulice iz stano-l skrbeli mladima zakoncema lepo vanja zakoncev Vojteehovskih stanovanje in Vojtechovski je na-prepir in klice na pomoč. Šivilja,! daljeval svoje burno življenje — ki ima v doticni hiši delavnico, je;Stalnega poklica ni imel, pač pa prepovedala svojim učenkam zani- j m je nabavil dva avtomobila, mati se za sosede, ker je domneva-
pride on za njo.
V Xovski se je zglasila takoj v'Poklicale so zdravnika, ki je takoj
la. da je prišlo pri Vojteehovskih do obirajnejra domai-egra prepira. Tr>d;i Vc 1 loj so se ponavljali, in šivilje, ki so sedele pri oknu. so o-pazile. da se je Vojtcehovska po sobi opotekala in končno zgrudila na tla. Vlomile so vrata in našle ženo v predsmrtnib krčih na tleh.
kafani. Ti je naslov je hnela in kjer so jo sprejeli z odprtimi rokami. Odvzeli so ji plašT-. ji spravili prt-
ugotovil zastrupi jen je. Vprašal je Vojtechovsko. da-li se je namenoma zastrupila, in ko je nesrečna
Ijajro in v hipu je bilo okro<r nje4ženn njegovo vprašanje odločno
Peter Zgaga
lioljieviki so prepovedali ameriško "jazz" godbo.
iioljševikom oeitajo vsakovrst-ne nerodnosti in ne rednost i. kljub temu pa v*"a*.i kako d<»bro pogodijo.
S prepovedjo jazz «rodbe pričeli odpravljati divjaške vplive na ruski narod.
milr valmmi očmi. še več po gospo-jčase jedla kako pokvarjeno jed.j val je devojkin potni list. ki mu c'Je napravila nekak ko dov. kojih pogledi so se pasli na Vojteehovska. ki je bila se pri pol-J ga je Vojtechovski brez obotavlja-1 Najnovejša državna d*
5ANGHAJ JE PADEL
Franc Klopčar, železniški pod-nradnik v pokoju. let.
lepi Slovenki.
ni zavesti, je odgovorila, da ni za-
Najvažnejše trgovsko središče osrednje Kitajske so zasedlo kantonske čete.
Al est a so so polastilo brez boja, kajti severna armada pod povoljstvoni generalov Pi Su ( ena in Cang Tsimg Auiga se je umaknila.
V	armadi ni bilo nobene discipline in nobene enotnosti.
Vsako ustavljanje l>i l»ilo nesmiselno, kot bi bilo tudi nesmiselno vsako prelivanje krvi.
Zavzetje fcJangliaja brez l»oja j »omenja več kot pa zavzetje enega samega mesta ali ene same province.
To zavzetje je neoporočen dokaz, da je severna opozicija popolnoma kapitulirala pred radikalnimi Kanton-fan i.
Kaeijonalistieno gibanje je zmagalo. Nobena moč, nobena sila ne more te zmage izpodbiti oziroma zmanjšati njenega pomena.
Res imajo v trgovskem deln Kangbaja združene imperialistične sile par sto bojnih ladij in par tisoč vojakov.
Ta armada sicer ni bogve kako velika, pa je opiYm-Ijena z najmodernejšem orožjem, — dalekosežnirai topovi, strupenimi plini, bombami z bacili itd.
Ako bi prišlo med zavezniško armado in Kantončani do spopada, bi najbrž morali slednji podleči, ker so obro-ženi le s primitivnim orožjem, ker niso dovolj vojaški iz-vežbani in ker je njihovo poglavitno orožje edinole junaško navdušenje.
Po trgovskem deln JŠangbaja še vedno patrulirajo francoski, angleški, ameriški, luški in japonski vojaki. Patrulirajo in prirede vsak teden enkrat eno ali dve paradi.
V	boj se pa ne bodo spustili. v
Velesile namreč vedo, da se po tej sijajni zmagi kitajskih nacijonalistov ne smejo pridružiti kitajskim na-zadnjakom in ne smejo podpirati kitajskih generalov, ki streme za svojimi sebičnimi c ilji.
00 let.
Kakor znano, cvete trgovina z dekleti, posebno na jugu: v Srbiji, v Hosni, posamezni agenti se najdejo tudi v Vojvodini in Hrvatski. ki skušajo dekleta iztihota-pili v inozemstvo ali jih pa zavlečejo v javne hiše v velikih mestih države.
Pred letom dni je zavaroval sebe in ženo pri praški zavarovalnic za lOO.OO kron. Dne 1. novembri je obvestil zavarovalnico. da bi rad zavarovalnino za «,vojo ženo zvišal na 2fi0.000 kron. Zavaroval-1	*
niča je poslal* na :;jejrov dom ta-1 Hržavo Louisiano je j«ko raz-koj zdravnika, da se prepriča o bl" jal0 vprašanje -lede cvoiuei-ženinem .zdravju. Zdravnika je oziroma razvoja, sprejel eleganten gospod (bil je' Profesorji, ki >o uf-iH, d:i -.e je sam Vojtechovski. ki se pa ni ho- »"lovek razvil iz nižjih bitij, so hili tel izdati). k*i je privedel v sobo postavljeni pred sodišče ter ob«"ut-krasno mlado devojko in jo pred- nn kaznovani.
stavil zdravniku kot svojo ženo.I Toda tudi država Louisiana je več deklet, ki ko jo gledale s po- zanikala, je vprašal, ali je zadnje J Zdravnik je bil presenečen. Zahte- napredovala ter v pogledu evoln-milrvalnimi očmi. še več po "ospo-!čase iedla kako nokvarieno ied.lval ie devoikin notni list ki mu cije napravila nekak kompromis.
»loeha
nja pokazal. V potnem listu je bi- :
la mlada in krepka devojka ozna-' ^ ljudnkih š«dab naj učitelji cena kot Helena Vojteehovska. pont'-ujejo. da sta bfia naš:i pra-Ko so stanovalci hiše. v kateri je stariša Adam in Eva. V višjih šo-Vojteehovska umrla, izvedeli. <la lah naj pa nče prof»>sorji. da je je bil aretiran starinar Klein. s«» človtški rod razvil iz niž.iili bitij niso čudili, kajfi na vratih stano- ter je v gotovem ozirn v precej-vanja zakoncev Vojteehovskih je ^"j' Plahti z gorilo, oran g it t anioni bil že delj časa nabit listek z na- i" šimpanzom. pisom : "V moji odsotnosti me za-!	*
stopa Otro Klein". Pri Vojtechov-' Ameriški suliM<"i zatrjujejo, da škili je služila zadnje meseee neka »nore |>r>siati n4,l»,.Tt mokrm* Rožena Munzarova. ki sta jo pri- prednetlnik Z«lr»iž--nih držav, lln-fieljala zakonca s kmetov, liila j«> krači pa nasprotno trde. da se n<»-zdravo. krepko kmetsko dekle, to- ben suhač ne more povzpeti na da za<lnje čase je zaT-cla naglo hi- predsedniško mesto, rati. Pritoževala se je. da ima pre-' Kdo ho potemtakem izvoljen? tnalo jesti in da ji je vedno slabo.' Najboljše bi bilo izvoliti tak«* Končno je službo odpovedala. l'o- ga. ki zjutraj žganje z vodo policija domneva, da je tudi ona za- plakne. zvečer pa vodo z žganji m.
užila strihnin, ker je jedla navad-	v
i
no to. kar je ostalo gospodinji. —' Samomor je popolnoma izključen.' V stanovanjn niso našli nolwne^a poslovilnejra pisma. \*< jlcehovska • j<* umrla pri jutranjem umivanju. Preostaja torej le še edina možnost umor. Vojtechovski odločno taji.j da bi bil svojo ženo zastrupil.
Malki je bila takoj odkazana so-Mižila nobene pokvarjene jedi, da ba. pridružil pa ji je tudi eden'ji jp Pa	dva dni slabo .—
gospodov, ki ji je pričel praviti,!Takoj nato je dobila kr«"e. Zdrav-Alojzij Slancvcc, oblastni po-|d» se ji bo v novi službi kar naj- n,k ji j** vbrizgal dve injekciji lieijski poveljnik. 61 let.	IsijajnejŠe -rodilo. Iz sobe pa se je' morfija in kofeina. Toda njegovo
Marija Npjra. hei tesarja. 16 let.'kmalu začni krik na po m o.'. Mal-' prizadevanje je bilo zaman. Xe-Katarina Jamnik. zasebtiica. 75 ka je nasilneža izrinila iz sobe. ka-' sreČniea se je začela v strašnih
j mor sr. jo pozneje zaklenili. Ost a- mukah zvijati, in kmalu je vpri-( ecrlija fipan. zasebnica. 71 let. la je tako zaprta skoro teden dni. zdravnika umrla. Janez Trobec, zasebnik. 20 let.'vendar se ji je posrečilo končno iz> Mož umrle, bivši posestnik Voj-Maks Ten-ek. delavec. 33 let. tihotapiti na pošlo več pisem, ka-' trehovski. i«' bil ta čas odsoten — Marija Kokelj, žena užitkarja, terih eno je bilo naslovljeno tudi Odš< 1 je zgodaj zjutraj z doma in
na ljubljansko policijo, ter se ko-'nihče ni vedel, kam se je napotil. v	rešiti muslimanskih nebes. Zato ga o tragični smrti njegove
Kupcevalec z dekleti v Ljubljani. Odpeljala se je nato v Zagreb. žeile lliso niopIi obvestiti. Zdrav-
Svojega zapeljive« je policij- nik je obvestil o poteku agonije skim organom natančno opisala iz tudi uradnega zdravnika, ki je nazadnje dni februarja je bil v Ljub- fo pregledal mrtvo, da bi se mogel Ijani kot osumljenec aretiran 20. vršiti pogreb. Popoldne so usluž-letni Ludvik Slapar, bivši dela- benei anatom iT-nega zavoda odpe-vee. ki pa mu delo ni dišalo.	(lj;»!i truplo. Mestni zdravnik je od-
Osumljenee je lep mladenič, no- redil obdukeijo. Ta čas je prišel si dolge lase in se izdaja za ninet- Pr stopnicah mož tragično umrle Tudi v »Sloveniji so imeli tekom'nika. Pred letom dni se je v \'ov-	Spotoma je veselo žvižgal,
pc vojn ill let nekaj slučajev, da so ski seznanil z omenjenima niusli- Spremljal ga je neki gospod, ki se pritepli k nam trgovci z belim( manoma. ki sta pod firmo "l<afa-'?a stanovalci dotične hiše še niso blagom in skušali tudi dosegi u-'ne" vzdrževala tajno hišo. Posla-'«'koH videli.
spehe. V posameznih slučajih se ]:l sta	v Ljubljano, da ji-j Sodna obdukcija je ugotovila.
ma dobavlja vedno sveže blago, da je Vojteehovska podlegla srčni Slovenke so imeli doli najraje napaki in da jo lahko pokopljejo. V Ljubljani se je izdajala Slapar Za latinskim imenom njene bolezni za posredovalca služb. Xavadno se je stal vprašaj, kar je pričalo, da je 7. dekleti seznanjal potom ča- se zdravniki o pravem vzroku smr-
\genti. deklet.
jim je to tudi posrečilo, ki se pečajo z zvedstvom ponavadi niso domačini.
Pretekle dni se je ljubljanski policiji posrečilo aretirati takega podleža, ki je v kratkem času napravil v mnogih družinah in o-krog 40 dekletom ogromno gorja. Pretekli teden je rlobil neki po-sr-stnik od svoje sorod nice. 2rt-let-»u Amalije S. iz Xovega mesta, obupno pismo iz Xovske v Slavoniji z nujnim pozivom: "Rešite mr! Xahajam se v nekem hotelu v Xovi v Slavoniji zaprta v sobi čez teden dni!"
Mož se je pisma seveda prest ra šil. kajti vsebina mu je dala misliti marsikaj. Zato se je nemudoma odpravil v Ljubljano in stopil na policijsko direkeijo kjer je po kazal pismo. Xa policiji so si takoj mislili, da gre za žrtev kake ga trgovca z dekleti.
Ljubljanska policija je zato takoj stopila v stik z zagrebškimi in novskimi varnostnimi oblastmi,
Loga t trirovee. ki je v časi rad čez plot skrčil, je pripovedoval svojim prijateljem. Dobra privatna tajnica j<- zlata vredna. .Jaz iidiim tako: — Ponavadi ji narekujem pisma. Ona piše. pa ne ra-,zume nobene besede, ki jo ji t*e-
Ičetn. (V pa sam kaj napišem iu ji dam prepisati, pa prečita t i ne zna.
obe-
Mntec je spregovoril in se
obesil.	1 Večini se mora Vse pod reč i. W-
Tz Ktrasshourga poroča jo :	feina odločuje, večina diktira.
CJeorg Lagsdorf. kmet i/, okoli j Ako bi se ena sama ženska ta-
sopisnih anonc in se jim pozneje ti niso strinjali. Po«>reb se je vršil „„ v-. i • • * u	, , ■ , , , ....
i , - , ,	...	ee .Nanheima. je septembra 101 o ko ob ekla kot i h ie dandannšnii
predstavljal pod raznimi imeni. 2. februarja. Nihče izmed udele- _ . • . . ' , , i ! kot jin je <iami,.nasnjt
. .	__	.	" I'liurvi ni.inin—,i i i lici'st\>
kakor: Hartler. Kav«. Marinko, ženccv pogreba pa ni slutil, da sto- hombanlir{jnja na Sonnni dr Stopar itd. Aretiran, je bd v neki ji pred krematorijem preoblečeni živ,,ni -o|. kj ni osta, brp7 tež| tukajšnji kavarn, m takoj po za- detektiv, ki je po naroeilu držav-^'posledic: mož je izgubil dar g slišanju izročen sodišču.	j nega pravd ni št va zabranil sežgan- ra
'obenem pa je odšel da preišče slu-Vsa Kitajska je danes na strani ka »tonskih zma-jčaj natančneje, na pot tudi poli-g alee V.	leijski nadzornik Žajdela. Amalija
Kitajski bo v dogleducni ,-asu sledila vsa A«ija. Kan l?:*.sh";ajnolsama ^
j sila iz hotela v Novski ter se ton je dal vzgled bodočemu delovanju.	I odpeljala v Zagreb kjer se je zgla-
Anglija govori o "politiki sprave", Japonska o "sporazumni intervenciji", Amerika se ne strinja več z imperialističnimi cilji velesil.
Vsa ta priznanja pomenjajo poraz za zaveznike, ter se povečuje uspehe kantonske armade ter zmožnosti kan-tonskih državnikov.
Vsledtega so da z gotovostjo trditi, da ne bo prihodnje dni nobenih bojev po šanghajskili ulicah.
Kantoneni, ki so pokazali toliko spretnosti in previdne vzdržnosti, ne bodo pred neposrednim dosegom svojega cilja počeli nobenih neumnosti.
Kjerkoli je nacijonalistična armada zasedla kako o-zeinlje, je odpravila zmešnjavo ter ustanovila uzoren red.
Kitajski revolucijonarji so bili vedno znanilci miru.
Vsepovsod so organizirali izrabljane mase ter ustanovili ljudsko vlado — kar se je zgodilo prvič v zgodovini štiristomilijonskega kitajskega naroda.
Vsledtega s o poročila o divjaških umorih francoskih ali angleških vojakov naravnost iz trte izvita ali pa zelo pretirana.
Padec Šanghaja pa se ne pomenja konca bojev Ka Kitajskem. S tem naj se velesile zadovolje.
Zavezniški vojaki naj še nadalje paradirajo po ulicf&L
"Španske".
je trupla. Iz odredbe državnega
o priliki strašnega francoskega n;1 milijone oblečenih, ter hi stopi-
lobil Ja na eesto. bi jo policaj takoj are-žkili'tiral.
Ker jih je na miljone tako oble-ro-	ičenib. so pa vsi policisti. Vsi du-
f	. ...	^ t p,<ltl	je Lagsdorf obolel hovniki in vsa društva, ki pridi
I pravd nika je bilo razvidno, da bo na 5panski influ(;llci hl jo nioral pijejo moralo brez moZ-i
Stariši šoloobveznih otrok se ne tniI>,° P°nOVn° obdnc,raB°- ,n S" I"či. Mučila ga je silna vročina:
morejo dovolj načuditi. da zdrav- K°dnim P°toin-	neko noč je imel strašne sanje.
. izvršila dva vseuč,l,ška profesor- nIfln;, pokoiici in kriknil od
stvene oblasti ne zatvorijo šol pri	i'™™"-,planil je
tej naraščajoči epidemiji "špaiv ske". V mestih kakor po deželi je
ja v navzočnosti dvanajsterih ke- bralni
mikov in sodnih uradnikov. Dne
Rojak se j«- pritoževal: — S svojo ženo imai.i velike t«*-
Langs^lorfu se je od takrat vrnil,zave.
bolnih 50 do 75% otrok iu v mar- 24'	> bil° '^""O ° ob'	dar govora. Njegovi starši so bili
-sikateri rodbini bi se bila bolezen ,lnk*1J! "ra(lno poročilo, ki se je	nad tom si|no vzradoščeni. bolni-zabranila, ako b časno ukinile.
se šole pravo- "lasil°.: Vojt(>ehovskH ie bi,a za; ka samega pa je nenadejani do
—	Zakaj ?
—	Ker ne ve, kaj hoče
—	Srečen '"-lovek. srečen člov« k
Drugi jrCdek tol i prevzel, da >e mu jejMVja pa vedno ve. ka j T oče.
Visoko
bil aretiran tud: 32-letni starinar nik to r.n, je pobegnil z doma vjboS »mponiral ,KIein. ki je baje sodeloval pri za- bližini (strupi jen ju.
Vojtechovski ima za seboj btir-
Zagoneten umor.
rozd in se obesil. Ubeg-li defravdant Stein prijet.
n aob ra žen eni u č lov. V i > s svojim molkom, pocestni drhal i pa s svojim nezuti-selnim govoričenjem.
tere so silili možgani, truplo pa zalo v mlaki krvi. Kakor so izpovedali domoči, je šel Kautskv na del o v ''Tekstilno", kjer je bil zaposlen. Kdo je izvršil zločin, še ni znano. 1'vedena je preiskava in upati je. da pride morilec kmalu v roke pravice.
sila na policiji in jo je tam zaslišal Žajdela. Dobila je medtem tudi še službo pri neki pošteni družini.
Malka je izpovedala, da se je začetkom preteklega mesce a seznanila v Ljubljani s čednim mladeničem. ki je znal izredno prijetno govoriti, in sicer potom časopisne anonce. Xekaj dni sta se sestala. potem pa ji je pričel prigovarjati, naj zapusti službo v Ljubljani. kajti preskrbel da ji bo službo v Xovski, kjer bo zaslužila po 2000 Dinarjev na mesce. Dekle je; bilo radi sladkih in mamljivih besed zapeljivea čisto očarano in se je .odločilo, da gre ž njim. Sredi meseca februarja sta se našla na kolodvoru, stopila na vlak in se odpeljala proti Zagrebu. Med vožnjo je Malka izročila zapeljivcu 1150 Din. gotovine, češ, da je kdo ne okrade, on pa ji je medtem tudi že izdal naslov, kamor bosta č!a, prišedfii v N«vsko. Bila je to "kafana" Ibrahim* im Ande Klju-
6o. V Zagrebu sta oba izstopila masa — greje, pomiri, Ščiti, — počakala na Tlak proti NovskL Ne-,®*«* prebavi ter uredi cirkulacijo.
strupljena s strihninom.
Poleg "španske" se pojavlja še Z	Tr™1" ^^»^o	Zdravniki so ga za-
epidemija na očeh, ki je zelo na-1'*hmk***; k' ^ ™ °sun,lj0n to nameravali poslati v bolnico na lezi ji va in tem manj moremo ra- J"?™ ^	pozneje je psihijatriPlli oddeIek. Ko ho,_
7Uineti oblasti, da silijo deco in učiteljstvo v šolske sobe polne raznih baeilov. Pouk je v takih razmerah itak nemogoč.	-	.
no preteklost. Upravljal je prvot- Dunajska policija je izdala tira-no očetovo posestvo in se leta 1922 lico za nekim Josipom Steinom. kil ''°r,lllk poročil s Heleno Vrbasovo, hčerko je oškodoval londonsko tvrdkoj7"' °,1<>em: Ob železniški progi Stara cer- bogatega praškega trgovea ; žena Jelinek za 450.000 šilingov. Theg-' ~ kev-Kovevje so našli razmesarje-'nin je prinesla bogato doto. Mož li defravdant je bil te dni prjjet!,Hna P° P°r°ki St° 7iU'cVl pr"'' no moško truplo. V mrtvecu so j0 doto kmalu zapravil in se presc- v (Vrnovicah v Bukovini.	pat' SV°-'° Zfn°-	bl VH
spoznali Ottona Katskega iz Mla- 1	- zaprl.
ke. Imel je razbito lobanjo, iz ka
zadri nad mladim
— Tako. tako. lepa reč. Ze d%
um:
Zaustavite prehlad predno je prepozno. |
Red Cross obliž hitro poma^ra.!
Nevarno je pustiti prehladu, da j?re svojo pot. Kaj lahko se razvijeta in- J fluenoa ali pljurioa. Če ste prehlaje ni ali fe mislite, da boste, takoj na delo! Kupit« zanesljiv in hitro delu-! joC Johnson's Red Oross obliž za le-dlce ter ga prilepite na prsi. Ta Čudovit, pomoč prinašajoč obliž kot navaden obUj ter ni prosojen .V obliki ladic, da se prilega. Skoro takoj po-
pa., je K.lkin	^
Talec napram njej oprostil, rekoč, flanelastim ozadjem.
vprašajte za z rdečim
—Adr't.
Velika noč in piruhi«
Stara navada—železna srajca pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike.
Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena jim darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko -nočna aalearii^ v dinarjih, lirah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod:
FRANK SAKSER STATE RANK
82 Cortlandt Street	New York, K. Y.
— Xikar ne. gospod <-o<lnik. — jp prosil mladi zakonce. — Nikar mi ne frrenite medenih tednov.
Edina stvar, kar še žrnska dandanašnji prikriva, je njena starost.
*
Žena je tožila butlegarja za ločitev zakona. Sodnik« je ločitev privolil ter odločil, da ji mora ločeni mož fflačati vsak teden osemsl-i dolarjev alimentov.
Potem naj se pa ie kdo čudi. ako mora plačati petinsedemde^ 1 centov za kozarček, hiitlegarskf pijače.
♦
V žep prsezati ne pomaga dosti. V žepu je treba tudi kaj imeti. potem lahko človek z zadovoljstvom poseže v žep.
Plamen resniee se da zasenčiti, ugasniti ga pa ni mogoče.

K?. BOLITA:
Kako je cigan h krstu nosil.
H
E LM AR
kadilci so večji del možje, ki so naveličani navadnih cigaret. Začeli so HELMAR kaditi. Sedaj spoznavajo, da edi-nole v HELMAR najdejo oni nenavadni užitek in zadovoljstvo pri kaji cigaret.
Tisočeri moški začno kaditi HELMAR vsak dan. Enkrat boste tudi vi začeli kaditi HELMAR. — Danes naj bo ta dan.
Samomor na Jeaeiucab.,
Pot em je zaprl .svojo beležnico in dejal:
—	Skratka, »»wife mi na kolodvor -Mondicount-Pas, odkoder rai
! bo naša vojna pošt a že naprej poklala vaše pismo.....
Pri moji veri, točnejših podatkov ta ženska rra ne bi bila mo-dobiti. Bil sem v .svoji notranjost i viv divji na t«-ga oficirja, kojega lmprevklnoest je res j>reševala vse meje.
Ženščina si je med tem zable-žila podarke, "katere je bil dal oficir, v svojo beležnico. I*otom je inrdjtfjovala svoj pogovor z ofi-n.rjema in počasi iztrgala list iz holežniee Ter ga utaknila v podlago za pisanje, ki je .slučajno ležalo na tisti mizi.
Ofieirja nista ničesar videla, lia-sprrttno pa moral lo opazit i sta-rejši gospod nekaj miz bolj daleč, ki ji* že ves čas postrani fiksiral mlado ženo. Ko je videl, kaj .)♦' .-I urila. ji je prijazno prikimal /. očrni.
Ko .je "dama*"' to videla, se je dvignila in dejala obema oficirjema :
—	Ali ne mislita, draga moja, da je že čas. da gremo v restavracijo itn nasproti!
—	I*ri moji veri. ji je odgovoril eden oficirjev in j>otegniJ uro iz žepa, prav imate, saj bo že kmalu poldan.
S svojim tovarišem *»em vedel, kje jih 'bova našla, in zato sva jih pustila mirno odrti. Zanimala sva se pa za starega gospoda, ki je rekel natakarju, naj mu prinese podlogo za pisanje, ker hoče pisa-i i pismo.
Stopil sem k njemu torgmu dejal :
— Oprostite, gospod. imam govoriti z vami.
ne po
—	Toda.... s.aj va>i niti znam. mi je odgovoril.
—	.faz vas tudi ne! Toda to je ravno vzrok, da va* hočem spoznati.
In pomolil sem mu svojo vizitko pod no*. rekoč:
—	V imenu zakona vas aretiram !
—	In zakaj je dejal cw>rno.
Ostro .sem mu pogledal v oči.
rekoč:
—	Zato. ker ste špij.,11. uič več nič manj!
—	Toda....
—	Dovolj ! Sledite ini 1
IZREDEN* TRGOVSKI POTNIK
Možak se jo prestrašil in nama čisto pohlevno sledil
ne bi sporazumeli, kukor je to navada med poštenimi ljudmi.
.Al ožak se je med tem jKmiiril.
—	<"e je temu tako. je začel. ..
—	Zakaj pa ne bi bilo iako.'.... Torej bodirto predvsem tako prijazni in povejte nam. s kom imamo čast govoriti
Možak jo potegnil listnico iz .-vojcga žepa in iz nje kup papir-
V zapuščeni drvarski koči na ro-l>anašnja Rmnunija je postala bu gozda jo živel cigan <iregor s nezadovljna s, starodavno romun- svrj0 družino. Delal jo malo. za-,ko prestolieo, Bukarešto.	^ mauj %CJUI jf. Mf,hirala
se zdi modernim Rumunom pre-;r,.praf ob 1)0!ih U|„tovilee iz )H>-starikavo, pre*tanokopitno. Ho- toka. okopavala po tujih njivah če i*e jim modernih ulic. v nebo krompir, otroei pa so napol poli štrlečih Mta-vb. podzemskih žel*«- nabirali jagode v gozdu ali pa nanje. .-»krarka. imeti hočejo pr«*to-lg.j iovju ribe v jmTok„ Tako so >e lieo. za katero naj bi jih zavidal preživljali, ne dobro, a zdravo, ves svet.	»Otrok pa je bilo seveda kopiea. —
--- •	ii j jiiu\ ni«* iimmm * i roge pri
ki. ki SO sanjali o Veliki Riuniini- j njegovem poslu, saj se jo največji. *o že takra* premišljevali, ka- krat ukvarjal s posedanjem v go-
la
Vprašanje novo rirmunKke pre- vsako leto vsaj eden več. Ta bla-jev. Pomolil je potni list našemu stoike ni novo. Rumurwki politi-j poslov ni prav nič motil Groge pri šefu ter dejal:	"	'	-----
—	Imenujem se Nugenbanm. George.-. Xugenbaum. rojen sem v Švici v Zuriehu in sem trgov.ski potnrk .
—	Lepo. -za katero tvrdko potujete ?
—	Za tvrdko Asprech in T ran liteh v Ženevi.
v protispijo-j _ AU ima ^ tvnjka nožni urad, ki se je takrat nahajal v hližini mornariškega kolodvora.
tero riuniHksko meKto naj bi zade- stilni. pri tem je zmerom pazi In ča.*, da bi bilo sedež dinastije j,, služil kako paro. ki jo je polili vlade Velike Rumunije. Tudi v tem sk„šal pomnožiti ^ kvartan časopisju se jo o tem že ponovno j kar seveda ni bilo vselej n,n-razpravljalo, toda vodno so drugi1 Za svoje eigančke je večkrat dogodki ]>otisuili to vprašanje v o-; jzprnsj| kako obleko, drugače pa | zadje. Sedaj se je vnovič pojavilo sp kakor m'eno. ni bogve kaj n | na površje in rumnnska javnost. ki
V.so pot ni zinil liesediee. toda ko je stopil pred uradnega šefa. je začel na nezasiišno energičen način protestirati proti "'samovoljni a-rotaciji".
Naš šef ga je pustil mirno razgrajali. potom ga je pa hladno kot je bila njegova navada, vprašal :
—	Kje hudiča pa ste zvedeli, da ste aretiraniAli so vas uklonili.' Ali .so Mirovo ravnali z vami.' ....Xe! No. torej! Ne vem potem. zakaj .se razburjate?
—	Oprostite, gospoda, toda....
—	Kaj 1 Vendar ne baste še enkrat pričeli. Povem vam, da nimamo ničesar zoper vas! Moj a-geifli so po .pravici ali krivici mislili, da ste >iunljiv človek. Saj so .>e čisto lahko zmotili. Mi .se bomo mirno in prijazno pogovorili, ne da bi 'kričali, in ni hudiča,, da se
cev v Xantesu ? Xe! Torej ste brezdvonino dobi,li nalog, da ji najdete odjemalcev.
—	Tako je!
—	Xo, vidite, kako se lahko six>razumemo. In kdaj ste prišli v Na ntes.'
—	Točno pred enim tednom.
, je prav tako .senzavij željna, kakor jugoslovansJva. tudi tokrat z zanimanjem opremlja razprave o tem vprašanju. Te dni se je začela zanj zanimati sama. rumunska kraljica. , Kakor znano, je lansko leto poto-
Ivaia po Ameriki. Me^ta, ki jih je videla na tem svojem potovanju, j moderne naprave, široke česte. ži-
—	I^epo. Gotovo .ste med tem	valieu promet, \i+e to jo je jako časom obiskali nekaj draguljarjev	navdušilo, da si ne želi nič druge-in dobili ž«' nekaj naročil' Ne.'....	ga nej;o >s,»»i<lati tudi v Riummij< Torej, kaj ste pa delali ve.s ča.>	tako moderno prestolieo.
tukaj I	V razgovoru z urednikom buka-
Možak je prišel v zadrego. I	reškega lista " Knivei-suP' je izja-
—	llil sem bolan iu sem moral	vila. <Ia je na svojem potovanju v astati v s\oji sobi.	Ameriki dobila prepričanje, da hi
—	To je. čisto naravno! Toda	ameriški finančniku prav radi jk>-gotovo ste pojali po kakega dok-	magali Rumuniji pri tem poslu. Po torja. saj je za bolnega človeka v	njenem mnenju bi bilo treba tem hotelu zelo noprijotno. Ne? Vi ni-	ljudem poslati samo primerno va-sto poklicali nobenega zdravnika.'	bilo. Zgraditi bi ne samo moderno To ste <pa res silno nepreviden	oervte. aropak cqja me.sta. zla-ti pr. možak! Ali vam v hotelu vsaj	državo, kakor je Rumnnija. Mesto
;iaj počakajo, f»rozini, takoj prinese m pravega!
Odhitol je domov ter zamenjal otroka. Medtem se je bilo zdanilo. Ko je prišel mimo gostilne, jo pomislil. da bi ne bilo napak, če bi >-i s kozarčkom brinjevea privezal dnso. Vstopil je. Cekar z otrokom je v veži obelil na klin. da bi mu n«* bi kdo prevrnil potoniea. \* gostilni je ž" sedelo nekaj Gregorjevih znancev, ki so xe tolažili z brin-jeveeni. Kmalu so bili v živahnem pogovoru. Vrgli so tudi karte in
tako je bilo žo s k or o poldne, ko jr-eigan snel eekar s klina in >e o«: pravil v eerkev.
Župnik je bil seveda nekolik > hud. ker jra tako doliro ni bilo ii. je napravil pred krstom prid igo. kar sieer ni navada. Naposled •».-
je vendar že začelo opravilo. Ko kvarjal ž njimi. — H krstu pa i so prišli do soli. pa jo vzklikni! jih jo vselej nosil sam. T<'ira ni de- dušni [»asrir <*iregor. ka j lal iz prevelika skrbi, da bi bilnjdar počneš danes! Ta otrok je mr-stvar dobro opravljena — žujuii- lev! — (irejjor se j.- ponižno stisku je moral vendar zaupati, da je'nil v dve gubi. i^ilo vzdihnil it; svojemu poslu kos ampak zato, .rekel: O je j. o je j. nn-d zajtrkom; ker mu ni šel nihče rad za botra, jv gostilni ^eiti eekar obesil n;i kliii. V zadnjem trenutku je že dobil pa j<* revše zmrznilo. Naj mi ii* koga. ki je držal otroka med krs-'zamerijo, bom pa prihodnje t i « toni. v skrajni stiski pač eorkov- drugega {»rinesel. nik.	Tn res je izpolnil obljubo
Tako je spet prišel čas. ko je	-
bilo treba nes^i novorojenčka h; ROJAKI, N ARO C A JTE SE NA krstu. Napravil se je v novo oble-! "GLAS NARODA". NAJVEČJI ko. to je v jopič, ki je imel samo en'SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. rokav, in v hlače, ki so bile samo | DRŽAVAH, zadaj zakrpane. Ker je bila zima.'	"
jo nategnil kučmo čez ušesa, tako1	KNJIŽICA
da je nos komaj še gledal -....... "KAKO POSTATI AMERIŠKI
dobro postregli?
— Naravnost izborno.
STRASNA KAZEN ZA NEZVESTO ŽENO
F rabili, i časopisi poročajo o grozni kazni, katero je morala prestati nezvesta žena nekoga boga tega trgovca v ruski stopi.
MARŠAL FENG - SLOVAK?
Odvetnik dr. Konga, ki izvršuje že več let odvetniško prakso \ Košieah. na Slovaškem, je objavil v slovaških listih senzacijonalen članek, v katerem trdi. da je znameniti kitajski maršal Feng nje-
PONAREJENI ODTISI PRSTOV
~ .	.	i i i.AD»b: krov brat. Advokat Fenga. ki bi si
Nekoga dne so ugledali kozaki "	^
-ani, ki so kakor blazne drvele po
mondar rad z imenom kitajskega
i i * -u ,i„„	maršala pomagal do dobre klijen-
snegu. \ lekla sta ,ph flva konja.|	....
ki pa ju ni vodil voznik, nego jo
i telo. jo v listih točuo navedel, ka-
ko jo prišlo do to sonzacijonalno ugotovitve.
— Nedavno sem listal v kavar-1 ni po neki i lust rova ni reviji. — in sem slučaj-
bil za sanmi privezan volk. ki jo
zavijal in tulil, na saneh pa jo le- ;
zala zvezana ženska. Vso to je zbu-j
dilo v kozakih toliko zanimanja,
da so skočili na konje in jeli za>ravi dr'
, , .-	t no opazil fotografijo seljaskega
slodovati sani.	1	, .	,. .V.
Konja sta drvela kakor blisk. j maršala Fenga. k. igra v k.tajsk,
državljanski vojski zelo važno vlogo. Dolgo sem ogledoval to fotografijo in ugotovil, da mi je generalov obraz dobro znan. Naenkrat
Sani so brez cilja drsele po snegu, zadaj pa je na vprego tulil volk. i katerega sta se konja oči vidno zelo bala. Kozaki so volka ustrelili,
potom pa so ustavili konje in raz-	, , . .
v v	... ki -jo prod leti brez sledu izginil,
vezali zono na saneh. Njeni udje j m 1	.	3 .Vi
so bili malone popolnoma premr-
Te dni se je ustrelil v svojem stanovanju na Plavžu pri Jeseni c«h finančni podpreglednik Ivan Frangcš. Pognal si je kroglo svojo službeno puško v glavo in obležal takoj mrtev. Mladenič je bil star komaj 27 let. Kaj ga je
naj bi bilo moderno zgrajeno, načine pa naj bi izdelali n imunski arhitekti, tako, da bi imela vsa prest olioa izključno rumun.ski tip.
Rumuni .si želijo, da bi bila nova prestolica v sredini države. V prvi vrsti prihajajo v postov o-Vsak zločince skuša zabrisati za' kraj Urašov v idilični dolini ob seboj sledove, da bi ga roka pra- vznožju Karpa-tov. obraščenib s vice ne izsledila in kaznovala. Eno Poletnimi gozdovi. V prestolici bi najuspešnejših sredstev, s katerim ne smelo biti nkkakir tovarn m lahko spravi zločince kriminalne' drugih bučnih podjetij, marveč organe na napačno sled, so pona-^010 vladna poslopja, veliki hote-rejeni odtisi prstov. Znano je nam-] H .zabavišča itd. Listi, ki zelo ob-reč. da. igra jo ravno j»rstui o,1tlsi *"*no pi«ejo o tem. se navdušuje-izredno važno vlogo pri iskanju1 jo «imprejšn.jo izvedbo tega na-zločineev in ugotovitvi njihove i-' i«a. Vprašanje je le, uli so tudi
sem spoznal poteze svojega brata.
Ii in le z umetnim dihanjem so jo mogli obuditi k življenju.
Ko so jo žeua zavedla, se jo zadeva pojasnila. Trgovec Kozmin-ski jo bil na svojo zakonsko družico zelo ljubosumen. Osumil jo je razmerja z nekim hišnim prijateljem. s katerim je /.ena skovala načrt za pobeg. Mož pa je parček prestregel in jo tako dal ženi mesto pobega prirediti svojevrstno "zabavno vožnjo". Dal je vpreči dva konja prod sani, ženo pa zvezal in jo posadil na sani. mesto ko-čijaža pa jo privezal za sani volka. Konja sta dirjala, dokler ju niso ustavili kozaki. in če bi bila vožnja trajala še nekaj ur, bi bila žena gotovo zmrznila, volk in "konji pa bi ostali s sanmi sredi stepe, dokler ne bi prišla tolpa zverjadi in jih raztrgala.
Obglavljena cesarica Elizabet*.
V Meranu so fašisti odbili glavo ondotnemu spomeniku bivše avstrijske cesarice Elizabete. — Spomenik prištevajo med največ-je in najboljše umetnine na Tirolskem. Bolcanski prefekt je s posebnim razglasom izjavil «rvoje
pognalo v smrt, še ni ugotovljeno.(obžalovanje nad barbarskim fi Splošno pa «e domneva, da je oza-.nom in odredil, naj popravijo spo-•ifttTMItMHui-	Imenik na državne stroške.
Takoj sem pisal uredništvu dotič ne revije v Berlin in jo naprosil, uaj mi pošlje original maršalove fotografijo. Uredništvo je moji želji ustreglo, in ko sem imel v rokah original, sem spc-znal. da je kitajski maršal res moj brat.
Sedanji maršal Feng je študiral v mladih letih n.\ gimnaziji v Prešovu. Že v zgodnji mladosti je kazal vse znake bodočega pustolovca. Mikalo ga je v svet in kot sedmošolec je vstopil v mornariško službo. Z življenjem na morju pa ni bil zadovoljen. Vrnil se je znova domov, kjer je dovršil gimnazijo in služil kot enoletni prostovoljec v bivši avstro - ogrski mornarici. Po vojaški službi je odpotoval v Ameriko in od tistega časa ni bilo o njem ne duha ne sluha. Kako se je mogel povspeti do mar-šalskega žezla, mi ni znano.
Kje je JANEZ HOČEVAR? Pred 6 meseci je bival v Cleveland, -star 59 let, doma iz Kolieev-ga. Zanj bi rad izvedel brat: Franc Hočevar, Količevo it. 11, p. Dob pri Domž&lah.
(4x 22—25)
N AZN ANIL©.
Vsem naročnikom t državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. J. ČERNE in prosimo, da pri njem ' obnovijo naročnino.
j Upravništvo.
aentitete. Zločinci to seveda dobro vedo in se i>ftikušajo izogniti tem. da opravijo svoj "poSel"' v rokavicah. Bolj rafinirani pa poskušajo. in to često z lepim uspehom, voditi policijo za nos s ponareje nimi prstnimi odtisi.
Prvi poizkus umetnega ponarejanja odtisov je znan iz 1. 1924. Posrečil se je Američanu Albertu yVehdeu. Komisija pred katero je Wehde svoj poskus izvajal, je pri znala, da jo falsifikat zelo posrečen. Na prvi pogle«d moti pravim in ponarejenim odtisom prstov ni bilo nobene ra-zlike; še le ako so fotografijo povečali. «so opazili v poedinili lilijah razHko. Poteze na dlani so sestavljene iz neštetih majhnih formacij v ol>liki trikotnikov, kvadratov itd. Prazna mesta meti njimi odgovarjajo kožnim potnim poram in baš ter v podrobnosti Wehde ni dobro pogodil. Kriminalna tehnika je izrabila to odkritje in tako je nastala v daktilorfkopiji nova pomožna metoda, takozvana poroKkopi-ja ; sedaj je to ponarejanje prstnih; odtisov &koro brezuspešno.
Bolj kočljiv' za policijo je drugi: način ponarejanja prstov. Zloci nec si predkrbi točen odlitek prstov kake druge osebe in ga nato odtisne na kraju izloeina.* Cesto -se mu t at o ponreei, da »pelje de-• takt i ve na natpačno sled. Ker pa' je skoro nemogoče, da bi mogel zločinec priti do odlitka tujih prstov brez volje ali celo brez vednosti dotične osebe, pride policija tudi v tem slučaju vendarle često na sled .pravemu krivcu, čeprav še le «po ovinkih.	*
ameriški finančniki res tako nai -dušeni za to, da bi dati na razpolago prinurne milijonHe dolar je v.....
izpod
njo. oči pa skoro ni bilo več videti.
DKZAVI..TAX"
Ker se ni rad kazal s svojim bre-jnam	V h^tkem izide no-
menom, se je odločil, da pojde z va iz(li,j'«- Ko -j'1' 1)0,n0 doma navsezgodaj. k,o bo še tema.j11' 1,0,110 Rjavili v listu. Luči ni prižgal, k^r mil je bila pre-i draga. Otroei in tudi novorojen-j ček so še spali, ko ga je zamotal vi cunje in položil v eekar.
Kmalu je prispel do eerkve in ponižno stopil v zakristijo, kjer .i«
Uprava Glas Naroda.
STISNJEN DO SMRTI
gospod župnik pravkar opravljal molitve po maši. (Iregor mu je povedal. kaj bi rad in stopili so z botrom eorkvenikom h krstnemu i
kamnu. Župnik je opravljal obred.j vo" Pi »,c <losti ^ in P^ušajte ko pa jo dal otroku soli na jezik
Ko začne postajati dr-lo okorelo, ko postane gibanje Isde.stno. je to ponavadi znamenje, da lediee niso v redu. Ohranite te organe zdra-

je presenečeno vzkliknil: — Or»>-gor. kakšnega novorojenčka pa si prinesel; saj ima vendar že zobe! j staIno |H,mirJaj,HV ^,vaja]„o sr^lsivn. — Gregor ni bil v zadregi, ampak} slavno izza l«*ia uan;. v fr» ti vt*li-se je brž oprostil: — Naj ne zamorijo. gospod župnik, v temi sem jih zamenjal. Ta je lanski. Malo
k ost ih v vs<»h lekarnah, (»animirano k<>r odlašano.
Glejte, da bo ime Cold Medal na vsatci žkatlji. Ne kupujte nadomestkov.
BOLGARSKI ŽELIŠČNI ČAJ
Imenovan Bolgarski Krvni Čaj.
KAJ BO NAPRAVIL ONIM. KI SO BOI-M
POMAHAL RO izf-istiti sistem strupov, ki i>o\-znMTnjo razne bolezni.
POMA(JAL BO. .^al kri.
obogatil bo in izbolj-
..........
večji slovenski dnevnik v Ameriki.

Oskrunjeno pokopališče.
V vasi Pabianici na Poljskem so prijeli trije pijani fantje ]>onoči neko vaško devojko in jo prisilili, da je odšla ž njimi v gostilno. — Tam so nekaj časa popivali, potem j POMAGAL BO očistiti in lzplakniti pa so odšli na pokopališče, ljjer sor Ie<liee.
POMAGAL BO želo^lCnim neredom.
Agitirajte za "Glas Naroda", naj, tov ^ ^ preklestae do nezavesti.
KAJ BO NAPRAVIL ONIM, KI SO ZDRAVI
POMAGAL BO ubiti prehlade, ki w večkrat razvijejo v influeneo. ^ripo In pljučnieo. DAL It«) f*>f«n bistrost in koži sijaj, kar je gotovo zu:un*»nje df>l»rega z«lravj,T.
In fo ga skuhate ter ga rzamete vrelega. ko greste k pfx'ltkn, «b)l»ii,e vs«« bogate ri<te soke, ki jih je mati narava namenila za zdravje svojih o~ t rok.
posadili devojko na grob, prižga-j smejte škatljo Bolgarskega Zeliščnega (Krvnega) Čaja vedno pri rokah Naprodaj
j	~	,__v vseh lekarnah, ali vam pa pošljemo po pošti, poštnina plača-.a velik d>"v:±inski
II pred n jo sveee m zaeeii piesan «voj za $1^5 ai> 3 za $3.15 an 6 za $5.25. Naslov H. H. woi Schiick, President« okrog nje bojni ples. Ko SO V div- - Marvcl	Company. 900 Ma.vel Building. Pittsburgh, Pa.
jem ]>lesn omagali, so planili 11a devojko, strgali ž nje obleko in jo hoteli posiliti. Deklo se je na vso moč branilo, in tu je neki fant odlomil na grobu stoječi leseni križ ter udaril devojko po glavi; tako. da jo omedlela. Ko so jo zopet zavedla, je srečno ušla uajdl-nim fantom. Drugi dan so orožniki nasilneže aretirali.
Nevaren randevu.
Na Siciliji je znan trgovec zalezoval mlado ženo, kal ere mož je bil v Ameriki. Ker ga je žena dosledno zavračala, se je neke noei preoblekel v dostavljalea brzojavk in sredi noei nesel svoji obo-ževanki nujno brzojavko, ki pa jo jp seveda sam sestavfl. Posrečilo se mu je res, da se je pri goljufal v ženino spalnico, a tam je dobil mesto poljiabov par čvrstih klofut da jo je hitro zopet, poiwisal. Že-na je vrhu tega potožila svojo nad-logo dvema svojima bratoma. Xa njun nasvet je povabila zaljubljenega moža neke noči na randevu v svojo hišo. Ves srečen je ta-prihitel. Ko pa Je že sanjal o mehkih objemih svoje izvoljenke, so ga pograbile trde pesti njenih bra-
Rešila ga je žele policija.
PRVI SKUPNI VELIKO NOČNI IZLET V JUGOSLAVIJO
s parnikom "France"
dne 2. APRILA 1927.
Na parnikn nam jo dodeljen poseben oddelek z lepimi kabinami po 2, in 4, postelje v sredini parnika. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane ter pazil na prtljago, da bodo potniki tem udobneje in brezskrbno potovali
Vozni listi III. razreda stane do Ljubljane $111.78 z vojnam dayKom in železnico vred. za ven in nazaj pa $202.— in $5.— za vojni davek.
Kdor je namenjen potovati domov za Veliko Noč, naj se oimpreje prijavi.
DRUGI SKUPNI IZLET s parnikom "PARIS'* 11. maja 1927.
TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom "I££ de FRANCE", 2. julija 1927.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	; New York, N.Y.
• i , ■ I
'"•V L '	'v'-	1 ' WP-' •«.* ' ' '«
——

asm

Poletje, ki jo hledilo nato. je prineslo Majhoierjevi hibi samo« tfkrh in bedo.
Prejšnji lastnik je odpoveil«! svojo hipoteko in niti liajmanjše-pa izgleda ni bilo. da bi kdo posodil potrebno svoto.
katerem je stal« vse polno voz in katerega so- obdajala dol^a, »iva^ gospodarska poslopja.
Xa sredi je ležal neke vrste ribnik, obdan s seejo. v katerem so plavale race.
Iu kje je "bela hiša**, mama? — je vprašal Pavel, kateremu ni vse to prav nič ugajalo.
—	Za vrtom. — je odvrnila mati.
Xjen «?las je imel Čudno hripav zvok in njena roka se je tako; trdno oprijela njegove, da je *koro zakričal.
Sedaj sta zavila krog plota in pred pogledi Pavla je ležala pri-' prosta, dvonadstropna hiša. katero so na gosto obdajale lipe. Ničesar posebnega ni imela na sebi. Še dolgo ne se mu ni prikazovala' tako bela kot iz daljave.
—	Ali je to? — je vprašal Pavel zategnjeno.
—	Da. to je. — je odvrnila mati.
sto ter se vračal pozno zvečer pijan domov. Večkrat je izostal tudi preko noči.
flospa Elhbet je med časom sedela v svoji postelji ter štrlela v teiui. Povel se je pogosto prebudil, če je čul njeno lahno ihtenje. Nato je ležal nekaj časa popolnoma tiho, ker ni hotel, da bi to zapazila. a konečno .je pričel jokati ludi on.
—	In kje so krogle iz stekla? Kje solnčna nra? — je vprašal.j
>f .. r	•,,,,,	- -	, Vae'to i* tisočkrat lepše predstavljal. In če so ga osleparili*
ilajhofcr se je odpeljal vsak teden trikrat ah štirikrat v me- „ st,.klonr krojj,, in so,^no uro __ n(y nobpno
V istem trenutku sta planila lajaje proti njemu, dva črna, ve-1 lika psa. Zatekel se je za krilo svoje matere ter pričel kričati.
—	Karo. Xero! — je V2liknil nek fin otroški glasek od hišnih; vrat sem in psa sta takoj odhitela z veselim lajanjem.
Sa predvoru se je prikazala majhna dekliea, Še manjša kot Pa-
..... . .	vel v rožnatem krilcu. krc«r katerega ie bila zavita m^L-a	z-b«.*
Tedaj pa je utihnila mati in če le ni hotel prenehati, je vstala, ska	ltnnU - f1\ ...	f ,	8kot-
--____*	...... . ,	hka KorPa- Imela je dolge, zlato-rmene lase. ki so bili počesani nazaj
s čela s pol krožnim glavnikom. Imela jc fin, ozek nosek, katerega je preeej visoko nosila.
—	Ali želite govoriti z mamo.' — je vprašala z nežnim, mehkim glasom ter se pri tem nasmehnila.
g£ poljubila ter pobožala po licih ali pa rekla :
—	Pojdi k meni, dečko moj.
Xato je splrznl v njeno posteljo in ob njenem vratu je zopet zaspal.
Oče g:t je pogosto pretepal. I.e redkokedaj je vedel za kaj. a sprejel je udari* kot nekaj, kar se razume samoposbi.
Nekega dne je čul. kako j<> zmerjal oče mater:
—	Xe joži. ti žakelj solza. — je rekel. — Ti si le zato tukaj, da večaš mojo bedo.
—	Maks. — mu je odgovorila ponižno, — ali hočeš zabraniti svojim, da nosijo tvojo nesrečo s teboj? Ali nam ni treba še bolj trdno držati skupaj, če se nam slabo jrodi ?
Xato j«* |»ostal mehak t.r pričel obkladati samega sebe z grdimi priimki.
tiospa Klshet ga j«- skušala potolažiti ter ga prosila, naj zaupa v njo ter ostane hraber.
—	I>a. biti hraber. — biti hraber !— je vzkliknil, ko se je'vnovič razjezil. — ve ženske lahko pametno govorite, saj sedite doma t<r razprostirate ponižno predpasnik, da vam pade v naročje sreča ali nesreča, kot se pač zljnbi ljubemu nebu. Mi moški pa moramo
(Dalje prihodnjič.)
ALBERTJEAX:
Velikodušen ubijalec.
Mnubcrt je pogrei posodo vode. zatem je vzel kos mila. in dobro zdrgnil svoje, naročnike. Kri njegove žrtve, mrliška kri. ki je bila pobrizgala platno, se je odcedila v kanalizacijo. — A sedaj pismo! — je pomislil Maubert. Izvlekel je denarnice iz žepa. jih zagnal na
New York Edison Ura
8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY
C74 metror
802 Oiloeikla • The Edistnn Ensemble
Jnstf Itonime, vodja.
1* Carnegie Ilull Enoindvajseta izmed 21 srečo-lov.skih noči v kraljestvu godne.
Overtura k Der Freisehuti
Wel»cr
Pete simfonija	P..-erh«»v.-n
i 1'rvo gitmnjc •
Mr. Bernard (Irko. violinist S> mplioitie espagnole . . . Lalo (Prvo gibanje i
Andantin* v Moto Canzone
• t'etrtn simfonija» »'a j kov ski Capriei« K>pajpiot
Alborado	Rimski Korsakov
Varija«-ije
Prizor in Cij^uiska ricsem
Spominska knjigi, vselmjnča pro-»rame 21 prihodnjih urn-i i?, kraljestva sodbe. Iw» na zahtevo )»oslala Kleliernemu l\i I i son l*om|>an.r. Irving j 1'lai« in Fiftponth Street.
Stalna radio-izložba za udobno« način odjemalcev in Javnosti je na 124 West 42nd Street.
The New York Edison Company
Vam na razpolago.
MOŽ S STO NASLOVI
ven v sovražno življenje, se moramo boriti in stremeti ter se prete- ^ m	k« ^ svetlK
pati z vsakovrstno golaznijo. - Pojdi mi s svojimi svarili! P,iti hra-C^62 T P°kIa v telo> her. da, da. - biti hraber!	stel SVOJ *>,en-
Nato je Odšel težkih korakov iz sobe ter dal zapreči voz. da se1 72°°° frankoTl »»^elil je de-napoti na svoja običajna potovanja.
Ko je zopet prišel ter prespal svojo pijanost, je rekel:
— Tako, sedaj je izginilo še zadnje zaupanje. Prokl ... Žid. ki ud je hotel i>osoditi denar po 2-> odstotkov, je izjavil, da noče imeti
narniee na dva enaka dela. Trideset šest in trideset šest. Potlej pa je zagodrnjal: — Ali mar ni nesreča. da se človek tako izuebi de-
—	Ampak kaj ste delali ?
—	Odnesel sem od tam. kjer je' bilo prepolno. — je odgovoril Maubert z neomajano smelostjo. A ko ga je sodnik o.švrknil s pro-! zirnim pogledom, je dodal: — Za dokaz, da je tako. vam povem, da sem polovico svojega dobitka po-i
svetil dobremu deln. Prav nič mi	———-
ne bo težko. Xašel sem 72 tisoč j	kakšne stopnje se je razvilo
frankov v starčevih miznicali. Vi- pustolovstvo in nepoštenje, kaže dite, takoj sem poslal trideset in | naslednji dogodek, ki se je pripe-šest tisoč Ma lest i no vemu skladu f ,la Dunaju. Xa Jesefstadtski za borbo' proti raku. Sedaj mi je Testi kanuje neki Rudolf Zambau-glava rešena. Katera porota bi me ki *e	ja.1 za ravnatelja
mogla obsoditi na smrt v takem Sleda li5<"n. Tnseriral je v dunaj-
kih listih, da išče sposobnih mo-
.	...	,	.	.narja! — Vzel je tedaj velik žolt noložaiu 7
nobenega nadaljnega opravka z menoj. Za sv Mihaela bomo res lah-* ♦	•	»t Jlw,w«Ju'	..
1 o šli ber-.čit k,iti v L, in "j in , v, ' ; , omot, spustil vanj enega obeh svež Izpraševalni sodnik je brez od- 11 Oder. to sil neracii. Kajti % tem siiieajn nam ne bo ostalo niti toliko kot -----:_____»______• ^ * ». -
je črnega za nohtom. T*o pa ti rečem.
.njev in napisal zgoraj: Dar od ne
,	, . .	sodaj ne Preživinl	znanca. Rahel nasmeh mu je šinil
darea. t asten človek mora držati nase in če me boste videli neke- preko bledega lica
ga lepega jutra biugljaii s kakega trama, se vam ni treba čuditi.
Kretanje pamikov - Shipping Mew*
M. marce: CsTf'tai. Hamburt.
M. marca:
Olympic, Cherbourg; Cbertx>urc, Bremen.
Republic
SO. marca:
Pres. Hardin*. Cherttourc. Bremen
11 marca:
Huffran. Havre; Rimhurc, Cherbourg. Hamburg. Ue^llo. Cherbourg Bremen.
2. aprila:
i"ra ner
Havre *— SKcicNI IZI.Et
5. aprila:
Ktrciiisarla, Cherbourg.
t. aprila:
1'rss. lt'«'8evelt, Ch«*rUiUrg. »rn.
7. aprila: .Westphalia, Hamburg
Bre-
4. maja:
^laur<-tanla,. Cherbourr: President
Hootevelt, Chprboiirj. Bremen.
5- maja:
Cleveland. Cherbourg.
Hamburg
t. aprila:
l.t-viuihan, Cherbourg; Cherbourg. Bremen.
Miienchen,
12. aprila:
Martha Washington, Trat.
13 aprila:
Muiirelaoia.
Cherbourg.
14. aprila:
Albert liailin, burs.
Cherbourg, Hatn-
15.	aprita: Olytupic, Cherbourg.
16.	aprila: Siuttgart, Cherbourg.
C. maja:
Berlin. Cherbourg, Bremen.
7. maja: Olympic. Cherbourg.
10.	maja:
Pre« Wilson, Tr«t SKt'PN'! IZI.RT
11.	maja:
Aiuiianta, Cherbourg.
12.	maja:
Hamburg. Oherhmirr. Hamburg; Muejichen. Cliarttourg. Bremen.
14. maja:
I'ar i«, HaXTe; KKlTTNf IZI^KT
17 maja:
Berengariji. dierlM.urg; Coliimbua. Cherbourg. Bremen.
18. maja:
Oeorge Bremen.
U'juhinftiiii, Cherbourg.
19. maj«:
We!>t|.hAlia.
Hamburg.
Ilrrmen.
19. aprila: Kelta nee
Cherbourg, Hamburg.
20. aprila:
A'tuil.inia, Cherbourg; HeO. lt)t;ti>iK Cherbourg, Bremen.
Wash-
21. aprita:
New York.
Cherbourg, Hamburg.
22 parila:
Columbus, Cherbourg, Bremen.
23. aprila:
Paris, Havre; Majemie, Cherbourg. Torek. Bremc-n.
27. apfila:
Ber»-ngaria, Cherhourg: Pre«. Ilarri-lng, Cherl>«»itrg. Itr^men.
21. maja:
Leviathan. Cherbourg; Franre. Havre; Iierffllnger, Ilremen.
24.	maja:
Martha Washington. Trnt; Bilianr-e. Cherbourg. Hamburg.
25.	maja:
Maurrtanla, CherJcurg: T'resldent H:tnlin>f, Clu-rbourg. Bremen.
26.	maja:
-Ml.ert l'.al!in. rhffhniirf, Hamburg 28. mala;
Otjrmple, Clierl»ourg: Republic. Bremen. Cherbourg
31. maja:
Aniilta Tila. na mburg.
Cherbourg: Thurlngla,
28. aprila:
Deutachland, Cherbourg.
Hamburg
30. aprita:
Leviathan, Cherbourg; Franc«, i Havre; liremen. Cherbourg, Bremen. I
4.	junija: Pari«. Havre.
23. Junija:
I'reWllJton. Tr*t KKPPNl 17.1.RT
2. julija:
lie <le France, Havre. — SKl'I'N'I
1ZI.KT
5.	avgusta:
President Wilson. Trat —SKUPNI
IZLET
Mati je prestrašeno kliknila ter Ke oprijela nj4»govega vratu.
odrediti, naj se pogleda moje ra-. nega urada itd. Vsega skupaj je eunovodstvo.. Niti sledu ne boste t naštel približne sto naslovov.
nc
Tako sem se zavaroval. — je pomislil.
Dragoceni ovitek je vtaknil v
.\<\ ne. ne. — jo je pomiril, — tako hudo nisem mislil. Ve notranji žep pri suknji, privihal ženske ste vendar klavrna bitja ... Sama beseda vas vrže ob tla. [ovratnik, potegnil čepico na obr-Plasno je stnpda žena od njega, a ko je odšel ven. je sedla k ok- vi ter odšel kradoma iz svojega nujer zrla polna strahu za njim. kot da si hoče storiti že sedaj kaj stanovanja. Mestece je spalo. Ker
je ponoči deževalo, se je sedaj me-
nj vaša do časa se je stresla po vsem životu, kot da jo zebe .. Jsečina zrcalila v lužah med ostrim V noči, ki je sledila temu dnevu, je zapazil Pavel, ko se je pre-'tlakom, budil, kako jc vstala iz post-lje. vrgla preko sebe spodnje krilo ter! DospevSi preko visečega mostu, »topila k oknu.- skozi katero je bilo mogoče videti "belo hišo". Bila čigar prožnost je neprijetno izne-
j* svetla mesečina - in mogoče je res zrla preko. Kaki dve uri je'nadila njegove noge. je Maubert sti kvišku: — Stlačili ste denar v>kn 1000 šilin-ov Res ie nrišlo ve ,vdela tam - nepremično zroča predse. - Pavel se ni zganil in ko krenil na levo. Pred njim se je vle- Rvoj žep! - je zatulil. - A menico kompetentov t™^ me* •v je vrnila s pneetkom jutra od okna ter stopila k posteljam otrok, kel brezkrajen zid, temnica ali visi sedaj glava na niti zaradi\nuh^Z^ iih ie snreTennl" je zaprla trdno oči. Poljubila je najprej dvojčici, ki sta spali objeti bolnica, zid človeške bede in bole-W	nnlnl^
m nato je prišla k njemu. Ko se je sklonila k njemu jo je slišal še- sti. Ubijalec jc stopal vzdolž tega« Blagajnik Malcstinovega skladaj g,e!la^
zida in v nekaj trenotkih prišel je spadal med ljudi, katerih edino pred široka vrata, kjer je mogel bogastvo je častna preteklost. — čitati naslov: — Liga proti raknJxe bo sni eponižal. da bi se prepi-Malestinova ustanova. — V oko-'ial s tem človekom! — je izjavil.
laganja poklical blagajnika Male- T« res. javilo se je velikansko stinovega sklada. A takoj po pr- število moških in žensk, ki bi bili vili besedah sodnikovih je priča 'radi zaposleni in katerim je pu-najodločneje, zanikal ohtoženčevo; stolovee vbil v glavo, da ni samo* trditev.	j gledališki ravnatelj, ampak tudi j
— Jaz nisem nikoli prejel tega\ založnik, posestnik hiš, filmskega' zneska! — jc viknil. — Ta človek podjetja ter glavni urednik neke drzno laže. Izvolite, gospod sodnik; ga mednarodnega korespondenč
našli o tem slavnem 'darilu znanca*.
Maubert. ki je bil navzoč
Prosilcem za službe je slepar odgovoril, da se morajo osebno! Pn zglasiti pri njem in da v primeru
razgovoru, je nato dvignil obe pe-! angažma položijo kavcijo v znes-
petaf i:
— Bog, daj mi moči! Tako mora biti. Tedaj pa je slutil, da se pripravlja nekaj izvanrednega. Kn se je vrnil naslednjega dne popoldne iz šole. je videl mater
- ■	J I	----- --------- < J> ..v.,. lUHkVI,	•> .1 *U l	I.UV1U .	J V. II.,|U I H
v klobuku ill mantiji. ter nedeljski obleki, sedeti v lopi. Njena li,jvani hrastovim je bil nabiralnik — Odredite preiskavo, gospod iz o -»o bila še bolj bleda kot ponavadi in roki. ki sta počivali v na- z» pisma z vodoravnim otvorom.1 praševalni sodnik. Jaz sem van
pot
ročju. sta se tresli.
Očividno je čakala nanj. kajti ko ga je videla prihajati, je olajšano vzdihnila.
—	Ali hočeš z doma. mama? — jo je vprašal začuden.
—	Da. dečko moj. — je odvrnila. — ti moraš iti z menoj.
—	V vas. mama?
—	Ne, dečko moj, — in njen glas se je tresel. — ne v vas. — ti moraš obleči nedeljsko obleko, seveda ne baržnnastega jopiča, a oči-Mila sem sivi jopič in čevlje si moraš osnažiti. a hitro.
—	Kam pa greva, mama*
Tadaj pa ga je pritisnila k sebi ter rekla pritajeno;
—	V belo hišo.
Outil jc. kako ga jc obšel strah. Veselje, ki mu je hotelo prižu-horeti iz src«. jo skoro zadušilo, skočil je v naročje materi ter jo burno poljubil.
—	A ti ne smeš nikomur ničesar povedati. — jc šepetala. _
nikomur, — ali me razumeš?
Od važno je prikimal. Saj je bil vendar pameten mož. Vedel je. česar se tiče cela stvar.
—	In sedaj se hitro preobleči. — hitro!
Pavel je pohitel po stopnji ceh v sobo — in naenkrat..— nikdar se ni spomnil na kateri stopnjiei je bilo. je prišel iz njegovih ust zategnjen, rster brlizg. — Nobenega dvoma ni bilo več, znal je žvižgati! Poskusil je drugič iu tretjič. — šlo je izvrstno.
Ko se je vrnil preoblečen k materi, je vzkliknil radostno:
—- Mama. jaz znam žvižgati! — Čudil pa se je, da se je tako malo zanimala za njejrovo umetnost.
Nekoliko mu je popravila obleko ter rekla pri tem: --Vi srečni otroci!
Nato ga je prijela za roko in potovanje se je pričelo. Ko sta do-
>	- v	a
dobro oviti naboj v nevidni nabi-[je odgovoril sodnik., — 3 ralnik, čigar le^no £no jp pH šmeln-reči. jI a poznam ljudi.
COMFAGNIK C.KNF.RAI.E TRANSATLANTIQIE
FRENCH LINE
V EVROPO ZA VELIKONOC
SLAVNI PARNIK NA OLJE
FRANCE
ODPU'JE IZ NEW YORK A
2. A P R I L A ob ! I. dopoldne
preko HAVKE — pristanišče Pariza. PRIORI ŽITE SE NAŠEMI* VELIKONOČNEMlT IZLETU V
JUGOSLAVIJO
Potujte uilohno, razkošno in poteni. Vprašajte svojega agenta *a
podrobnosti. DRIT.A OOPLt TJA: PARIS 23. aprila; 14. maja FRANCE 30. aprila; 21. maja
FRENCH LINE
Naivni Dunajčani so mu na ta način znosili na kup 250.000 šilingov. Ko se jc člriil mož dovolj založenega z denarjem* pa je dvignil na noge Svojo.^družino, s katero je sedel v brzovlak in odpotoval v smeri prof i Nemčiji. Brzo-vlak je drvel, in Zamb&.UMVki ni vedel, da ga posluša neka dama, ki je ležala v kupejii, je rekel svoji1 ženi: C'ez 14 dni bomo na Ts-landu. potem nas pa lahko liščejo norci, ki so nam prinesli denar in j se dali speljati na led. —
Dama jc bila slučajno sama ena] izmed prizadetih. Na postaji v »Amstettenn je dala sleparja are-
prasevaim sodnik. .Jaz sem vam Maubert se je stresel, kakor da se popolnoma na razpolago, je premislil: — Vseeno! Tako mo-| _ %<> trideset let vršim svojo ra biti! — je zamrmral in spustil.dolžnost, gospod blagajnik! — mu
Menda Izka-j
tem odjeknilo.	jžite mi to čast in verujte, da niti
-----------^za trenotek ne dvomim o vaših be-
Odkritje mrliča je vznemirilo sedali, mestece. Maubertova žrtev je bil, Mauberta so sodili ter obsodili star rentir. ki jc živel sam v napol na smrt. Prokletstva, ki jih je bru-podrti hišici. Namen zločina jc bil hal do same giljotine proti namiš-očividno kraja, ker je morilec raz- ljenemu neprijatelju. so navdale bil omaro in predale, ki so zlo-\ strahom vse prisotne. Tn nož jc ,rat' m tako pri5el Prefri-anil kV.bno zevali prazni kot usta za-lPresekal njegov poslednji krik. lopov ,,ravici v roke 5e preden d a vi j enega. Policijski veščaki so šest meseccv po tej usmrtitvi je st°inl "a vlak in se mipoljal v bo' posneli odtiske prstov s steklenice, žena nekega vrtnarja v Malesti- ffato Anaeriko-	j
ki jo je hudodelec izpil. da bi se novem zavo<lu našla omot. skrit
ohrabril. Tn skoraj je padel snm na'pod poveznjeno skledo v kolibL	*
Ma.uberta, ki je .prav od onega ča-j kjer je njen mož običajno pnščal-; ALI VESTE —
sa. ko se je prigodil zločin., začel svoje orodje.	-	> |da normalna toplota te]esa ^A
prav nespametno tratiti.	{ Iz radoznalosti je odprla ovitek:^pillje Fahrenheita. Ce je višja.
T bijalee je po navadi najprej m našla trideset in šest bankovcev tajfl. Ali ko so ga antropometrij-jpo tisoč frankov, ki jih je nente-ska poročila presnnila s slienostjo goma nesla na redarstveni komisa-odtisov njegove dlani z odtisi s rijat.
^.MAJCEN EJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO
COSULICH
DIREKTNA SMER
POTOVANJA Kratka železniška volnja d« doma po zmerni ceni. Odplutje proti Tretu in Dubrovniku:
Poseben velikomrfni izlet PRESIDENTE WILSON 22. mar. MARTHA WASHINGTON
12. APRILA — 2+ MAJA Vpraiajta za. cene !n prostor« v bližnji ■fenturl.
PHELPS BROS- 2 Wert St . N. V.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki^ pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**« S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
steklenice, je spremenil vedenje Vrtnar, ki so ga priprli še isti — No. pa da. — je izjavil preisko- večer, je brez posebnega omaliova-valnemu sodniku. — Jaz sem ubil nja priznal, da je ukradel ovitrtt starca. — Pa kaj za t«?
— Kako: kaj za to?
iz nabiralnika za pisma, ko je nekaj meseeev poprej odhajal na
— To je bil grd skopuh, ki ni svoj posel.
*egla temni smrekovi gozd. v katerem so stanovali volkovi in pri-.maral porabljati svojega bogast-l —- In vi niste nič povedali, ne-tltkavei, je ravno zaključil svoje študije s prvo melodijo in ko stafva, niti lajšati bede tistim, ki t r- srečnež. — je vzkliknil policijski prišla zopet na prosto polje, je znal fie nadaljno pesem	^	- ~
Mati je zrla nanj z otožnim usmevom. Vsak rezki ton jo je pre-pladil. a reklm ni ničesar.
hišaj je stala tik pred njim. Kič več ni mislil na novo S".J® Popolnoma' opazovanje.	K *
Ka jprvo je'prišel zi4 ii r^e^e' oti?fcP:i vhodom, ki je nošii ^fW^ni tfIčaMJInlftP-Natfr ^-"ktloF^-prrtstorno
uradnik, ki ga je zasliševal.
— Zakaj se usajate nad menoj; — je odgovoril vrtnar popolnoma
Tzslednik je skomignil z rameni: — Menda mhdife, da ste z ubojem bolje vršili svojo državljan-'mirno. — nič nisem ukral! Zavod sko dolžnost*	j je tako in tako dovolj bogat. Od-
—- Kajpada! ... Ko sem vzel nesel sem od tam, kjer je bilo press 'starša*a. daparj^ ^iifle«) Jptfdfil, j polno!. .. To je vse!
- ~ ' %
ima bolnik vroeieo. Toplota se ponavadi' dvigne popoldne ter je za eno stopinjo višja kot v prvem delu noei ali pa zgodaj zjutraj. Ali veste, da čas ne more odpraviti in navada uničiti neprekosljive kakovosti Helmar, kraljice izrednih cigaret. Seznanite se s Helmar še danes.
- .riitacsii
DOKU 8M0 SE KSKAJ KNJIG VODNIKOVE DKUŽBE
ter jih imamo v zalogi. Zbirka štirih knjig stane $1.50. Cleveland ski rojaki jih lahko dobe pri Mr Aniona Bobku. 6104 8t. Clair Aft. in prt Mr. Charles Karlis-fferjn, 10W Addison ^toad.
Upniys aisa Naroda.
Prav vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda-.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OLAfl NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE.
Kako »epotnje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor J« namenjen potovati ▼ ■Url kraj, je potrebno, da Je poo-Ben o potnih Ustih, prtljagi In drugih rtrareh. Vtled naSe dolgoletne iaknfoje Yam ml samoremo dad najboljša pojasnila tn priporočamo, ▼edno le prvovrstne brsoparnlke.
Todl nedrfsTlJanl sanu/eio po tov »ti v stari kraj, toda preskrbeti •1 morajo dovoljenjfc all permit la WsshlDgtons. bodisi ca eno leto aH 0 mesecev ln se mora delati pro-So jo vsaj en mesec pred od potov a-nJem Id to naravnost t Wsshlnf> ton. D. O. u gneraleca naseka*« &ega komisarja.
Glasom odredb«, ki Je stopila V veljavo IL julija, 192f ss nlfcosrar
veC ne poBJe permit po pottl, aas-pak sa mora ltl iskati vsak posllss osebno, bodisi v najbliinjl naselnt
SU urad aH pa ga dobi v New Total pred od pot oran Jem. kakor kedo ▼ proflojl capfoaL Kdor poCajs vsa brea dovoljenja, potuje m lafno odgor«
Kako dipbiti svojca b
KOtse leU dobiti ~ sorodnike svojce !s starega kraja, naj prej pUe sa pojaMla. Is vije bo prlpuHenlh v tem letu «T0 priseljencev, toda polovica ta kvote Je določena s» smerlBke drfav« Ijane. ki lele dobiti sem rtarflt ta otroke od 18. do ?L leta ta pa sa poljedelske delavca.
dSavljan! pa ■»mscsjo em Bene te otroke do VS. to. da M bili »teti v kvoto, po.
pa J« Mati protejo v Wa**»
dobiti ta
FRAK K SAKSEX
S T A T E * A »If
m
* i v- * .
-t ^Trt-tt«^-