Ho#tn' na plačana v gotovim
IVI?nhor, četrtek 13. luniša 1935
stev 133
L-OIU I/'
mariborski
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnistvo in uprava: Maribor. Goapoaka ul. 11 / Talaton uradnlitva 2440, uprava 2464 izhaja razen nadalje In praznikov vaak dan •*» 1®> m* t Volja maaačno prajeman v upravi ali po poitt 10 Din, doatavljen na dom 19 Din / Oglaal po ceniku / Oglaaa •prejema tudi oglaanl oddelek .Jutro" v Ljubljani r Poštni čakovnl raBun št. 11.406
99
JUTRA”
Abesinska nevihta
Konflikt med Italijo in Abesinijo se je htzvil sedaj proti vsemu pričakovanju v °stro nasprotje med Italijo in An-?'ijo. Stprva se je očitovalo to nasprotje '^činoma samo v polemiki med italijan-'Kimi listi, v zadnjem času so pa pričeli tovorit! tudi že državniki in d i p 1 o-Itlati, ako pa niso pretirane najnovejše Ve$ti, posega v akcijo celo tudi že vojno ycdstvo obeh držav. Da se upira Anglija zavojevanju Abesinije s strani Italije, !'tuo vedeli, nismo pa dolgo mogli verjeti, bi bila pripravljena iti do skrajnih ^sekvenc, še manj seveda, da bi si Ita-lija kdaj upala — groziti Angliji. Doživeli ?tio vse to. Anglija izjavlja, da glede svo ? volje, ki je nasprotna italijanskim nartom, ne pozna šale, Italija pa odgo-v3rja, da se bo borila, ako bo treba ne ^trio z Abesinijo, ampak tudi z Anglijo. Kalija pošilja dalje tisoče in tisoče svojih v°iakov v Somalijo in Eritrejo, Anglija Da mobilizira in koncentrira svoje čete v Udarni, mimo tega pa prireja tudi nad ^uBzom velike letalske vojaške vaje.
Y besedni boj med Rimom in Londo-hom je posegel te dni tudi sam M u s s o K n j o priliki govora, ki ga je imel v *“aSliariju na Sardiniji pred v Afriko odevajočimi vojaki. Med drugim je dejal, morajo Italijani poravnati stare in no-Ve račune (z Abesinci) in jih tudi bodo ^ravnali. »Ne bomo se,« je poudaril, iJrav nič ozirali na to, kar o naši abesin-ski zadevi govoričijo neki naši prijatelji, Zakaj sodniki naših interesov ir. tvorci base bodočnosti smo mi, samo mi, izključno mi in nihče drugi. Mi bomo dobesedno posnemali one, ki nam doslej dajejo lekcije. Ti ljudje so dokazali, da se v primeru, kadar je šlo za to, da se tiranovi in brani imperij, ni treba brigati ?-a mnenje vsega sveta. Prav tako je ves 'julijanski narod pripravljen, da ostane kakor en mož, če gre za moč in slavo ^movine.« Na te Mussolinijeve besede, k> pač ne potrebujejo komentarja in na Pisanje italijanskih listov, ki obljubljajo, t,a bodo italijanska letala v dveh urah, aKo bo treba, zmlela angleško Malto v Prah, je odgovoril mimo drugih tudi sir J-hn Harris v »M o r n i n g Posti«, oeito z vednostjo londonskega zunanjega Ministra.
Sir John H ris pravi med drugim, da je Abesinija sedaj naravnost življenjsko vprašanje britanskega imperija, ki v lakih zadevah nikoli ni poznal nobenih o-drov isapratn nikomur. Ako itna Italija v ^besiniji kakšne interese, ji ostane samo ^Voje: ali se mora sporazumeti z Anglijo, kako bi se mogle njene koristi v vzhodni Afriki spraviti v sklad z angleškimi, ali Pa bo morala riskirati vojno z Veliko Brl taniio. Da bi to pomenilo vojno tudi v Evropi, je seveda cisto jasno. Vprašanje Abesin’ije postane lahko drugo Sarajevo Na AbesiniM so danes interesiram Anglija, Egipt, Sudan. Amerika in - če j.e Italija tega mnenja — tudi Itanja. Za o je treba, da napravijo velesile med seboj kompromis in je absolutno izključeno, a K’1 mogla Italija tako vprašanje resi i na Svojo roko. Angliji ni treba groziti. Njen 'lriPerij delnic sam po sto in stoletni mou.
Tako sir John Harris, in to je mnenje in volja vsega velikobritanskega iniperi-jp, B<» Italija res riskirala z njim vojno. j'1 drugo vprašanje:	bo	šla	Anglija res
bik o daleč? Na prvo vprašanje bo odgo-kdvoril ves razsodni svet z n e, na drugo ba danes še ni mogoče odgovoriti. Goto-vd pa je eno, da bo zašla Italija, ako An-Slija ne bo popustila, v nad vse kočljiv in Prav malo zavidanja vreden položaj. Tako je stopil ta konflikt oko*i Abesi-
Težek mednaroden položaj Francije
Velika zaskrbljenost zaradi približevanja Italije k Nemčiji - Francija med Italijo in Anglijo — Nevarnost popolne izolacije
PARIZ, 13. junija. Odkrito približevanje Italije Nemčiji je vzbudilo tu veliko zaskrbljenost in neprijeten dojeni v vseh političnih in vladnih krogih, dasi se zatrjuje, da od tega približevanja ne bo nobene škode za italijan sko-francosko prijateljstvo. Gotovo je pa vsekakor, da je Italija razočarana, zaradi zadržanja Francije v njenem sporu z Abesinijo ter načrtih v vzhod ni Afriki po onem sestanku v Rimu, na katerem je bila italijanski vladi zagotovljena popolna svoboda akcije. Pisanje francoskih listov je v zadnjem času često Italijo iritiralo in vzbujalo ostre komentarje v italijanskem tisku.
Dasi se je v zadnjem času pisanje francoskih listov o Italiji spremenilo, vejo v Italiji vendarle prav dobro, da
cosko pristanišče Džibuti z Adis Abe-bo. Ako bi francoska vlada prepovedala vsak prevoz orožja in municije iz Džibuti ja v Abesinijo, bi bil položaj Italije vsekakor mnogo bolji. Italija je v tej zadevi že intervenirala v Parizu in je bilo v zadnjem času izdanih nekaj zadevnih prepovedi. Toda francoska železniška družba, ki bi imela od take prepovedi veliko škodo in se boji tudi represalij s strani Abesinije, je kakor se zdi, vendarle močnejša.
Tak položaj v ednošajih med Francijo in Italijo ui za Francijo nikakor ugoden, ker lahko pomeni po polomu s Poljsko še polom prijateljstva z Italijo iti nevarnost izolacije. Poljska se je oddaljila od Francije zaradi Rusije, sedaj pa preti nevarnost, da se odda
se vrši oboroževanje Abesinije naj-liji tudi Italija zaradi Abesinije. Na
coske diplomacije bili slabi tembolj še, ker svojih odnošajev z Nemčijo ni uredila in ji tudi ni uspelo pripraviti Anglije, da bi prevzela večje obveznosti napram Franciji. Zaradi pakta z Rusijo je ogrožen locarnski pakt, ta edina garancija za intervencijo Anglije v korist Francije. Med Nemčijo in Anglijo se odnošaji vedno boli popravljajo in postajajo očita prizadevanja. da se doseže med obema državama sporazum, po katerem hi Nemčija in Anglija postali arbiter položaja v Evropi.
Vse to deluje na francoski tisk. da polagoma spreminja fronto od Italije in jo obrača proti Angliji, katero pričenja napadati zaradi oviranja italijanske akcije v Afriki. Toda veliko vprašanje je, ali se s tem laviranjem
več po železniški progi, ki veže fran-lvsak način izgleda, da so računi fran- ne bodo podrli mostovi na obe strani-
Mussolini odklonil angleške predloge
ITALIJA NF SPREJME NOBENIH KOMPROMISNIH PREDLOGOV VEC. — »DAILY" l.EGRAPH« O POLOŽAJU.
RIM, 13. junija. Mussolini je odklonil najnovejši j>oizkus posredovanja angleškega veleposlanika v Rimu v abesinski zadevi, ker ne želi Italija nobenega kompromisnega predloga več, ker je že izbrala lastno rešitev.
LONDON, 13. junija. »Daily Tele-graph« poroča, da so vsi poizkusi za kompromisno rešitev italijansko-abe-sinskega spora propadli zaradi odpora italijanske vlade. Izgleda, da ie Italija vrgla kocko in bo poizkusila rešiti to vprašanje z orožjem, kar izziva vsekakor veliko zaskrbljenost tako v Londonu kakor v Parizu. Možnosti skorajšnjega italijanskega prodiranja proti zahodu, ki naj bi presekalo železnico Džibuti—Adis Abeba, se ne more sprejeti kar brez nadaljnjega. Niti Anglija niti Francija ne želita, da bi Italija s silo dosegla protektorat nad Abesinijo in prekršila očito an-gleško-francosko-italijansko pogodbo
iz leta 1906. Anglija ima v Abesiniji življenjske interese, ki jih mora braniti. Tu gre v prvi vrsti za Tanaško jezero, iz katerega dobivata Sudan in Egipt vodo. List poziva ministrskega predsednika Bafdvvina, da privede do polnega izraza avtoriteto Društva narodov. V svojem zadnjem govoru je hotel Mussolini prekričati one, ki stoje na braniku Društva narodov in pritisniti na društvo samo, ki naj bi se odreklo vloge vrhovnega mirovnega arbitra v svetu. Te Mussolinijeve iluzije je treba takoj razbiti, ker gre za mnogo važnejša vprašanja, kakor je abesinsko. Ako se dovoli Mussoliniju nastopati na tak način, se bo porušil ves kolektivni sistem in moč Društva narodov bo oslabljena. Zato je potrebno, da poda Baldwin izjavo, v kateri bi poudaril, da je treba spoštovati vse obveznosti, ki izhajajo iz pakta Društva narodov.
Krvavi zublji na Dallnjem vzhodu
NOV ULTIMATUM JAPONSKE KITAJ SKI. KITAJSKA JE ZAHTEVE GLADKO ZAVRNILA.
LONDON, 13. junija, Iz Pekinga prihajajo vznemirljive vesti. Japonci se pripravljajo na okupacijo vse severne Kitajske in priključitev k Mandžurji. Pozneje bi prišla na vrsto tudj južna Kitajska, ki bi bila postavljena j>od japonski protektorat. Japonski cilji so njihovo absoluton gospodarstvo na Daljnem vzhodu. Ko je kitajska vlada sprejela pr-
vi ultimatum, so poslali sedaj JajH>nci v Nanking novega, ki je nesprejemljiv in bo povzročil najtežje zapletliaje. Japonci zahtevajo umik vseh kitajskih čet iz severne Kitajske in Notranje Mongolije, ire gularne čete pa hočejo ukrotiti sami. Obenem naj se odpuste vsi uradniki in zamenjajo z japonskimi zaujmiki. Japonci so postavili rok, ki je potekel sinoči o
iiije sedaj v ospredje vse velike politike in od nadaljnjega razvoja ni odvisna samo italijansko-abesinska ter italijansko-angleška zadeva, ampak tudi vsa evropska politična konstelacija. V vrtincu so zveze velesil in vseli ostalih skupin držav, vsi pakti in veliki načrti in nazadnje še Društvo narodov. Najbolj neprijeten je pa tu položaj Francije, ki gleda s strahom, kako se ruši v Stresi tako opevana solidarnost zahodnih velesil. V spo-,r* z Anglijo razgreta ItaHia koketira z
Nemčijo. Kam naj bi ob takem razvoju šla Francija? Danes stoji z željami na strani Italije, a proti Angliji ne more nastopiti, in končno, ali naj bi šla z Italijo tudi ako se zveže z N e m č i j o? S to zvezo proti Angliji? Tega ne moremo verjeti. Pariz svari, roti in posreduje, ali bo pa dosegel uspeh? Morda iz te nevihte le ne bo toče? Toda kdo bo kapituliral, Anglija ali Italija? Sama vprašanja .—	"r-
polnoči. Kitajska je zahteve odklonila. V Pekingu vlada panika, vlak za vlakom vozi begunce proti jugu. Vsak trenutek se pričakuje pričetek sovražnosti. Japonci že izkrcavajo čete v Tientsinu. Nan-kijiska vlada je v permanenei noč i« dan ter pripravlja apel na Ameriko in Evropo. Japonci pa sporočajo, da bo tak apel Kitajcem lo škodoval, ker sc od svojih načrtov ne dajo od nikogar odvrniti.
Podonavsta;
zastarei
PARIZ, 13. junija. »Eeho de Pariš« meni, da bodo ministri male antante na prihodji konferenci določneje izrazili svoje mnenje o sodelovanju z Rimom. Pertinax pričakuje tudi posredovanje Lavala med malo antanto in Rimom. »Težko pa se je«, pravi dalje, »ubraniti utiša, da so ta ix>gajanja že zastarela in so se načrti fašistične diplomacije docela spremenili.« V jjotrditev citira neki rimski dopis »Teinpsa«, v katerem se pravi, da bo Italija baje v kratkem predložila novo formulo za zagotovitev neodvisnosti Avstrije, in to v smislu konzultiranja zainteresiranih držav od primera do primera.
BESEDE WALEŠKEGA PRINCA.
LONDON, 13. junija. Angleški prestolonaslednik je imel pred bivšimi bojevniki govor, v katerem je toplo pozdravil sodelovanje angleških z nemškimi bojevniki. Obenem je tudi poudaril, da more le sodelovanje bivših bojevnikov, ki so stali med svetovno vojno na sovražnih frontah, zagotoviti mir in preprečiti vojno v Evropi. Njegov govor je vzbudil veliko pozornost po vsej Evropi in nešteto komentarjev.
PREMIRJE V GRAN CHACU.
BUENOS AIRES, 13. junija. Včeraj opoldne je bilo podpisano premirje med Bolivijo in Paragvajem. Mirovna pogaja nja se bodo pričela v najkrajšem času.
ITALIJA BRIJE NEMCE.
MERAN, 13. junija. Italijanska oblastva so odredila, cla morajo vsi južnotirolski Nemci, ki nosijo brade, kakor nekoč narodni junak Andrej Hoffer, te brade takoj •obriti.
Dnevne vesti
Velikemu Mariboru nasproti
VAZEN SESTANEK BANA DR. DINKA PUCA S PREDSTAVNIKI MESTNE IN OKOLIŠKIH OBČIN V MESTNI POSVETOVALNICI MARIBORSKEGA MAGISTRATA. RAZPRAVA O PRIKLJUČITVI OKOLIŠKIH OBČIN K MESTU. — VPRAŠANJE INKORPORA CIJE JE DOZORELO.
Z življenjskim razvojem našega mesta se je pojavila tudi potreba po priključitvi okoliških občin k mestu. O tem problemu, ki je bil že lani v septembru v o-spredju vseh komunalnih zadev, so temeljito razpravljale mimo mestne tudi vse v poštev prihajajoče okoliške občine. Mestna občina mariborska je izdelala načelne predloge o priključitvi, ki pa so jim ugovarjale okoliške občine. Na poziv banske uprave so morale mestna občina in vse okoliške občine predložiti banski uprav predloge in ugovore o priključitvi. Pričakovati je bilo, da bo vprašanje priključitve rešeno že lani proti korcu leta, vendar se je rešitev zaradi ditev v zastope avtonomnih meseni občin po zakonu o mestnih občili zavlekla.
©anes dopoldne pa je prispel v Mari-
bor ban dravske banovine g. dr. Dinko P u c in se dopoldne ob pol 12. uri sestal z zastopniki mestne in okoliških občin, ki bi prišle v poštev za priključitev. Sestanka so se udeležili župan g. dr. Lipo Id, oba okrajna glavarja dr. Senekovič in Makar, načelnik mestnega gradbenega urada inž. Baran, nadalje zastopniki okoliških 'občin, med njimi župan košaške občine in narodni poslanec g. Janžekovič, delovodja košaške ob čine g. Janko Peče, studenški župan g. Kaloh, pobreški župan g. Volk in kamniški župan g. Lavrenčič. Na sestanku so temeljito proučili problem in-korporacije okoliških občin k mestu Mariboru in je bil med zastopniki mestne in okoliških občin dosežen sporazum, o katerem bo izdala komunike banska u prava.
Iz naših sodnih dvoran
Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes dopoldne 38-letni delavec Avguštin Fras iz Andrencev v Prekmurju, obtožen raznih tatvin, ki jih je izvršil letošnjo zimo. Obtoženec je, kakor mu očita obtožnica, star potepuh in mu ne diši pošteno delo. Bil je že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Pri razpravi je priznal svoje grehe in ga je mali senat pod predsedstvom okrožnega sodnika g. Lenarta ob prisedstvu okrožnih sodnikov gg. dr. Kotnika in Kolška obsodil na 18 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let.
Za njim je stopil pred sodnike starček, ki mu človek ne bi prisodil, da je zmožen kakšnega nasilnega dejanja. Bil je to 67-letni posestnik Jožef Kranjc z Velke, ki se je moral zagovarjati, ker je letos v februarju napadel izvršilnega organa svetlenarškega okrajnega sodišča, ko je orišel k njemu rubit. Zagovarjal se-je s hudo razburjenostjo, vendar sodniki njegovega zagovora niso mogli upoštevati -n so ga obsodili na 4 mesece zapora, pogojno za dobo 5 let.
Tudi se je danes dopoldne odigralo ori mariborskem sodišču zadnje dejanje krvave preže v Laporju. Na zatožno dop je sedel postaven kmečki fant, 21-'etni Martin Bukovšek, ker je, ko se je Kovačičeva hčerka možila, na preži z rožem zabodel nekega Ladislava Dolničarja in mu nevarno ranil pljuča. Fant je pri razpravi dejanje priznal, pravi pa, ila ga je najprej napadel Dolničar. Priče ■oa so povedale drugače, za to je sodišče jašilo Martina Bukovška na IS mesecev strogega zapora.
Rokoborbe v Unionu
Kitilo v, zaletih ob trtbunske sedeže in podobnem je potekla tretja borba med Kirilovim in Totuškoni. Že prvi hip je bila vidna premoč Kirilova, ki je svojega soboritelja potlačil na pleča v 18. minuti.
Peti večer! Najpreje se preizkusita poljski orjak in specialist na dvojne nel->onske prijeme Šerbinski in Slovak Krupa. Borba ni nudila one zanimivosti, ki m jo lahko, ker je bila premoč velikega Poljaka nad majhnim Slovakom preočit-ia. V osmi minuti je Poljak dobil Slo-raka v dvojni nelson in ga v svojih ročnih kleščah tako zdelal, da ga je po osmih minutah z lakotnim obratom potisnh r.a lopatice. Slovak je, ves izmučen, oble-ial na odru in je s pomočjo sodnika Konica in rokoborca Emila Bognerja zapustil borišče. Z lepim inventarjem učinkovitih parad in prijemnih trikov razpolagata madjarski prvak Emil Bogner in Anglež Morton. Slednji spominja v slehernem svojem gibu, ponašanju in reakcijah na zamorskega borca Toma Sa-yerja, ki se je pred dvema oz. Štirimi leti roril tudi v Mariboru. V treli kolih brez odločitve je Bogner pokazal celo vrsto izvirnih tehničnih trikov in domisli, 'An-jlež pa bliskovito nagle reakcijske možnosti. V razpletih borbe je bilo precej canimivih momentov, pa tudi pristno rokoborskega humorja in komike. V kriku bi viku, ki ga povzroča ruski »medved«
Popis zgradb, stanovanj in poslovnih prostorov. Da bo mestno poglavarstvo moglo zadostiti dolžnostim, ki jih razni zakoniti predpisi nalagajo mestni občini, sem odredil popis vseh zgradb, stanovanj in poslovnih prostorov v mestu Maribo ru. Popis bodo izvršili posebni popisovalci. Prosim prebivalstvo, da popisovalce pri delu podpira in jim pomaga. Predsednik: dr. Lipold, s. r.
Konec stavke v tovarni Schonskv in drug. Poročali so včeraj, da je v torek zvečer izbruhnila stavka v tekstilni tovarni Schonsky in drug in da jc stavkalo okrog 90 odstotkov vsega delavstva, ker je tovarnar delavstvu znižal plače, večje število pa jih odpustil. Včeraj popoldne so sc pričela pogajanja med zastopniki de lavstva in tovarnarji, ki so imela uspeh. Tovarnar Schonsky bo zvišal plačo za 8°/» delavstvu v predilnici in tkalnici, sprejel bo na delo vse delavce, ki so bili odpuščeni 8. in 11. trn. obenem pa je delavstvo dobilo tudi zagotovilo glede kolektivne pogodbe, katere osnutek bo delavstvo predložilo v teku 2 mesecev. S tem je bila stavka v tej tovarni končana in vse delavstvo sc je že sinoči zopet podalo na delo.
Lepo uspela gasilska prireditev ob vznožju Pohorja. Gasilska četa v Razvanju je priredila preteklo nedeljo pop. lepo uspelo prireditev na vrtu pred gradom »Hausampaher«. Prireditve se je u-deležilo veliko število prijateljev razvanjskih gasilcev, prišli so v častnem številu tudi tamkajšnji Sokoli, nastopili pa so pri prireditvi tudi mali harmonikarji mariborskega Pomladka Rdečega križa pod vodstvom g. Šušteršiča. Vse navzoče je toplo pozdravil predsednik razvanjske gasilske čete g. Visočnik, ki je v svojem nagovoru obenem poudarjal važen pomen jugoslovanskega gasilstva. Nov pravilnik poboljševalnice. Pravo-
osiieške 1.1.083, sarajevske 8.087, splitske 5.000, banjaluške 4.700, Ijjubljanske 24.474, dubrovniške 1.630, novosadske 17.207 in podgoriške 1.902. Nadalje navaja beograjska obrtna zbornica v svojem poročilu, da jc .ned legalnimi obrtniki tudi ggromna množina šusmarjev.
Dijaški kuhinji v Mariboru je darovala družina Rud. Rakuša namesto venca na krsto gospe Helene Zemljičeve 100 Din. Odbor izreka najtoplejšo zahvalo.
Dar. V spomin pok. ge. Helene Zemljičeve, žene sodnega nadsvetnika, je izročil g. Albin Novak, trgovec, 100 Din za mestno pomožno akcijo. Iskrena hvala!
Martinščica. Prijaviti se morajo vsi dijaki, ki hočejo iti v Martinščico na letovišče do 15. t. in. v Zdravstvenem domu v Koroščevi ulici. Prvi mesec (julij) gredo dijaki in v drugem mesecu dijakinje in Ijudskošolska deca obojega spola (dečki največ do 16. leta). S seboj mora imeti vsak dve rjuhi, kočo in blazino. Par dobrih čevljev z aslabo vreme, sandale (po možnosti), telovadne hlače (črne), majce nekaj srajc, spodnje perilo, boljšo obleko n slabšo za vsak dan. Razen tega vse potrebščine za umivanje zob. Naj ne pozabijo kreme ali vazeline za natnaza-nje proti solnčnim opeklinam! Jestvin naj vzamejo s seboj samo toliko, kolikor je treba za pot. Spodaj je hrana tako dobra, da nihče ne rabi priboljškov in starše prosimo, da deci ne pošiljajo doli ničesar. Toraj do 15. Itn. se morajo vsi javiti! Prvi oddelek se odpelje 30. junija ob 18. uri in se vrne 31. julija ob 11.15 zopet v Maribor. Druga skupina pa se odpelje 31. julija ob 18. uri in se vrne 31. avgusta ob 11.15 uri.
Enodnevni tečaj za zeleno precepljanje šmarnice in za poletna dela v vinogradu bo v ponedeljek, dne 17, junija t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk bo teoretičen tc bo trajal od 8.—12. in od 14.—18. ure.
Angleški krožek priredi v nedeljo 16, t. m. izlet v Št. Ilj z avtobusom. Zbirališče na Grajskem trgu ob tričetrt na 13 Povratsjk z večernim vlakom. Prijatelj Angleškega krožka vljudno vabljeni Pevski zbor Glasbene Matice ima jutri 14. tm. sku p no pevsko vajo. Vsi polno številno in točno! Dirigent.
Živkov septet ponese pesem na madžarsko mejo. Znani mariborski Živkov septet bo nastopil v soboto 15. t. m. v Dolnji Lendavi. Za njegov nastop je tamkaj veliko zanimanja.
Prva takstilna godba. Maribor una ustanovni občni zbor v Gambrinovi dvorani v nedeljo, dne 16. junija ob 9. uri.
Na sporedu veselice »Nanosa« pri Ren člju 16. t. m. v nedeljo je tudi petje zbora »Jadrana« pod vodstvom g. prof. Vrabca Prijatelji primorske mladine in njenega dela, udeležite se te velike veselice pol noštevilno ter podprite to agilno mladino s svojo udeležbo Senzacija! Madanie Elizabet, Svetovni teiepatijski medij. Čita misli in bodočnost. Samo v petek, soboto in nedeljo v »Veliki kavarni«.
Morske ribe na razne načine napravljene, ribja marinada, ražnjiči, čevabčiči Ležak pivo, zdravilna vina z otoka Visa: Novi svet« Jurčičeva ul. 7.
Mednarodne rokoborbe v Unionu: ob 20.30, 13. junija se borijo sledeči pari: Šerbinski (Poljak) :Kirilov (Rus), odločilna borba Bognar (Madžar) :Krupa (Slovak), odločilna borba Morton (Anglež) : dr. Audersch (Nemec).
Nočna lekarniška služba. Jutri v petek bosta imeli nočno lekarniško službo me-
KINO
GRAJSKI KINO
H
H
sodni minister je podpisal nov pravilnik za poboljševalnice mladoletnih. Po PJ/Hstna Minafikova lekarna »Pri orlu« na
vilniku se bo osnoval fond za poboljševalne mlajših mladoletnikov in bo za vodu priključen tudi poseben oddelek za njih vzgojo.
Brezposelnost v Mariboru. Pri mari borski borzi dela je bilo koncem maja vpisanih 1099 brezposelnih moških in 284 žensk. Na podporah je mariborska borza izplačala v maju 26,336 Din. Brez-
Glavnem trgu in Konigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Radio Ljubljana. Spored za petek 14 t. m. Ob 11: šolska ura; 12: plošče; 12.45 poročila, vreme; 13:	čas, obvestila;
13.15: kvartet; 14: vreme, spored, borza; 18: plošče; 18.20: radio--prenos; 18.40: čas, vreme, poročila; 19:	predavanje;
19.30: nacionalna ura; 20: odlomki iz o-
Samo dva dni! Četrtek in petek
Krali džungle
(Tarzanov rival)
V soboto velesenzacionaien film .,Be*UJ* Edgar Wallace-vclefilm za zdrave živce. ^
Kino Union. Biser filmske lepote ”Pe' smi mojega hrepenenja«. Marta Egg®ft-Hans Jeray. Hans Moser. Luiza U1rich_
smrt, ker je bila zadnje čase silno potrta in jc tudi pripovedovala, da si bo vzela življenje.
Nezgoda mladega Sokola. Na letu®111 telovadišču v Aškerčevi ulici je padf 12-letni Janko Eferl, tako nesrečno, u* si je zlomil desno roko. Iskati je mora zdravniške pomoči v bolnišnici. ' Nezgodna kronika. V mariborsko - bol' mšnico so pripeljali 37-letnega delavca Viktorja čankija, ki je padel z voza inse hudo poškodoval na glavi, ter 401etnbv Mlinski ulici stanujočo gostilničarko Oh-lijo Horvatovo, ki je tako nesrečno pao' la s kolesa, da si je zlomila desno n°S° nad kolenom.
Ogenj. V Podovi jc ogenj uničil stanovanjsko in gospodarsko poslopje posest* nika Martina Grajfonerja, škoda znaša okrog 15.000 Din in je krita z zavaroval' nino. Orožniki so uvedli preiskavo in P°' izvedujejo za požigalcem.
Val poletne vročine. V vseh krajih naše države se je pojavil zadnje dni obču-ten val vročine. V Beogradu, Zagreb11 in nekaterih drugih mestih je vladala Pra va tropska vročina. Tudi pri nas je že živo srebro zlezlo na 30 stopinj nad niči0. Vremenski preroki pa nam obetajo š® nadaljnje tople dni.
Vremensko poročilo mariborske met®' orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza toplomer 25.8 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 14.6 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal Prl 19 stopinjah 145, reduciran na ničlo Pa 742; relativna vlaga 76; vreme je jastip in tiho; vremenska napoved napovedu.,e stanovitno vreme.  j
Sv. Marjeta ob Pesnic'
Kmetsko mladinsko gibanic ob naši severni meji. Tudi ob naši severni meji s® pojavlja zanimanje za gibanje in razvol pokreta naše kmetske mladine, kateri1 naj se z vse večjo ljubeznijo naravnos1 zagrizeno naveže na svojo kmetsko gru-. do, ter z mladinskim elanom dvigne km®! sko zavest in ponos na svoj kmetski stan Vaška kultura, doslej vse preveč kopu3 mestne kulture, naj se osamosvoji, oris1' nalizira ter pritegne vso našo kmets-k0 mladino, da bo vzljubila vas, da bo svoj® sile žrtvovala podvigu svoje srčne in duhovne izobrazbe ter dala vasi oni poudarek, ki ji gre po besedah bjagopok. kralj3 Aleksandra I. »Vas je vas in brez nje ničesar!« Ta program zasledujejo društva kmetskih fantov in deklet. Eno prv° ustanovljenih takih društev je v severnem mariborskem srezu prav šmarješk0, ki v lepi vzajemnosti sodeluje s tamošii) Sokolsko četo, pa tudi z ostalimi društV v kraju. To šmarješko društvo kmetski11 fantov in deklet jc letos že priredilo dv» poučna kmetijska tečaja, razstavo dekliških- šiviljskih izdelkov, pustno vesel1' co in ima skupno s Sokolom tudi redu-^ mesečna poučna in patriotska predava nja, ki jih po večini vodi tamkajšnje uc
telistvo.	.
Tekma koscev. Društvo Kmetskih ta«1 tov in deklet pri Sv. Marjeti priredi nedeljo 16. t. m. tekmo koscev pri gostu ničarju Radu Krambergerju. Pred lektU0 nastopi deca z deklamacijami, fantje
| petjem kmetske himne »Zeleni prapor« nato z veseloigro »Nebesa na zenu”;..
m
poljskim delom ni mnogo
poselnost pa se kljub povečani gradbeni |per; 21.30: čas, poročila, vreme, spored;
22: plošče in radio-orkester.
V prostovoljno smrt. Pretekli torek je oašia od doma 37-letna artistinja Marija Czvaltičeva, stanujoča v Zagati in zapustila pismo, v katerem sporoča svojcem, naj teden dni potem ko jo bodo našli in pokopali, odpro njene kovčege in naj si razdele, kar jc zapustila. Njeni sorodniki so prepričani, da je šla prostovoljno v
delavnosti zmanjšala.
Naš obrtniški stan v luči statistike.
Beograjska obrtna zbornica je izdelala statistiko o obrtnikih v naši državi, iz katere posnemamo, da je znašalo skupno število mojstrov 142.304. Na področju beograjske obrtniške zbornice jih je 32.659, zagrebške 24.334. skopske 11.228,
Po tem vsem bo tekmovalna košnja, * bo tembolj zanimiva, ker nastopijo 100 tnali kosci in male grabljice! Iz Maribo**
  glavnega kolodvora — vozi avtom**
ob pol 2. uri in se vrača ob pol 8- 11' zvečer. Domačini in sosedje, pridite P gledat našo narodno in kmetsko zave®! obmejit) mladino! Mariborčani, ki_
zdravljate ta kmetsko-mladinski P°
kret.
boste prisrčno dobrodošli med tm-
iladinh
čuvarji naše jugoslovanske kmetske gjjP de. ki jim je geslo: V slogi in delu jamo!
/ M a r i b' o r u, dne 13. VT. 1955.
dartfioPsCI »VeS erntlč* Jtllra.
StemJ
Kako se zaščiti zgodovinski Maribor
SKLEPI ANKETE GRADBENIKOV IN ZGODOVINARJEV V MESTNI POSVE-
TOVALNICI. — DVE STRUJI. -
Včeraj v sredo zvečer je bila v mestni Posvetovalnici anketa, lia kateri se je raz Pravljalo o zaščiti prazgodovinskih, zgodovinskih in ume niških spomenikov v Mariboru. O zadevnem pravilniku, ki ga Je Predložilo tukajšnjo Muzejsko društvo, Je svoječasno že »Jutro« izčrpno poročata in se je o tem pravilniku na včerajšnji anketi temeljito in stvarno razpravljalo. Anketo je otvoril s pojasnilnjmi uvodnimi 'ovajanji mestni predsednik dr. Fr. L' i-1)01 d, nakar sta poročala načelnik mestnega gradbenega oddelka inž. B a r a n in arhivar prof. Baš. V svojih daljših izvajanjih je prof. Baš utemeljeval potrebo zaščite zgodovinskih spomenikov in to Predvsem iz treh razlogov. Predvsem so tokaj odločilni zgodovinsko estetski raz-tagi. Potem se priključuje k temu dejstvo, da je treba paziti, da sc ne razbija krnjena gradbena kompaktnost mestnega centra. Končno naj se upošteva načelo, da se naj gradbena politika mesta Usmerja v smislu prilagoditve tradicijam ta značaju mesta ter pokrajine in neke u-tameljene domačnosti.
Sledila je generalna in podrobna razprava k predloženemu pravilnik«, ki se je sprejel z nekaterimi dodatnimi odnosno spremenjenimi klavzulami v svojem sploš deiu v celoti. Pri obravnavanju detajlnih objektov, ki naj pridejo pri zaščiti v poštev, pa se je uvidela potreba, da je treba~ še najti formulacijo, ki naj pojasni v Pravilniku predvidevani pojem ohranitve stavbene zunanjosti. Radi tega se je sPrejel sklep, da se obravnava o zaščiti zgodovinskih stavb v Mariboru nadaljuje v ponedeljek dne 17. trn. medtem pa naj se v duhu rezultatov razprave najde zadevna kompromisna formulacija.
V smislu sprejetega dela tega pravilnika, ki je sestavljen na osnovi S 24 in § 25 gradbenega zakona, so prazgodovinski spomeniki zaščiteni s tem, da mora na vsem področju mestne občine mriborske 'astnik zemljišča vsako prazgodovinsko Najdbo, ki jo odkrije posredno ali neposredno, prijaviti Banovinskemu arhivu v Mariboru. To velja tudi za gradbene vodje, polirje, preddelavec in delavce. Zaščiti se ozemlje Iiallstattskega pokopa-lif’-) na Koroščevi ulici in Lebarij ter niunih okolic, ki se določajo z linijo: južni obronki Kalvarije in Bezovja, Rošpoška vc ’ 'orednk Smetanove in Strossma-ierjeve ulice. Na zaščitnem ozemlju se obenem z razglasom vršeče se komisije inia obenem izvršiti prijava Banovin-
ZA KOMPROMISNO FORMULO.
devne stavbišču kak posebni znanstveni interes. Banov, arhiv ima izvršiti prijavo v teku 10 dni po izvršenem obvestilu. Ves zadevni postopek Pa se ima zaključiti najkasneje mesec dni po izvršenem obvestilu. Kot kraji zgodovinskega iii umetniškega značaja se proglaša in zaščiti načelno vse ožemite starega Maribora, v kolikor je bilo do XVIII. stol. v mestnem obzidju in ki se določa s sledečimi mejami; Gregorčičeva ulica, ' Trg Svobode, Kopališka ulica, Drava, Pristaniška in Strossmajerjeva ulica do Gregorčičeve ulice. V tem mestnem delu se ima Maribor vzdrževati in dopolnjevati v svojem zgodovinskem umetniškem značaju in se mora v splošnem ohraniti značaj tega mestnega dela. Naprava novih ali preurejanje obstoječih fasad in izložbenih portalov se mora harmonično prilagoditi značaju tega dela Maribora. Deli ulic ali trgov, v katerih nc prevladujejo zgodovinske ali umetniške zgradbe, sc po potrebi labko prilagodijo zgo-
dovinski oziroma umetniški okolici. To pa. ne velja za Koroško cesto vzhodno Vetrinjske ulice izvzemši vogal ob Tat-tenbadrovi ulici in Ob jarku.
Svoje stališče, mišljenje in predloge so v teku skoro triurnega obravnavanja, ki je pokazalo, da se razhajata v stališčih dve struji, t. j. struja gradbenikov na eni ter zgodovinarjev na drugi strani, izražali med drugim mestni predsednik dr. Fr. Lipold, podžupan R. Golouh, in-ženerji Baran, Šlajmer, Jelenc, V a n e k, Černigoj, Dev, Vici č, nadalje mestni svetniki Drago Roglič, Viktor Grčar, nadalje dr. Sc kul a kot predsednik mestnega gradbenega odbora, in arhivar prof. B a š, ki je utemeljeval posamezne točke predloženega pravilnika o zaščiti prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikov v Maribora. Na anketi so bili navzoči predstavniki občinskega odbora, gradbenega odbora, Umetniškega kluba, Zgodovinskega društva, Muzejskega društva, »Brazde« in drugih kulturnih ter znanstvenih korporacij in društev. Na ponedeljkovi anketi se bo obravnaval pravilnik v svojih detaljnih določbah.
šemu, češ, da leto za letom manj Jugoslovanov prihaja v Avstrijo. In avstrijske oblasti, z vlado g. dr. Sdiuschnigga na celit; ki ve v svojih govorih mnogo govoriti o »sodelovanju in miru«, mirno gledajo lierostratsko početje renegat-skega fanatika, ki mu je Jugoslavija trn v peti. Mimo dopuščajo, da se na ta način vzbujajo napetosti in seje mržnja v odnošajih med dvema sosednima državama, ki sta v mnogih gospodarskih vprašanjih navezani druga na drugo.
Ali po vsem, kar srno uvodoma povedali, imamo utis, da narod sam misli in — dela drugače. Dotok avstrijskih turistov, ki vkljub vsem šikanam prihajajo v naše kraje, je dokaz, da narod sam presoja prilike veliko trezneje nego našopirjeni odpadniki, ki hočejo danes v Avstriji igrati na velike gosli. V- S-
Razvesell^va znamenja
OBISK AVSTRIJSKIH TURISTOV V JUGOSLAVIJI.
Iz našega primorja, pai tudi. iz drugih delov države, ki so ali turistično ali b-toviščarsko ali zdraviliško privlačni, prihajajo razveseljiva poročila o zopetnem porastu tujskega prometa tekom letošnjega leta. To vkljub temu, da niti april niti maj nista bila s svojim kisavim vremenom prav nič prikladna za turistične podvige — in vkljub temu, da so neki. »merodajni« v sosedni Avstriji prav zadnje čase smatrali za potrebno napraviti korake, ki naj bi otežkočili prihajanje Avstrijcev v naše kraje. Značilno je, da smo prav tekom zadnjih tednov, zlasti ob priliki biukoštnih praznikov, imeli priliko na našem Pohorju, na Mariborskem otoku in v raznih drugih krajih našega obmejnega ozemlja videti kot turiste stotine in stotine Avstrijcev, ki se jim prav nič ni videlo, da bi bili prišli s kakšnimi zahrbtnimi političnimi cilji, ampak so prišli k nam res samo kot turisti, zaradi oddiha, zaradi nizkih cen, zaradi cenene zabave in predvsem zaradi lepote naših krajev. Saj je v tem pogledu tudi zelo značilen članek, ki ga je v graški »Tagesposti« od 9. t. m. napisala o svojem izletu iz Gradca na Mariborski otok in v zeleno Kamnico neka Olga Stoinschegg (njeni pradedje, so go-
Sport
skemu arhivu v Mariboru, ali ima na za- tovo bili pošteni slovenski Stojinški!)
m
v katerem v bartschevskih superlativih opisuje krasoto naših krajev.
Kdo so v Avstriji oni »merodajni«, ki s svojimi, naši državi sovražnimi odredbami skušajo rušiti most prijateljskega sosedstva med Jugoslavijo in Avstrijo, in to v času, ko evropski državniki skušajo v Podonavju skovati sporazum ir. prijateljsko sodelovanje? Avstrijski komisar za turizem, dr. Strafella, človek, ki je moral pred nekaj leti biti odpuščen iz državne službe, ker se mu je pred sodiščem dokazalo, da se poslužuje klevet, ki pa je po svojih zvezah kmalu bil »rehabilitiran«, je strupen sovražnik vsega jugoslovanskega (dasi je doma iz Ptuja; op. ur.). Nedavno je v nekem avstrijskem kopališču imel govor, v katerem je kot službena osebnost iztresel svojo jezo na one avstrijske turiste, ki namesto v druge dežele, hodijo v Jugoslavijo. Pozival je k sabotaži odhajanja avstrijskih turistov v Jugoslavijo. Dal je navodila, po katerih avstrijski cariniki šikanirajo avstrijske turiste na potu v Jugoslavijo. Prepovedal je avstrijskemu uradu v Celovcu propagando turizma v Jugoslavijo. Itd. Vse te svoje skrajno sovražne ukrepe proti Jugoslaviji skriva dr. Strafella pod plašč pasivnosti avstrijskega turizma napram na-
Službene objave OOLNP Maribor. V
nedeljo 16. trn. bodo naslednje tekme; Ob 9. na igrišču T SSK Maribora pokalna tekma ISSK Maribor jun:SiK Rapid jun. Službujoči odbornik g. Senica; ob 16. na igrišču SK Železničarja pokalna tekma SK Železničar jun.:SK Svoboda jun; ob 17.30 prvenstvena tekma SK Celje : SK Železničar. Službujoči odbornik g. Senica. Na prihodnjo sejo OOLNP, dne 17. tm. se poziva g. Prcsburher. Tajništvo.
Troboj atletov Jugoslavija - Italija -Avstrija bo 1. septembra v Vidmu.
Zvezna kolesarska dirka v Celje. Kluh slovenskih kolesarjev v Celju bo priredi? v nedeljo 16. t. m. veliko propagandno zvezno dirko v Celje. Mariborski kolesarji bodo startali v nedeljo 16. t. m. ob 6. uri primestnem vodovodu na Tržašk’ cesti, cilj pa bo v Celju na Ljubljanski cesti.
Medklubsko cestno motociklistično dir
ko z letečim startom bo priredil MK »Pohorje« v nedeljo 16. t. m. na banovinski cesti Studenci - Limbuš. Proga bo dolga 2 in pol km. Start bo ob 14.30 pri km 2.500.
Kolesarstvo na deželi. Ob priliki kmet skega slavja je Društvo kmetskih fantov in deklet v Ločah pri Poljčanah priredilo tudi kolesarsko dirko na progi Loče—Žiče in nazaj, katere se je udeležilo 11 kolesarjev. Rezultati so bili sledeči: I. mesto Cajnko Vinko, SKK Mislinja, Slovenjgradec; 11. mesto Bertoncelj Franjo, SK Slovcn. Konjicc; III. mesto Mlčoh Jožef, SKK Mislinja, Slovenjgradec. — Dirka je izpadla v najlepšeni redu ter so bili rezultati zelo lepi, saj so prvi trije dosegli povprečno brzino t1 km na uro.
J- Sernec, sodnik okrož. sodišča:
Sodniki in narod
(Predavanje pri društvu 6. t. m.)
»Siaribor« dne
Glede sodnega osebja ima kazenski postopnik v svojem § 28 in sl. ter »gradjanski parnični postupnik« v svojih Paragrafih 15 in sl. določila, po katerih se sodniki in tudi drugo sodno osebje — če so sami oškodovani oziroma stranka ali ž njo v gotovi vrsti v sorodstvu ati svaštvu in še v drugih primerih od razsojanja absolutno izključeni. Vrhu tega Pa so tam tudi določila, po katerih lahko stranke na podlagi primernih dokazov, iz drugih razlogov prizadetosti Predlagajo odklonitev v poštev prihajajočih sodnih organov. — Odklonitev se Pa mora predlagati takoj, ko se izve za dotični razlog: pozneje, morda iz^kakih špekulativnih razlogov to ni več mogoče
Pa tudi sicer ima stranka proti nedo-statkom postopka ob nekih pogojih pravico do formalnega »očitanja« v smislu §§ 260 in sl. grpp.; v civilnem in v kazenskem postopku pa v splošnem tudi še pravico do nadzorstvene pritožbe.
V meritornem oziru pa pristoja stran-kam cela vrsta pravnih sredstev, kakor Prizivi, rekurzi. revizije, razne vrste Pritožb itd., itd.
Je torej že po zakonitih predpisih temeljito poskrbljeno, da se pravne zaščite poslužujoče se občinstvo uspešno brani proti krivičnim sodnim ukrepom
katerekoli vrste. Priporočati je torej, da se v takem primeru z danim pravnim sredstvom obrača proti dotičnemu koraku sodnega organa, ki naj za svoje delo sam odgovarja. Tako odpade potreba po podobnih — coram publico — iznesenih »ukorov«, ki kvarijo ono zdravo in dobro razmerje med narodom in organi državne uprave, katero si gotovo vsi pravi patriotje iz srca želimo. — Odvzeta bo s tem tudi podlaga slabim predsodkom zoper ves stan, ki si prav tako iskreno želi, da vlada med njim in narodom, iz katerega vendar izhaja tudi on — ozračje najboljšega zaupanja.
Ne bi namreč smeli biti le suhi paragrafi tisto, kar drži državo v redu, ko se vendar še tudi ni posrečilo sestaviti lz samih kemičnih preparatov živjenjd zmožnega organizma, h kateremu je vendar prištevati narod in njegove sodnike. Za življenja zmožno tvorbo se za-[ hteva poleg materije tudi ustreznega duha, katerega pa zopet ne smemo istovetiti zgolj z razumom, temveč potrebujemo na ljubezni do stvari in osebnem zaupanju temelječe solidarnosti.
Nočem pa s tem reči, da sodniki zares večkrat niso brez krivde, da še vlada zoper nje gotovo nezaupanje. Ali u-pošteva se naj tudi že s samega č 1 o-veškega stališča težavni položaj sodnikov, ki morajo vrhu tega tudi poleg obilice dela v poklicu zelo pogosto tudi soditi o zelo zamotanih stvareh. Živimo sodniki v Človeškem okolju in se že zaradi tega ne .moremo .povsem od njega
ločiti. Zaradi tega se naj že v samem nedolžnem občevanju sodnega organa s člani njemu po poklicu sorodnega odvetniškega stanu ali event. celo tudi v slučajnem družabnem občevanju z nasprotno stranko samo — takoj že ne vidi resnih pogojev za osumljenje pristranosti. Ni namreč že nujna posledica stvarnega nasprotstva — osebno nasprotstvo — vsaj ne med inteligentnimi ljudmi.
Predmet naših razsodb so sicer večkrat abstraktni pojmi, .ali sodne rešitve se vendar končno le izdajajo z ozirom na konkretne življenjske odnose, katere pa tudi sodniki najbolje spoznavajo le iz neposrednih stikov z življenjem, ki naj jim širijo obzorje.
Sodniki morajo torej tudi vestno študirati življenje, zaradi česar morajo pač tudi oni imeti neko svobodo gibanja. Saj morajo sodni ukrepi vendarle služiti pravični ali tudi solidni, to je v življenju samem osnovani in življenja zmožni ureditvi njim v rešitev izročenih zadev, če naj koristijo narodu in državi.
Kljub stremljenju po omenjenem cilju, pa se ta vedno ne da povsem doseči, ker se pojavljajo primeri, ki so dokazno stvarno in pravno zelo komplicirane narave.
Ce bi vsaj tudi priče in stranke v skladu z zadevnimi zakonitimi navodili in oziraje se na predmet zaslišanja, razviden iz sodnega vabila, že vnaprej nekoliko poskrbele, da prihajajo pred sodišče duševno zbrane in opremljene s potrebnimi podatki (listinami itd.)! Sicer povzročajo še one s svojo .površnostjo ze-
lo duhamorna izpraševanja, ki pogosto jemljejo najmirnejšemu značaju potrebno potrpežljivost.
Glede dokazov je sodišče pogos. izključno navezano na uspehe zaslišanja določenih prič ali strank. Vkljub naj-vestnejšemu izpraševanju se pa v nekaterih primerih ne more dobiti docela jasne slike	o	položaju, ko sc	večkrat
namenoma	ne	odgovarja jasno	ali	r.e
pove resnica in se pač tudi omenjenim osebam ne	—	vidi v dušo. —	Pa	tudi
stvarno	so	nekatere zadeve	tako	za-
motanega značaja, da kljub lokalnim o-gledom in temeljitemu zaslišanju izvedencev ali mnenjem visoke šole (v kazenskih zadevah), ni docela razgrnjeno jedro stvari, ko si v kakih zadevah niti strokovnjaki Specialisti niso na jasnem. Večkrat pa tudi opusti pravdna stranka sama iznesti potrebne stvarne in dokazne trditve, ali staviti predloge tako, da tudi po njeni krivdi iz samih formalnih razlogov — ne more biti zbran zadosti primeren material za pravilne) presojo.
Pri rešitvi pravnih vprašanj pa je večkrat — če zakon ni zadosti jasen —• potrebno, da se zateče k tolmačenju podobnih zakonitih predpisov , v smislu § 7 odz. ali da se išče pomoči pri že ustaljeni judikaturi ali literaturi. — Naravno je torej, da se tako v dokaznih, kakor tudi pravnih stvareh večkrat porajajo med posameznimi sodnikj različna mnenja glede pravilnega načina rešitve.
(Se. bo /uadaHevalOi)
V Mariboru, dne 13. VI. 1935.
——i —— 'II I I 1
AWionse Datidet:
GUEH Z£JV£
ROMtA*.
»Ti praviš, da je padel pri Erem-itagei.
Pa ga vendar niso našli tam.«
»Najprej sva ga položila v eno tistih jam, ki jih je vse polno v onem delu gozda. katero sva nato pokrila z vejami in suhim listjem. Ko sva se vsa trda od groze vrnila domov, sva pričela preudarnej-še razmišljati in padlo nama je na pamet, da ga potegneva iz jame in položiva na livado nasproti parka Feniganovih. Mala je držala svetilko, jaz sem pa nosil mrliča v naročju kakor otroka, ker, kakor veste, sem zelo močan. To se je zgodilo vse tako, kakor vama pripovedujem.«
Sodnik ga je lokavo vprašal:, »Čemu je bil tisti odprti solnčnik nad glavo?«
»Spomnil sem se neke ženske, ki so jo našli mrtvo pod sohičnikom v gozdu Fontainebleauja in je tako ostala osem dnina tistem mestu, ne da bi se ji bil kdo približal.«
»A čemu prav blizu Feniganovega parka?«
Sautecoeur je zajecljal in sklonil vrat:
»Bila je to hudobna misel, gospod Del-crous ... misel podleža, za katero se
98
kaznujem sam s tem, da varna sedaj pripovedujem resnico. Po vsem tistem, kar se je dogodilo med princem in gospo Fe-niganovo, je bilo zelo verjetno, da bodo osumili njenega moža. Moram pa omeniti, da ta misel ne bi bila nikoli padla na pamet ne meni ne moji sinahi, da ni bilo nekega pisma, ki ga je princ imel pri sebi ...«
»Naposled smo tudi tu!« je kriknil vojvoda naglo in divje ... »Priznaj torej, da si mu pretaknil žepe, samo da najdeš papirje, do katerih je hotel priti mož... Priznaj to in pustili te bomo na miru ...«
Logar ni ničesar odgovoril, ampak je potegnil iz žepa neko pismo in beležnico: »Princ Olomouški«, je dejal s preudar kom, »je imel pri sebi mimo onih predmetov, k so vam bili izročeni, še to listnico s tem neodprtim pismom, ki ga je bil pričel pisati nekemu svojemu prijatelju. Hotel je še izvedeti, kako mu bo potekla tista noč, in pismo šele potem odposlati... Res je. ne bil bi ga smel brati... toda moja glava je bila kakor izgubljena in si-naha mi je nenehoma ponavljala: »Mor-
da je v njem kaj takega, kar bi naju moglo izdati.« To pismo je dokaz, da je resnica vse, kar sem vama sedaj pripovedoval. Ko ga prečitate, boste videli, da nisem lagal in si je nesrečni mladenič sam skopal jamo, v katero je padel.«
Položil je na mizico poleg naslanjača zadnje prinčevo pismo Vallongeu in malo beležnico s platnicami iz želvovine.
»In tisto anonimno opozorilo, ki ste ga prejeli... kje je tisto?« je vprašal Del-crous, med tem ko je vojvoda čital.
»Tu je. ... Ako želi gospod preiskovalni sodnik tudi to prebrati...«
»Poglejmo... Rokopis je ženski: ne preveč izobražene ženske ... Ah. do vraga!.. .« Obstal je in dejal logarju tiho, ko da se boji, da ga ne bi vojvoda slišal: »Mislili ste torej, da streljate na Alexan-drea?«
»Da,« je potrdil logar z glavo. General, ki je jezno vihal brke, je dvignil pogled z Vallongeu namenjenega pisma: Tu je vendar še nekaj, česar si ne morem raztolmačiti ... zakaj nam pripoveduješ to šele sedaj?... Zakaj nisi tega storil že prej?«
»Ah, ženske, gospod vojvoda! ... Vdal sem se prošnjam svoje sinahe, ki se boji moža kakor ognja in mu je hotela vse prikriti. Zato je nesrečni mladenič živel vse te dni med nami, ne da bi bil sploh
kaj slutil. Hodil je redno v svojo trgovino in se pogovarjal z drugimi o tem dogodku ... jaz pa, saj si lahko predstavljate, sem se v tem kratkem času ves postaral. Misel, da trpi nedolžni v ječi m ga bodo morda obsodili... Naposled pa me je, ko smo bili vsi trije pri kosilu in je moj sin videl, da se jedi niti dotekiul nisem, ampak odrinil od sebe krožnik, kakor zadnje dni često. zaskrbljeno vpra šal: »Nu, oče, kaj ti je?« Tedaj se nisem mogel več vzdržati, preveč me je dušilo, in povedal sem mu vse ... Ali, ubogi moj otrok, mislil sem, da se bo mrtev zrušil pod udarce, ki sem mu ga zadal. Njegova žena je padla pred njim na kolena, a ni je niti pogledal: pozabil je na svojo lastno nesrečo: »Ne, ne ... mislimo najprej na očeta. Grešil je in mora tudi popraviti.« Ah, so trenutki v rodbinah, veste... Jokaje smo si padli drug drugemu v objem-Prisegel sem mu, da vas danes obiščem.• in glejte, prišel sem.«
»To se zdi vse resnica,« je zamrmra1 Delcrous.
»In ujema se s tem, kar sem pravkar j prebral,« je dejal general, ko da mu je žal. Gre le še za tisti zadevek s šibrami, katerega zdravniki na izkaženem obraza , niso več mogli najti... dasi je truplo ležalo v gozdu komaj dva dni.«
(?e bo nadalievn'
Poboljševalnice za zakonce
NAS JIH ŠE NIMAMO, POZNA PA JIH AMERIKA. OBNESLE BI SE PRAV GOTOVO TUDI PRI NAS.
križev in težav. Statistično je dokazano, da so nasveti rodili 80-odstotne uspehe. V svojem delu pa je taka poboljševal-nica vsestranska. Njeni voditelji se ne
Leprav je Amerika nov svet in nima tiste zgodovine ko kulturna Evropa, vendar je življenje tam res lahko. Za vse je poskrbljeno v najpopolnejši obliki in če ti manjka česarkoli, je tamkaj urejeno vse, da si od rojstva do smrti zadovoljen. Američani so zelo iznajdljivi in kar je dandanes največje važnosti, zelo so praktični.
Pred kratkim so v Newyorku odprli zavod za rodbinske odnošaje. Posegati skušajo torej prav do domačega ognjišča, prav do zakonske postelje. Zavod pa ni prvi te vrste, in šele uspehi prvega podobnega zavoda v Los Angelesu so dali povod, da so ustanovili nov tak zavod v Newyorku. Razumljivo je. da so se v tem na dolgo in široko razpisali tudi ameriški listi in napravili naravnost kolosalno reklamo. V Ameriki namreč ne poznajo davka na reklamne vesti v listih in je zato taka reklama kaj lahko mogoča. Tudi poročajo, da ima že nad 30 ameriških mest namero ustvariti podobne poboljševalnice za zakonce o-bojega spola.
V poboljševalnico prihajajo zakonci prostovoljno, nekaj pa jih napotijo tudi sodišča in druge ustanove za javno blaginjo. V zavodu dobe zaželiene informacije ir. nasvete, ki jih rešijo domačih
bavijo samo z odstranitvijo vsakdanjih zakonskih neprilik, marveč pomagajo z nasveti tudi takim, ki šele nameravajo pod zakonski jarem in takim, ki so tako nerodni, da si ne znajo izbrati primernega zakonskega druga ali družico. Pokazalo se je, da je to predhodno varnostno delo poboljševalnice bolj uspešno in tudi bistveno bolj važno od prizadevanja, ko pregovarja hude može. ki se lotevajo dejanski svojih boljših polovic, ali v splošno zadovoljstvo rešuje po vsem svetu priljubljene in poznane »trikote«.
Po nekaj letnih izkušnjah so voditelji take poboljševalnice dognali, da je v današnji, takozvani moderni družbi prav za prav samo pet glavnih vzrokov za zakonske nesporazume in sicer: spolna neenakost, gospodarska nasprotstva, spori s sorodstvom ter spori zaradi vzgoje otrok in prostega časa. Podčrtavajo pa še šesti vzrok, ki je v neumeva-nju do skrajnosti zapletenih obojestranskih čuvstev. Veliko važnost polagajo ameriške poboljševalnice obenem spolni vzgoji, od katere je v prvi vrsti odvisna
obojestranska sreča in zadovoljstvo v zakonskem življenju.
Prepričani smo, da bi se take poboljševalnice za zakonce obnesle tudi pri nas. Nastane samo vprašanje, če so Ev-ropci v takih pogledih tudi tako mehki m dovzetni in če bi rodile ameriškim podobne uspehe. Eno pa je prav gotovo, če bi se obnesle ali ne, potrebne pa bi bile tudi kulturni in civilizirani Evropi.
Jubilej kinina
Pred 300 leti se je obogatila zdravniška veda z najvažnejšim zdravilnim sred stvom zoper malarijo in razne pojave mrzlice s kininom. Prvi je skušal uporabljati zmleto skorjo drevesa China pe-ruanski sodnik Francisco Lopez, ko je obolel in se lečil. Bil je zadovoljen z u-spehi in nekaj zmlete skorje poslal tudi grofici Cinchona, ki jo je pozneje prenesla v Evropo, kjer jev zdravniški vedi vzbudila precej pozornosti. V 18. stoletju so skušali dragoceno rastlino, ki so jo imenovali botaniki po grofici Cinchona, nasaditi tudi v drugih deželah, a so se temu protivili Holandci, ki niso dovolili izvoza semena iz Južne Amerike. In nastalo je vse polno zaprek, preden so mogli spraviti seme preko široke luže. Neki francoski botanik je našel seme ob Ama-conki, pa ga je s potjo v domovino izgubil. Nekemu drugemu strokovnjaku pa so tatovi na vožnji iz Amerike ukradli kov-čeg, v katerem je imel dragoceno seme.
Šele nekemu Angležu se je posrečilo pri- 4 nesti seme v Indijo, kjer ga je posejal z velikimi težavami. Angležem je torej S današnja medicinska veda dolžna	vso
hvalo, da je postal kinin kot važm	’ -1
vilno sredstvo cenejši.
Zakonski mož.
»Poznal sem tri ženske in vse tri ! i me napravile nesrečnega.«
»Kako to?«
»Prva me je varala, druga mi j p 1"” tretja pa je moja — žena.«
Poštenost.
Kandidat za službo:	»Name	se	lahko
zanesete, gospod. Bil sem deset let nameščen v kopališču, pa si nisem privoščil niti ene kopeli.«
SokoSsfvo
Izlet v Sofijo. Sokolsko društvo Maribor Matica sporoča vsem bratom in sestram, telovadcem in netelovadcem. ki želijo na zlet v Sofijo, ki bo od 10. do M. julija t. 1., da se prijavijo do sobote, 15. Junija do 6. ure zvečer pri bratu tajniku v pisarni »Putnika«, Aleksandrova cesta 35. Prijave po tem terminu se ne bodo več upoštevale. Na zlet gre lahko tisti, ki je najmanj 6 mesecev član fn ima sokolski kroj. Vožnja tja m nazaj s hrano vred 295 Din. Prištet je treba še stroške za zletski znak in potni list. Nadaljnje informacije pri bratu tajniku. Zdravo.
!
m
Razno
Za Vas
cenjena gospa
/
Zdravo, mladostno lepo poit dobite, če svojo kožo pigmentlrate. Večja količina pigmenta daje koži lepo, toplo barvo in jo napravi bolj odporno.
NIVEA napravi polt svežo in mehko in učinkuje istočasno na vorjenje 2,2i	pigmenta.
NIVEA-CREME
TRAJNE KODRE
delamo po Din 80.— j naj-noveišim aparatom. Ivan Flicger, brivec, Krčevina 7. 2633
Prodam
DROBTINE BELEGA KRUHA
po Din 5,— kg ima na prodaj Avtomatski bufet, Maribor. 2632
Posest
ENODRUŽINSKA HIŠA
z vrtom naprodaj. Potreben kapital 10-000 Din. Naslov v upravi »Večernika«. 2638
N0V0ZGRAD90
sedemstanovanjsko, enoaad stropno 140,000, enodružinsko 16.000 Din. Trinadsiropnieo, obrestonosno, 525.000, ccnter. Posestva do 150 oralov, viie, gostilne, mline, pekarije pro» daja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 26.	2634
PARCELA NA POBREŽJU,
v Aleksandrovi cesti poceni naprodaj. Poizve se pri Ivanu Fliegerju, brivcu, Krčevina. 2632
Kupim
DAMSKO KOLO
kupim. Ob brodti 3, vrata 2. 2629
Sobo odda
SOBO S HRANO
oddam. Vrbanova ul. 28. pritličje, desno.	2635
Stanovanje
GOSPODA
sprejmem v vso oskrbo po nizki ceni. Mlinska ulica 31, drugo dvorišče.; 	26?3
DVOSOBNO STANOVANJE
z večjo kuhinjo in shrambo v centru Maribora ali bližnji okolici vzamem s 1. julijem v najem- Ponudbe na upravo »Večemika« pod »Trgovcc«. 2407
Službo dobi
DVA TRGOVSKA VAJtNCA
z dokončano malo maturo, t. i-4 razrede srednjih sol spi e)' me Železnina Pinter & 1-®' nard, Maribor.
Spomnite se CMD
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatel '	—'^nik: RA D1VOJ REHAR v M*Hbo#>u. liska Majiboiska tiskalna d. d., predstavnik
STANKO DETJSLA v ttaoibatu.