t gpedlzione in abbonamento postale — PoStnfna plačana v gotovini Leto XI., št. 28(„jutrou št. 15j a) LJubljana, ponedeljek 12. julija 1943'XXI Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23 31-24. inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije Ld Inozemstva Ima Unione Pnbblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Cena cent. 80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon št. 31-22. 31-23, 31-24, 31-25, 31-26 Ponedeljska izdaja >Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. _ CONCESSIONARIA SJSCLUSIVA per la pubblicilA di provenienza Italiana ed estera: Unione Pnbblicita Italiana S. A.. Milano Srdita bitka na Siciliji čete Osi odločna zadržujejo sovražni pritisk — številne ladje /si Izkrcevalni čolni zadeti in potopljeni — 31 letal sestreljenih ponovno podale v napad na sovražne konvoje so potopile dva sovražna paraika s skupno 13.000 tonami in eno ladjo nedoločenega tipa; poškodovale so poleg tega težko dve križar ki in številne druge trgovske ladje, izmed katerih se jih je več vnelo. Ena lahka križarka, 7 transportnih ladij veline in srednje tonaže in mnogo izkrce-valnih ladij je' bilo ponovno zadetih od nemškega letalstva, tako da je mogoče s sigurnostjo računati z njihovo poznejšo potopitvijo. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 11. julija 1142. vojno poročilo: Srdita bitka je v teku vzdolž obalnega pasu južnovzhodne Siciiije, kjer se italijanske in nemške čete odločno bore z izkrca-nimi sovražnimi silami in hrabro zadržujejo njihov prii.sk. Živahno delovanje obojestranskega letalstva. Lovci Osi so sestrelili 22 letal, protiletalske baterije pa 9. Formacije naših torpednih letal, ki so se Vsa Italija Je en mm granitni bi Berlin, 10. jul. s. »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja v današnji popoldanski izdaji članek svojega dopisnika iz Rima, ki pred vsem drugim naglasa, da grožnje I ^ndona proti Italiji niso naperjene samo proti določenim voditeljem, proti sistemu in fašistični državi, temveč proti vsemu italijanskemu narodu. Angleži in Američani so se že prepričali, da sta Italija in Duce neločljiva, da je fašistična Stranka temelj in organ ljudske volje, ki se izraža po Stranki v tej zgodovinski uri italijanskega naroda. V svojem pomembnem govoru pred direktorijem Stranke, piše nadalje dopisnik berlinskega lista, je Mus-solini razbil zadnje iluzije sovražnika, do-čirn odmev njegovih besed v italijanskem narodu ojačuje prepričanje, da tudi v Italiji tvorijo voditelji in podrejeni en sam granitni blok. S svojim totalnim bombardiranjem zadeva sovražnik brez razlike ves italijanski narod. Vesti italijanskih vojakov, ki prihajajo iz vojnega ujetništva. kažejo, da hoče sovražnik ponižati, mučiti in zasužnjiti ves italijanski narod. Nadalje zatrjuje nemški dopisnik, da se 'taliianski narod v vrtincu dogodkov prejšnjega stoletja ni oddaljil od ideala narodnega edinstva. Nit: Napoleonu, niti Metter-nic.hu ni uspelo napraviti iz Italije zgolj zemljepisno tvoroo. Ponos italijanskega rodu ki izhaja iz vere Rima. spomin na klasično dobo srednjega veka, tradicional-ni duh neodvisnosti in nazadnje tudi strašilo tujega tlačanstva. držijo v budnosti čustvo svobode in časti italijanskega naroda. „Ydor vandalov" Siockholm, 10. jul. s. List »Socialdemo-kraten« poroča, da je švedski raziskovalec Goesta Moberg izjavil, da se vdor tujih čet s Severne Afrike lahko primerja vdoru vandalov. Dodal je, da vdorne čete do skrajnosti kvarno vplivajo na vero in moralo domačega prebivalstva. Zgodovinski pomen italijanskega odpora Bem, 10. jul. s. Razvoj dogodkov še bolj povzdiguje važnost in primernost nedavnega Ducejevega govora pred direktorij aro. Stranke. »Basler Nachrichten« razčlenjujejo v uvodniku Ducejev govor ter pripominjajo. da ima Mussolini prav, če opozarja svoj narod, da si ne sme delat; utvar. Ni pretirano reči, da bi bila Italija, če se ne bi zdaj upirala, potisnjena na ttetje ali četrto mesto med evropskimi s!lami. ko je pa potrebno, da Italija ohrani svoj ugled. List nadalje omenja, da smatra Anglija za neobhodno obvladovanje morja od Gibraltarja do Sueza in je prav zaradi tega pričela vojno v Sredozemlju ter je morala prenašati tri leta pritisk ital'jar.ske sile ter je preizkusila, kako nevarno je za Anglijo .11 ves angleški imperij, če. prehod v Sredozemskem morju zapre kaka druga sila. Švedski list o raznih ratožne stih razvoja operacij v Evrspi Stockbolm, 10. jul. s. »Afton Tidningen« komentira v uvodniku dogodke na Siciliji in piše, da ni. dvoma, da je vdor na tako velik in utrjen otok zelo težavno in tvegano podjetje. Zavezniki računajo, da ita-lijansko-nemške sile, ki branijo otok. niso majhne ter da so jim razen dolge priprave v prid tudi težkoče goratega terena. Zavezniki morajo uporabljati ne samo velike kopne sile, temveč tudi letalske in pomorske, da podpirajo ekspedicijo. Naravno je, da je zdaj še prezgodaj soditi o pomenu in možnostih pričetega podvzetja. Sicilija je samo prva ;n sprednja obrambna črta evropske trdnjave. Ni izključeno, da bodo ekspedicijo proti otoku, da bi bila učinkovita v splošne svrhe. spremljala podobna podvzetja na drugih točkah Sredozemlja ali pa v sami Evropi. Vojna je torej stopila v skrajno silovito fazo, v kateri so vsa podvzetja možna na skrajno razširjeni fronti od Dodekaneza do Pečenge. Vkeadmiral Legnani na ufadisem obisku v Neanšiji Berlin, 10. jul. s. S ceremonijo, ki se je poveljnik italijanskih podmornic, je te dni zaključil svoje inšpekcijsko potovanje po Nemčiji, kjer je bil gost nemške vojne mornarice. Visokega italijanskega oficirja so spremljali člani njegovega štaba. Italijanska komisija je obiskala številna pod-morniška oporišča in je bila sprejeta pri glavnem poveljništvu nemške vojne mornarice velikem admiralu DOnitzu. Razgovori med obiskom So bili najprisrčnejši ter so se zaključili v popolnem soglasju gledišč o vseh obravnavanih vprašanjih. bi pomenil popolno uničenje imperija in vseli življenjskih pogojev italijanskega naroda Rim, 10- jul. s. Anglosasi so sovražnik št. 1. Dokaz te resnice ne nudi samo zgodovina angleškega imperializma, temveč zlasti politika in vojskovanje Anglosasov proti Italiji, s katero hoče Anglija zadušiti sleherno možnost za razširjenje in razvoj italijanskega naroda. To dokazujejo izjave odgovornih angleških predstavnikov in pisanje vsega angleškega tiska. Nedavno je londonska revija Ninetenth Century« objavila članek, s katerim je hotela dokazati, da je pogoj brezpogojne predaje za vse sile trojnega pakta zmota. Ne zaradi tega, ker bi bil nevaren in nespameten. če bi vojna še trajala, ki nikakor "c ni odločena, temveč zaradi tega, ker je pisec bedasto mislil, da b; bilo brez tega pogoja mogoče ločiti Italijane od nemških zaveznikov ali pa vsaj Italijane od fašizma. Pod tem pogojem, dodaja revija, bi bilo potrebno da se italijanska mornarica in letalstvo predata jn da Italijani prepustijo nekatere strateške točke, tako Pantellari-jo. k; bi postala angleška, Istrijc Jugoslaviji in nekatere otoke Grčiji. Potrebno bi bilo. da se Italijani popolnoma odrečejo svojemu imperiju onstran morja, da obdrže 1 orožjem skrajno omejeno število vojakov za potrebe notranjega reda, da se odrečejo vsem strateškim postojankam in prav tako političnim ter gospodarskim na Balkanskem polotoku, da se odpovedo pravicam in življenjskim zahtevam v Sredozemlju. Tak je angleški mir. stvorjen z najbolj odvratno sebičnostjo in z najbolj nesramnim angleškim imperializmom. , Delovni program čandra Boseja Sonan, 10. jul. s. Čandra Bose, predsednik Lnd*jcke lige za neodvisnost, se je raz-govarjal z zastopniki tiska in potrdil sklep, da je treba odstraniti angleški vpliv v Indiji. Obrazložil je, s katerimi stvarnimi sredstvi je mogoče ustvariti neodvisnost Indije. Bose je podčrtal predvsem štiri točke: 1. Stvoriti je treba drugo protian-gleško črto v vzhodni Aziji; 2. združiti sile dveh milijonov v vzhodni Aziji bivajočih Indijcev; 3. ojačiti narodno vojsko in 4. vključiti tudi ženske v borbene vrste. Indijska narodna vojska . Tokio. 10. jul. s. V tokijskih vojaških krogih menijo, da šteje indijska narodna vojska že več deset tisoč ljudi. Tej vojski ne pripadajo samo edinice, ki so se udeležile parade v Sonanu, temveč tudi topni- štvo, pionirji in izvidniški oddelki. Poudarjajo. da se oficirji in čete narodne vojske že dolgo vežbajo. Omenja se nadalje, da so Japonce v borbah na Malaji podpirali številni indijski prostovoljci. Uradni jezik teh čet je hindujščina. Indijske šege in običaji glede prehrane, obleke in stanovanja se strogo spoštujejo. Politični krogi v Tokiu so mnenja, da bo indijska rarodna vojska spravila k pameti tiste ljudi, ki so še pod vplivom angleške sile. katera je na delu proti osvobojevalcem vzhodne Azije. Nov indijski pozdrav šonan, 10. jul. s. Liga za indijsko neodvisnost je odredila, da naj bo odslej geslo »Jaj hind«, kar pomeni zmago za Indijo, odslej pozdrav med Indijci namesto pozdrava s pestjo, ki se odpravlja. Odrejeno je nadalje, da se bo Čandra Bose, predsednik lige, odslej nazval »Nothaj«, kar se pravi poglavar. Duce sprejel Zvezni direktorij iz Lucce Rim, 10. julija s. Duce je sprejel zvezni direktorij iz Lucce. Zvezni tajnik je izpričal trdno vero Črnih srajc Lucce v usodo domovine in Duceja ter je Duce ju izročil en milijon lir. ki so bile nabrane med gospodarskimi kategorijami pokrajine ob imenovanju Carla Scorze za tajnika Stranke. Duce ie vrnil pozdrav ter poveličeval zvestobo in pogum ljudi iz Lucce kjer ima fašizem najplemenitejše tradicije. Duce ie izrazil svoje zadovoljstvo spričo darila in je določil 500.000 lir za prizadete ob napadih na Livorno. 300.000 lir za prizadete v Grossetu in 200.000 lir za civilno bolnico v Lucci. Duceju je bila nadalje podarjena knjiga Eugenija Lazza-reschi.ja in Ferranda Parvija »Lucce v zgodovini umetnosti in industriji« v imenu industrij cev iz pokrajine Velika bitka na vzhodu divja dalje Nadaljnjih 193 sovjetskih tankov uničenih in 85 sovražnih letal sestreljenih ' Odlikovani letalski poveljniki Rim. 10. jul. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog Duceja odlikoval z viteškim križem savojskega vojaškega reda letalska brigadna generala Paola Scernadorija in Carla Fraga ter polkovnika pilota Ma-ri Grettija zaradi izrednih zaslug, katere so si pridobili v seJ mji vojn.. i %?km%ki načrti Rim. 10. jul s. Pod predsedništvom podpredsednika zbornice fašijev in korporacij Graya in ob navzočnost-' državnih podtaj-nikov finančnega ministrstva Pellegrinija Giarpietra, poljedelskega ministrstva Spa-^ ^ifnre in ministrstva za korporacije Con tua sta se sestali zakonodajni komisiji za poljedelstvo in industrijo ter razpravljali o zrkonskem osnutku glede unifikacije obveznega zavarovanja ob nesrečah pri delu v industriji in poljedelstvu. Po poročilu nac. svetnika Adinolfija in po pripombah svetnikov Ainija, Bignardija, Ge-nini.ia in Campija. katerim ie odgovoril državni podtainik ministrstva za korporacije. je bil zakonski osnutek brez sprememb odobren. Nato sta se ti dve komisij- tudi pod predsedništvom podpredsednika Grava sestali s komisijami za trgovinsko izmenjavo ter za profesije in umetnost in razpravljale o osnutku zakona glede povečanja pokojnin in zavarovalnih prispevkov za invalidnost in starost. Poročal je nac. sv. Casiccia Sledila je obširna debata, katere so se udeležili razen pod-tajnikov za finance in korporacije tudi nac. svetniki Asodi. Capoferri. Gottardi, Lantini, in poročevalec Casiccia. Osnutek zakona je bil s spremembami sprejet. Odobreni so biii nadalje zakonski osnutki glede izvažanja in uvažanja v bivše jugoslovansko ozemlje, ki je bilo priključeno Italiji (poročevalec Sessa) in glede koncesij ob začasnem uvažanju (por. Sereno). mm m fbsjevnlke Spalato. 10. jul. s. Na pobudo Zveze borbenih fašijev se je začelo v Spalatu zbiranje volne za boievnike in še enkrat so fašisti ter fašistične ženske odgovorili na to pobudo s tisto snontano \ nem. Ki ie vedno podžigala njih patriotski duh. Na sedež okrajne skupine »Riccardo Burcasso-vich« se je nadaljevalo včeraj nepretrgano romanje ljudstva, ki je prinašalo svoj dar in ga spremljalo z izrazi ponosa ter velike vere. Med posebno značilnimi epizodami, ki dokazujejo, da so dalmazijski Italijani danes bolj nego kdaj prej blizu svojim bo- ' jevnikom,-granitno združeni z njimi v bor- j bi proti boljševizmu in polni najbolj ne- 1 omajne vere v zmago, je navesti primer tovariša Riccarda Sava. očeta spalatske-pa mučenika. ki je prinesel volnena oblačila nepozabnega Giovannija. Zveznemu tajniku, ki je častitljivemu očetu izrekel besede zahvale, je Riccardo Savo odgovoril: »Podaril sem domovini svojega sina. moje srce je krvavelo, a vnelo se je v neizrekljivem sovraštvu proti sovražnikom človečanstva. Giovanni.jeva oblačila sem ljubosumno hranil. Danes jih darujem bojevnikom. kajti dolžnost nas vseh je, da sodelujemo za zmago. Federale, na razpolago ?em vam. zapovejte! Če mi visokn starost ne dovoljuje, da bi se uvrstil v prvo črto. sem vendar le vedno blizu Ducejevega srca. sem vedno blizu srca italijanskih vojakov.« Drugi značilni darovi so bili nadalje darovi otrok fašističnega mučenika Antonia Manna. sestre mučenika Riccarda Bukas-sovicha in matere Marie Bolave. fašistične žene iz Traua, ki jo je na barbarski način umoril neki komunist, ko je delala na polju. Predsednik vlade Fllov v Makedoniji Sofija. 10. jul. s. Ministrski predsednik Filov in prosvetni minister Jostov sta ob spremstvu uradnih osebnosti prepotovala ozemlje Macedonije, ki je bilo zopet priključeno Bolgariji in obiskala več krajev. Ministrski predsednik je bil povsod toplo sprejet. Prebivalstvo je povsod izrazilo svojo globoko privrženost domovini in globoko hvaležnost za skrb. ki jo država in uprava izkazuje prebivalstvu. Petrolejski požar v Gibraltarju Lizbona. 10. jul. s. Iz Londona poročajo. da se je v Gibraltarju primeril drugi požar petroleja v tem tednu. V nekem petrolejk em skladišču so se plameni dvignili stotine čevljev visoko. Nastopili so gibraltarski gasilci. Oblasti so uvedle preiskavo, da doženejo vzrok požara. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Velika bitka na vzhodu divja dalje. Našim četam je v težkih bojih uspelo pridobiti nadaljnje ozemlje in uničiti 193 sovražnih oklopnih voz. Letalstvo je kljub slabim vremenskim pogojem z močnimi silami podpiralo napade kopne vojske. Zbirališča oklopnih vozil in vojske so bila razbita ter 85 sovjetskih letal sestreljenih. Lahke nemške pomorske edinice so presenetljivo napadle 'pristanišče Ačujev ob Azovskem morju i potopile tri obalne ladje, tri nadaljnje pa težko poškodovale. Na južnovzhodni obali Sicilije so v teku močni boji nemških in italijanskih čet z izkrcanimi sovražnimi bojnimi skupinami. Nad Sicilijo in morskim področjem okoli otoka je bilo doslej sestreljenih 64 sovražnih letal. Italijanska torpedna letala so potopila tri ladje, med njimi dve transportni ladji s 13.000 tonami in poškodovala v skupnem napadu z močnimi nemškimi letalskimi skupinami tri križarke ter več velikih in srednjih transportnih ladij in mnogo izkrcevalnih čolnov tako težko, da je več izmed teh ladij mogoče smatrati za potopljene. V Rokavskem prelivu je prišlo 10. julija do bitke med skupino angleških rušilcev in brzih čolnov ter nemškimi lahkimi pomorskimi edinicami. En angleški rušilec in dve topničarki sta bili s topovskim ognjem potopljeni, druge pa težko poškodovane. Na nemški strani je bila izgubljena ena edinica, katero posadka je po večini rešena. Tehnična in taktična premoč nemškega orožja prihaja vedno bolj do izraza Monakovo, 10. jul. s. »MUnchener Neu-este Nachrichten« poudarjajo glede strahovite bitke, ki divja na vzhodni fronti v odseku skoraj 250 km. da je nemško poveljništvo odvzelo nasprotniku v 24 inah pobudo katero je smatralo za pridobljene v divjem napadu. Velik protinapad, s katerim je Nemcem uspelo prodreti v utrjeni obrambni sistem nasprotnika je prisilil Sovjete k borbi v odseku, katerega si gotovo msc -zbrali v svojih načrtih. Ko je bila st'-ta globoKa utrjena črta, se je borba razvila na odprtem polju, kjer je taktična superiomest Nemcev v celoti prišla do izraza. Na tisoče tankov, letal in baterij vseh kalibrov, k; -ih je sovražnik spustil v oo.' ne morejo zadržati nemškega prodiranja in tudi ne zapreti vrzeli, skozi katero se raz- livajo nemške o vizije. Prezgodaj je še napovedovati končni izid borbe, poudarja Ust toda gigantske izgube Sovjetov v p* v h štirih dneh bitke na ljudeh, tankih in letalih. v primeri s katerim; so nemške izgube neskončne manjši- so za nas že zdaj potrdile da je tehnika in taktika ,iems.'ega orežja daleč prekosila sovražnikovo orožje in si zagotovila odločilno prednost v tej prvi fazi poletne b'tke na boljševiški fron-t:. Anglosaški zavezniki, zaključuje^ list. so ped vtisom silovitosti in učinkovitosti novega nemškega napada in to tembolj zaradi "tega. ker so upalj., da bodo z oiaCe-njem terorističn h letalskih napadov in s pripravami za invazijo, katere mi nikakor ne podcenjujemo, lahko preprečili Nemčiji odloč-lno ofenzivo n& vzhodni fronti. Nadaljnji nemški uspehi pri Bjelgorodu Berlin, 10. jul. s. Velika bitka na vzhodi« fronti je po nemškem protinapadu dosegla nadaljnie uspehe, zlasti v odseku Bjelgoroda. ' Vojnšk; sodelavec DNB naglaša, da sovražnik meče neprestano v boj nove sile, ne da bi uspel obvladati na katerikoli točki nevarnost, ki lahko nastane že pri sedanjem položaju. Njegove izgube so ogromne in lahko se trdi, da nasprotnik še v nobeni fazi te vojne n; utrpel takih izgub v razdobju petih al' šestih dni. Uničenj? 1227 tankov ;n nad tiseč letal je v sovjetski bilanci negativna postavka, ki prav v sedanji fazi vojne ne more ostati brez posledic. V nasprotju s tem, tako se poudarja, so nemške izgube majhne. Dejstvo, da pristojne nemške strani ne izražajo nobene sodbe o končnih ciljih bitke na vzhodni fronti, kaže, da presenečenja nikakor niso izključena. Glede bodočega razvoja vojaških dogodkov na vzhodni fronti se poudarjajo dejstva. ki izhajajo iz naraščajočega dotoka domačih čet. katere so pripravljene za borbo proti boljševizmu. Te lahko razdelimo v naslednje kategorije: 1. kontingenti ruske neodvisne armade prostovoljcev ruske narodnosti, ki jih vodi general Vlasov; 2. kon^ngenti ukrajinske neodvisne vojake, ki so se stvorili takoj po zasedbi Ukrajine in ki so pripravljeni prostovoljno se boriti proti boljševizmu; 3. polki donskih, kuban-sk h in terešk:h kozakov, zvestih svojim izročilom, ki so smrtn; sovražniki boljševizma; 4. edinice prostovoljcev s Kavkaza in Turkestana, ki se junaško bore za svobodo. Vznemirjenje v rdečem taboru Stockholm, 10. jul. s. Vrhovno povelj-n štvo rdeče armade je izdalo na čete v odseku Bjelgoroda dnevno povelje s pozivom, naj se vsak posamezni sovjetski vojak dobro drži ali umre. Pravijo, da so vesti, ki prihaja'o v sovjetski glavni stan z borbenega cdseka, zelo vznemirjajoče. Finsko vojno poročilo Helsinki, 10. jul. s. Finsko vojn« poročilo javlja,, da je bilo v zadnjih 24 urah na vseh kopnih frontah obojestransko delovanje topništva in patrulj. Manifestacija Kolna Berlin, 10. jul. s. Ceremonijo, ki se je izvršila ob straneh veličastnih obeliskov kolnske katedrale, ki jih sovražnikov terorizem tudi ni poštedil, je kolnsko prebivalstvo počastilo danes žrtve zadnjega sovražnikovega napada. Goste množice so se zgnetle na trgu pred katedralo, medtem ko je sredino zasedlo 2000 kolnskih meščanov, ki jim je Hitler podelil križec za vojaške zasluge, ter sorodniki žrtev, ki so jih odlikovali z istim redom z meči. Okrožni vodja Grohe je poveličeval neomajni duh nemškega civilnega prebivalstva. ki ga prizadeva angloameriško barbarstvo. Bombe na Anglijo $erlin, 10. jul. s. Nemški težki bombniki so včeraj podnevi napadli južnovzhodno Anglijo in tudi posamezne objekte na področju Londona. Stockhoim, 10. jul. s. škoda, katero je nemško bombardiranje včeraj popoldne povzročilo na južnovzhodnem poiročju Anglije in v okolici Londona, je precejšnja. Neko uradno poročilo govori o novih porušenih poslopjih in o številnih žrtvah. Tudi Dansko hočejo razde jati Kodanj, 10. jul. s. Na Danskem je povzročila presenečenje zahteva, ki jo je zastavil S'r Archibald Southbv v angleški spodnji zbornic:, naj bntsko letalstvo raztegne svoje napade tudi proti danskim ladjedelnicam in tovarnam. Poleg tega bi bilo treba po zahtevi Sira Southbya bombardirati tudi švedske -n norveške električne centrale, ki dajejo Danski velik del električne energije. Ženske med ruskimi ujetniki Berlin. 10. jul. s. Noco.j se je doznalo, da so prišli številni sovjetski ujetniki v neko taborišče nedaleč od prve črte v hribovitem področju južno od Orla. Med njimi je tudi nekaj žensk, ki so bile obvezno re-krutirane in poslane v borbo v vrsti rednih sovjetskih čet. Nekaj ur po prihodu v nemško taborišče je večina dezerterjev prostovoljno izjavila, da hoče delati v Nemčiji Zopet velik uspeh nemških podmornic Berlin, 10. jul. s. Iz merodajnega vira poročajo, da so nemške podmornice v Srednjem Atlantiku ob braziljskih obalah napadle sovražni konvoj z močnim spremstvom in da so potopile osem parnikov z 51.000 tonami Berlin, 10. jul. s. O potopitvi nadaljnjih 8 trgovinskih ladij sovražnika s skupno 51.000 tonami objavlja nemška poluradna agencija naslednje podrobnosti: Sovražnik je pod vzel vse mere. da bi se branil pred napadi nemških podmornic. Številna letala so križarila na široko nad konvojem, da bi takoj opozorila spremljevalne edinice, ko bi izsledila napadajoče podmornice. Manever nemških podmorni-ških edinic je bil izveden tako spretno, da so se nemške podmornice postavile v napadalni položaj, ne da bi bile opažene. Ob mraku je bil napad nenadoma izveden ter se je zaključil z odličnimi uspehi. V nekaj urah so bile s torpedi zadete in potopljene tri prevozne ladje, ena petrolejska ladja in ena trgovinska ladja, natovorjena s strelivom, skupno 35.000 ton. Na krovu dveh ladij, in sicer na eni prevozni ladji in na ladji, ki je bila natovorjena s strelivom, so nastali pred potopitvijo siloviti požari in eksplozije, kar kaže, da sta pluli popolnoma natovorjeni. Ostale sovražne ladje so bile v kratkem času žrtev nemških torpedov.__ Nov japonski udarec Američanom Tokio, 10. jul. s. Komentirajoč poročilo glavnega stana izjavljajo na pristojnem mestu, da je sovražnik, kj je utrpel hude izgube, ko se je izkrcal v zalivu Kule na Novi Georgiji, napadel tudi otok Robijano med Rendowo in Novo Georgijo, da bi napravil tam ofenzivno oporišče. Japonsko letalstvo pa je opazilo sovražen poizkus in ga je 7. t. m. s silo preprečilo. Zadalo je sovražniku hude izgube in škodo. T%tega dne so letala japonske mornarice vzdržala silovit dvoboj z več desetericami sovražnih bojnih letal in jih sestrelila 31, to jje skoraj polovico skupine. Dejstvo, da so bila ta letala tipa »Wuogh Consa«. kaže pomembnost, ki jo sovražnik pripisuje sedanji bitki v skupini Salomonskih oto&m. Roosevelt v vedita večjih škripcih Lizbona, 10. jul. s. Zanimivo je, kako sodijo v rek&terih krogih angleške javnosti o notranjem položaju v Ameriki. Predvsem pravijo v teh kregih: Zedinjene države ne poznajo moralne sile resne neposredne nevarnosti, ki opravičuje žrtve, kakor se dogaja to v utrujam in ubog- AngFri. Ameriški narod, ki je v nasprotju s sedanjo trdno stvarnostjo meti 1, da so prehranjevalni viri naroda neizčrpni, je vznemirjen, ker so ga nespo , sobni vladajoči preslepili in to pojasnuje reakcijo raznih pol'tičnili frakcij, ki se izraža zelo ostro v stalnih obtožbah p:-ot> vladi in Rooseveltovi pelitiki. Nadaljnji razlog za nezadovoljstvo in skrbi je morebitni razvoj angloruskega zavezn^tva, kajti navzlic razpustitvi Kcnvnterne in drugfn podobnih manevrov Moskve je nezaupanje do Sovjetov še vedno živo in globoko. Same plutokratične skupine so danes proti Rooseveltu, ki ga obdolžujejo, da je izdal tudi tiste, ki so mu pcmagali v kampanji potvar;anja in laži, s katero se je Amerika zavlekla v vejno. Ugotavlja sa, da to stanje ojačuje izolacionizem, ki je pravcato strašilo za Angino. Ameriški narod v svoji naivnosti ne kaže zanimanja za Evropo in za vojno, v katero je bila država pegnara v nasprotju z njenimi stvarnimi interesi. Dcmneva se, da se mora Roose-velt, ki je mnogo bclj zaskrbljen, kakor se zdi zaradi notranjega položaja, spraviti z nasprotniki in voditi spravno zunanjo ,-ok-tiko tudi zato. da s; pridobi glasove kato-1 kov. »Ncws Chrcnicle« ne izključuje, da bo prišlo med volitvami v Zedinjenih državah do nepredv dei h dogodkov. Fsslsillec rudarskih stavk v AsnerlM Buenos Aires, 10. jul. s. Iz vesti o učinkih rudarskih stavk v Zedinjenih državah na proizvodnjo jekla je razvidno, da je spor med rudarsko zvezo ter lastniki rudnikov in vlado povzročil veliko izgubo premoga, ki je ni mogoče več nadoknaditi. Posledice teh izgub so posebno hude za proizvodnjo železa in jekla. Tak0 poroča tisk. da je moralo 11 plavžev v »Karnegie filinois Steel« prenehati z delom, ker je zmanjkalo koksa. To povzroča seveda resne zamude v mnogih odsekih vojne proizvodnje in tako so morale oblasti in Urad za vojno proizvodnjo po sili izvršiti številne spremembe glede nakazil jekla. Lewi-sova akcija, ki predstavlja element največjega političnega zanimanja zavoljo naraščajočega nasprotstva vladi v vprašanjih .notranjega reda, povzroča sedaj resne po-sled ice tudi v gospodarskem področju in to zlasti v odseku, ki prizadeva neposredno vojne napore Zedinjenih držav. Za polevie® slabša žetev v Amerild Buenos Aires, 10. jul. s. Iz Washingtona poročajo, da bodo pridelali letos v Ameriki komaj polovico žita v primeri s količino lanskega leta. Ministrstvo za poljedelstvo je predvidevalo, da se bo pridelalo letos okrog 2,796.553 bušljev. Račun je slonel na okoliščinah dne 1. julija in na primerjavi s pridelkom lanskega leta, ki je znašal 4,175.350 bušljev. Načrt ameriških Židov za še večje izkoriščanje latinske Amerike Buenos Aires, 10. jul. s. Iz Washingtona poročajo, da namerava predsednik narodnega odbora za ustvaritev židovske fronte senator Jongson propagandno potovanje v države latinske Amerike, kjer upa rekrutirati 200.000 Zidov, ki bi se odposlali na fronte sredozemskega bojišča. Istočasno z Jongsonovim potovanjem poročajo o Rockefellerjevi pobudi, da bi se sestavilo brodovje jadrnic, ki bi jih dobavila ljudstva latinske Amerike in ki bi jih uporabile Zedinjene države za svoje vojne namene. Jongsonovo potovanje in Ro-ekefellerjeva pobuda bi imeli edini namen, da se dežele latinske Amerike racionalno in popolno izkoristijo zlasti kot dobaviteljice topovske hrane Zedinjenim državam. Rooseveltov načrt se metodično razvija. Tudi Brazilija v Rooseveltavih vodah Buenos Aires, 10. jul. s. Sledeč zgledu republik Srednje Amerike in izvajajoč dik-tat Bele hiše premešča brazilska vlada tisoče državljanov trojnega pakta v notranjost Brazilije. Iz države San Paolo se je moralo že 50.000 Italijanov, Nemcev in Japoncev preserti drugam. Bolj kakor zaradi strateških in varnostnih potreb se ukrep izvaja zaradi tega, ker hočejo Zedinjene države odstraniti najbolj delavne in sposobne ljudi iz trgovine in industrije; kakor je b'lo storjeno glede Angležev v večjem obsegu, čeprav z manj nasilnimi metodami. Poslovni ljudje v Južnj Ameriki in-trigirajo pri odgovornih oblasteh, da bi dosegli svoj cslj, ki je tudi cilj Bele hiše. Odstraniti hočejo z ameriške celine sleherno evropsko konkurenco. Komunisti iz Argentine dobivajo podpuro iz Washingt3na Buenos Aires, 10. jul. s. Tiskovni urad argentinske vlade poroča: Zvezna policija je na sedežih dveh političnih krožkov izvršila preiskavo. V enem teh krožkov tiskajo tajen list popolnoma komunističnega. značaja. Preiskava je dcvedla do zaplembe velike množine prop?.gand'stičnega materiala J1. dokumentov, iz katerih je razvidno, da poipirajo komunistično stranko z denarjem ne iz Moskve, temveč iz Wa-shLngtona številne osebe so bile are ti r ine. Vladni kregi sledijo pozorno poskusu ekstremističnih levičarskih krogov, da bi se ustvarila argentinska ljudska fronta. Tudi Kitajska se prebuja Tokio, io. jul. s. Dopisnik lista »Tokio Shimbum« v Šanghaju piše, navajajoč mnenje nekaterih kitajskih opazovalcev, da je opaziti čedalje večje nacionalno prebujenje v področju Čungkinga. Ljudstva notranje Kitajske so si čedalje bolj na jasnem, da vodi edino narodna vlada v Nankingu Kitajsko do uresničenja teženj dr. Sunjatsena. To prebujenje pripisovati raznim važnim činiteljem, na primer udeležbi Kitajske v vojni, novi kitajski politiki Japonske, spoznanju kitajskih ljud stev, da so Azijati in da torej ne pripadajo angloameriškim. temveč azijskim narodom, dalje čedalje večjemu zaupanju v razvoj narodne vladavine, prepričanju, ca Angloameričanom ni zaupati, in konč-ro "otovosti. da čungkinška Kitajska pod Cangkajškovim vodstvom nima jasnega vojnega smotra. Dopisnik poroča, vedno na podlagi' mnenja kitajskih opazovalcev, da vlada v Cungkingu obup namesto optimističnega ozračja, ki je prevladovalo ob začetku vojne za veliko Vzhodno Azijo. Kot jasen primer tega obupa navaja dopisnik izjavo, ki jo je podal načelnik glavnega stana čungkinških vojsk general Ho-jingčin 5. .julija v zvezi s svojimi spomini na zgodovino šestletnega odpora. Ta izjava dokazuje, da je Čungking sedaj izgubi! vsakršno upanje, da bi mogel dobiti bistveno pomoč s strani Zedinjenih držav m Velike Britanije. Dopisnik navaja tudi Čangkajškovo knjigo »Usoda Kitajske«, ki je bila pred kratkim izdana v Cungkingu in v kateri izraža kitajski vodja svoje nezadovolistvo glede tako imenovane pogodbe o medsebojni pomoči, ki so jo podpisali Čungking in anglosaške sile. Dejstvo, ki je vredno omembe, je nadalje to, da se vojni smotri, ki jih je proglasil Cangkajšek, sedaj uresničujejo v vseh področjih Kitajske s strani narodne kitajske vlade, ki ji načelu je Vančingvej. Poseben pomen pripisujejo novj Cangkajško-vi izjavi, po kateri se da s vetovni mir doseči le z osamosvojitvijo raznih vzhodnoazijskih ljudstev. Opaziti je, da sledi Cangkajšek z vso pozornostjo temu, kar se dogaja na Tajskem, v Birmi in na Filipinih. to je v vsej Vzhodni Aziji. Po mnenju zgoraj navedenih opazovalcev pomeni to. da so Čanskajškova ljudstva odkrila danes svoj azijski ponos in da spoznavajo pravičnost smotrov, s katerimi hočejo države trojnega sporazuma ustvariti nov svetovni red. Videti je, da je nova kitajska politika, ki jo je započela Tcjova vlada in pri kateri sodeluje narodna kitajska vlada, prebudila to novo težnjo v čungkinškem prebivalstvu. Kot dokaz za to navajajo čedalje večji dotok čungkinških prebivalcev v kraje, kjer vlada pod oblastjo narodne vlade mir. a SP OH T Razpis Samskega atletskega prvenstva v Ljubljani Lahkoatietska zveza v Ljubljani razpisuje damsko prvenstveno tekmovanje v Ljubljani dne 24. julija. Tekmovanje bo na športnem igrišču Hermesa v Šiški. Zbirališče tekmovalk, razdelitev številk in poziv bo ob 17. Spored je naslednji: ob 17.30: 100 m predteki, skok v daljino in met diiska (il kg); ob 18.: met krogle (4 kg) in 100 metrov finale in ob 18.30: štafeta 4X60 metrov in met kopja (600 g). Prijave sprejema zveza do 22. t m. do 18. v zveznem tajništvu. Za vsako posamezno tekmovanje je taksa 1 liro, za vsako štafeto pa 3 lire. Vsaka atletinja sme startati razen v štafeti največ dveh disciplinah. Tekmovanja se lahko udeleže atletinje, ki imajo športno izkaznico. Pri pozivu prejmejo zastopniki klubov tekmovalne številke za svoje atletinje ter jih morajo vrniti sodniškemu zboru takoj po končanem tekmovanju. Za vsako številko. ki bi se izgubila, je treba poravnati 3 lire. Za primere, ki niso predvideni v tem razpisu, veljajo pravila L.A. zveze. Morebitne^ pritožbe proti tekmovanju je treba vložiti pri vrhovnem sodniku na igrišču najdlje 15 minut po končanem tekmovanju skupno s takso 25 lir, ki se vrnejo, če bi bilo pritožbi ugodeno. Lahkoatietska zveza ne odgovarja za poškodbe, ki bi jih mogli utrpeti tekmovalci ali ostali pred tekmovanjem, med njim ali pozneje. Nagrade; Posamezni: pozlačena kolajna za prvord^siranega v vsaki panogi, po-srebrena kolajna za drugoplasiranega v .vsaki panogi. Opozorilo klubom! Klub, ki bo dosegel najboljše izide, prejme plaketo CONIa. Za štafeto se točke podvojijo. Med vrstami Ko je slavni ruski zdravnik Vasiljev umiral, je bilo okrog njega več znanih tovarišev iz stroke, ki jih je nagovoril takole: »Gospodje! Preden bom umrl, se zavedam vsaj tega, da puščam za seboj tri prav posebno dobre zdravnike.« Navzoči so ga začeli nadlegovati, naj pove, koga misli med temi zdravniki, kajti vsak je mislil, da je tuli on med izbranimi. »Tem trem zdravnikom,« tako je odgovoril Vasiljev smehljaje, »pravimo: voda, telovadba in dijeta.« * * * Znani hrvatski teniški igralec Drago Mitič, ki je v družbi še nekaterih zastopnikov hrvatskega tenisa nastopil na mednarodnem prvenstvu v Bratislavi, je doživel tamkaj neprijetno presenečenje. V predzadnjem kolu je zadel na slovaškega prvaka dr. Fila, ki ga je z dvema neoporečnima zmagaima izločil iz nadaljnjega tekmovanja. Sicer pa so se Hrvati na tem turnirju držali zelo dobro, saj je Pallada dosegel prvo mesto v singlih in zmagal tudi skupno z Mitičem v doublih, prav tako pa je bila najboljša tudi edina gostja, hrvatska prvakinja Kovačeva. Madžarski plavalni prvak Veghazi je nedavno nastopil na 1.500 m progi in postavil izborni čas 20:15.4. Slovaški nogometaši so gostovali — tega je danes točno teden dni — v Zagrebu s svojim državnim prvakom, ki se letos imenuje »Armadna XI«. Proti temu moštvu je nastopilo zastopstvo hrvatskih oboroženih sil, v katerem pa so bili večinoma vsi znani zagrebški igralci mednarodnega slovesa, kar je prineslo Hrvatom tesno zmago z 2:1 (0:1) v zadnjih 15 minutah pred koncem. Hrvatski atleti so te dni gostje rumun-skih atletov v Bukarešti in so vzeli s seboj vse najboljše sile, ki jih trenutno imajo. Zanimivo je, da je med predstavniki Hrvatske cela vrsta atletov, ki so bolj ali manj še naši ožji rojaki, kakor n. pr. Medved, Skušok, Srakar, Kotnik, Ferjančič, Urbič, Dolenec iti. V hrvatski atletski eliti je tudi »stari« dr. Buratovič, ki ga spremljamo aktivnega že precej dolgo dobo let in bo to pot nastopil v teku na 110 m z zaprekami. Zgsdcvina svetovnega rekorda med plavalkami Ni dolgo tega, kar je nemška plavalna zveza in za njo tudi evropska federacija plavalnih športov verificirala zadnji svetovni rekord med plavalkami, in sicer po zaslugi najnovejše nemške pridobitve v tej panogi male Gizele Grass. Prsna proga na 100 m! Pred dobrim letom je mlada nemška plavalka Giz?la Grass podrla nemški rekord na tej daljavi, ki ga je do tedaj branila Inge Schmidt, z odlično znamko 1:21.1. Potem je ta vztrajna plavalka vežbala neumorno dalje in letos je bila za te svoje napore nagrajena z najlepš m darilom, novo še boljšo 2snamko> ki je obenem tudi nov svetovni rekord — 1:19.8, ker je za 4/10 boljše od stare svetovne znamke. Zgodovina tega svetovnega rekorda je prav za prav precej kratka, toda zato nič manj zanimiva. Prvi oficielni rekord iz te vrste plavanja je zabeležen iz 1. 1921 v korist belgijske plavalke van de Bognert, ki je takrat v Bruslju — ob splošnem zapre-paščenju strokovnjakov — dosegla čas 1:37.6. štiri leta pozneje jo je prekosila Nemka Herta Huneus, ki je bila v Aache- j nu izdatno boljša in je dvignila najboljši čas na svetu na 1:29. Sedem let je trajalo nato, preden je nastopila nova sila, ki je zasenčila tudi ta izid, in sicer danska plavalka Jacobsen, ki je 1. 1932 presenetila svet z novim rekordom 1:26. Toda tudi ta uspeh ni bil zadnji v tej disciplini in komaj leto dni pozneje se je pojavila druga junak nja, to pot iz daljne Avstralije, ki je potisnila skrajno mejo še višje, in sicer na 1:24.6. Ime ii je bilo — če hočete — Clara Denn-s. L. 1936 je ta plavalni rekerd priromal nazaj v Evropo, in sicer spet po nemški zaslugi, kajt: Nemka Holzner je preplavala to klasično razdaljo v izbornsm času 1:20.2. No, in sedaj je prišla Grasso-va, ki je še boljša, čeprav samo za štiri desetinke sekunde, kar ji je prineslo še eno zadoščenje, da je namreč prva žerska, ki je pr-sno progo na 100 m zmagala 'po.i znamko 1:29. Maksimalni ceislli Maksimalni cenik štev 9 ki velja po na-redbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino cd 10 aprila t. !. naprej, določa j za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne m ke 3.90 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 dre; fižol 6 lir za Kg 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ijena 19 lir za Kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6 35 lire za liter. 4 Mleko 2.50 iire za liter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skla-Jišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno ) m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot, tmotnr milo. Ki vsebuje 23—27% Kisline. .4.10 lire za kg Nevaren mišja ugriz V bolnšnici v Cortoni je umrl te dni 14-letni Lucano Pucciarelli iz Poggionia Pred dr. evi je deček v domači hiši odkril miš in jo začel preganjati, žival je dobil v roke še živo; ko jo je prijel, pa ga je miška ugriznila v prst desne reke. čez nekaj dni se je pojavila huda vročina, nato se je rana pri-sadila in na koncu .ie deček umrl. Tanja 2erjav-Ehrfichova f V najlepši dobi življenja, ki pa ji je naklonila trpljenje in neutešno hrepenenje po zdravju, je umrla v Ljubljani gospa Tanja Žerjav-Ehrlichova. Bila je hčerka pokojnega ministra dr Gregorja Žerjava, poročena pa z inž. Ehrlichom, potomcem ugledne zagrebške družine, katerega pa je izgubila po kratkih letih idealnega zakona. Mladi par je bil žrtev zavratne morilke. jetike in gospa Tanja je spokojno sledila svojemu soprogu v prerani orob. Tragedija obeh mladih zakoncev bo zapustila v srcih vseh. ki so ju poznali, pekočo brazdo. Ohranili jima bomo prisrčen spomin. žalujočim pa izrekamo odkritosrčno sožalje. GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek, 12. Julija, ob 19.: NeveBta 8 krono. Red B. Torek, 13. julija, ob 19.: Nevesta s krono. Red Torek. Sreda, 14. julija, ob 19: Nevesta s krono. Red Sreda. A. Strindberg: »Nevesta a krone«. Pravljična drama v petih dejanjih, ki se godijo v Dalarnu, na planini, v mlinu, pred cerkvijo in na poledenelem jezeru. Zgodba o potomcih dveh kmečkih hiš. ki žive v sovraštvu, katero uniči ljubezen mladih ljudi. Boj človeka z dobrim in zlim. Osebe: Mats-Jan, Kersti-šaričeva, njena mati-Kraljeva, njen oče-Potokar, njen ded-Gale, Matsova sestrs-Brita Danilova, Matsov ded-Cesar, stara mati-Starčeva, oče-Presetnik, mati-Gabrijelčičeva, Ana-Simčičeva, župan-M. Skrbinšek, pastor.Nakrst, Povodni mož-Debevec, Babica-Rakarjeva, ribič-Kosič. Režija in zamisel scene: C. Debevec; scenska glasba: A. Balatka; scenograf: V. Skružny; načrti za kostume; J. Vilfanova. OPERA Ponedeljek. 12. julija: zaprto. Torek, 13. julija, ob 19.: Mrtve oči. Red B. Sreda, 14. julija, ob 19.: Madame Butter-fly. Red Premierski. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. F. Lehar: »Zemlja smehljaja.« Opereta v treh dejanjih Osebe: grof Lichtenfelški-Anžlovar, Liza-Mlejnikova, Lora-Japljeva, grof Pottensteinski-M. Sancin, general-Pianecki, princ Su-hong-B. Sancin, Mi, njegova sestra-Barbičeva, čang, njun stric-Zupan, Fu-li-škabor, evnuh-Simončič. Dirigent: R. Simonia; režiser in kereograf: inž. P. Golovin; načrti za kostume: J. Vilfanova. Abonente reda B Opozarjamo, da bodo imeli glede na bližnji sklep dramske in operne sezone v tekočem telnu tri predstave, in sicer v Drami v ponedeljek »Nevesto s krono«, v Operi pa v torek »Mrtve oče« in v soboto »Madame Butterfly«. Radio Ljubljana PONEDELJEK, 12. JULIJA 1943 XXI. 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved ča^ sa. — Poročila v italijanščini. 12.20; Plošče. 12.30: Poročiia v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Porcčila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Orkester vodi dirigent Pe-tralia. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Ralijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.10: Koncert dua Golob-Adamič. 17.35: Koncert tria »Roma«. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20; Romance za vse. 20.40: Koncert Adamičevega orkestra. 21.10: Simfonični koncert vodi dirigent Mario Rossinl. 22.00: Iz znanih oper: Tosca. 22.30: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. 22.45: Poročila v italijanščini. Z ribjo koščico se je zadušil Zidar Georgio Liaci je te dni jedel za kosilo ribo. Med jedjo je pogoltnil koščico, ki se mu je zataknila v sapnik. Koščica je povzročila takšne komplikacije, da je mož zaradi zastrupljenja umrl. Nedeljska kronika Ljubljana, 11. julija Glavna prireditev današnje nedelje in vobče ena izmed najpomembnejših v novejši kroniki mesta Ljubljane je bila otvo-» ritev otroškega igrišča v Tivoliju. Pričela se je, ko smo ponedeljsko izdajo že zaključevali, zato podrobnejše poročilo objavljamo v redni izdaji Jutra. Nedelja v ostalem ni bila najidealnejša, kar se vremena tiče. Jutro je spet bilo za: poletni čas prav hladno, živo srebro je beležilo komaj 7.8° C. V soboto čez dan smo imeli 19.2° C, malo sonca, nekaj vetra, nebo zlasti proti večeru oblačno. Tudi nedelja se ni poboljšala in je bila dopoldne zamrežena. Vendar so jo kmetovalci izkoristili, ker letos izkušnja kaže, da je treba pospraviti kar se le dš, kadar ne pada izpod neba. Žetev je v Ljubljanski okolici v polnem razvoju. IZ LJUBLJANE u— Bodimo obzirni. 2e večkrat je bilo objavljeno v listih, da se skozi okna na ul~-co ne sme stresati prah al; metati drugi odpadki. Opozorila pa pri nekaterih ljudeh kaj malo zaležejo. Citateljica lista nam piše, da je pred dnevi šla po Florjanski ulci,, ko je nenadno priletela nanjo vsebina pepelnika in še druge smeti.Gospodična, ki je bila pri oknu, se je posmehljivo zasme-jala, namesto da bi se opravičila, kakor da bi šlo za duhovito šalo. V vsakem stanovanju imamo zaboje za smeti in tja tudi te spadajo. Stresanje odpadkov in praha skozi okno je brezobzirnost do someščanov, ne glede na higienski nedostatek. u— Nesreče. Z zlomljeno nogo so pripeljali v bolnišnico 3 letno hčerko kleparja Zvonko Ferkovo iz Ljubljane, ki jo je na Zaloški cesti povozil nek voznik. V apno je padel in si poškodoval oči 47 letni deia-vec Franc Berdajs iz Ljubljane. Z drevesa je padel in si zlomil levo nogo 11 letni učenec Janez Fojkar iz Ljubljane. 6 letna hčerka železničarja Nevenka Cernetova iz; Ljubljane je padla in si poškodovala ključnico. Desnico si je zlomil, ko je padel pod voz, 36 letni sin posestnika Jože Sotlar iz Velike Loke. 37 letni čevljar Slavko Gliha iz Žužemberka je padel in si nalomil levo nogo. 11 letni sin delavca Janez Zabukov-šek iz Ljubljane pa se je pri padcu na Marijinem trgu hude potolkel na desni nogi. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice. Iz Hrvatske Znamka v Korist hrvatske filatelistične zveze. Ministrstvo za promet je odobrilo izdanje franko ziu mke v korist hrvafstc3 filatel'stične zveze. Znamka bo za 18 + 9 9 kun in bo v metu na razstav; hrvaške filatelistične zve^e, ki bo septembra letos. — Nadalje ;e prometni minister ch.V»-bril izdanje filatelističtfh blokov franko-znamk v korist hrvatskih legoaarjev Znamke bodo v viednosti 1 + 0.50, 2-+-1, 3.50 + 1.50 in 9 + 4.50. Frankiranje poštnih pošiljk z znamkami v korist hrvatskih le-gionarjev je bilo odgodeno do 15. t. m. Odkritje spominske plošče škofu Vodo-piču. Letos je minilo 50 let od smrti du~ brovniškega škofa in književnika Mata Vc-dopiča. Ob obletnici so na župnišču v La-padu 27. junija odkrili spominsko ploščo. Isti dan zvečer pa je bilo v dubrovniškem radiu predavanje o književnem delu škofa Vodopiča. Iskre Dekleta pravijo, da so vsi moški v začetku prijazni, potem pa postanejo več ali manj brezobzirni. »V združitvi je moč.« Besede!. .. Združi 30 in 40 let. pa boš videl, kakšna šibkost! Mnogi zdravnik- se ukvarjajo s književnostjo in nihče jim tega ne zamerja. če bi pa nekega dne kak pisatelj ali pesnik oblekel zdravniško haljo, si nataknil gumijaste rokavice in stopil z nožem k operacijski mizi. hoteč koga operirati, bi «a takoj vtaknili v prisilni jopič. Življenje je prozaičen prevod naših sanj. Prilizovaiec je najbolj nevaren sovražnik. Neodločen človek ne more nikdar najti poti v raj. Plavanje v izobilju bi bil nedvomno špoTt, ki bi vsakomur ugajal. Zcnam je potrebnih nad 50 pomladi, da lah« kc prekoračijo meje jeseni. Zena, ki kupuje mnogo klobukov, hoče predvsem dokazati da ni brez slave. i -- NAŠA LJUBLJENA, DOBRA JA EHRUCH ROJ. ŽERJAV NAS JE PO DOLGEM, TEŽKEM TRPLJENJU DANES ZJUTRAJ ZA VEDNO ZAPUSTILA. DRAGO POKOJNICO BOMO POLOŽILI R NAŠIM STARŠEM V RODBINSKO GROBNICO PRI SV. KRIŽU. POGREB BO V TOREK OB 3. URI IZ KAPELICE SV. NIKOLAJA. NADA IN BORUT ŽERJAV SESTRA IN BRAT LJUBLJANA, ZAGREB, 11. JULIJA 1943. EMA EHRLICH-BAZALA TAŠČA : »JUTRO« ponedeljska Izdaja MoJi ljudje 4. Naša Ančka. Naša Ančka, namreč gospod:njska pomočnica, je pravi biser z dežele. Dela ves ljubi božji dan, zraven pa še poje od »ubogega cigančka«, zvečer pa bere in bere; in je edino, kar se ji na svetu ne smili, •— električna luč. Bere pa vse. Dnevnik, ki sem nanj naročen, prebere od naslova do urednika. Zato pa tudi ve več, kakor veva jaz in žena skupaj. Doma je Ančka tam od Velikih Lašč in je ponosna na svcjo rojstno domovino. Saj So nam tisti kraji dali dosti imenitnih mož, katerih dela pozna Ančka bolje ka. kor marsikateri maturant tri dni pred izpitom. Zdaj me že nekaj tednov naganja, naj poizvem* če ni morebiti tudi tisti gospod domji iz Lašč ali okolice, ki piše o slovensldh izrazih v časopisu. »Saj skoraj ne mz>re biti od drugod,« pravi, ko prinaša ob nedeljah na mizo jajčnik ali cvrtje ali hlebček ali skrknjena jajca. V svojem tako raznovrstnem poslu je Ančka doma: kuha izvrstno, pere ko slroj, lika pa s tako močjo in vnemo, da gube iz rjuh ves teden ne izginejo, na hlačnicah pa se poznajo še dlje, čeprav držim noge križem, zdaj to na tej, potem pa ono na oni. Ančka je pri nas v službi že od najine poroke, nepretrgano. Z nama je prav zadovoljna, to se pravi, z mojo ženo, da ne bo kakega nesporazuma. Ampak, če bi prišlo do tega, da bi moraLa v kaki zadevi med menoj in ženo razsojati, bi držala z menoj, kajti me ima močno v časti. Zlasti sem zrasel pri njej v pogledu učenosti, odkar sem ji razložil izraz aproksimativ-nt>, ne da bi bil pogledal v leksikon. Naša Ančka ve mnogo narodnih pripovedk, pozna vse narodne običaje svoje sCavne domovine in je sploh dubkom polna folklore. Najlepša in najdaljša je pripovedka o mačku, kako je moral prislužiti svojo ženo, nekoliko manj lepa in malo krajša pa ena o ježu, ki so ga izbrale živali za svojega sodnika. Tudi zabavnih zna celo vrsto. Tisto, kako se je cigan spovedoval, naj povem, ki se ji je celo stric Miha nasmehnil. To je bilo takole. Cigan je šel k spovedi. Na spovednikov poziv, naj našteje svoje grehe, je dejal: »Prav za prav grehov nimam, ker jih sproti izravnavam z dobrimi deli. Res včasih preklinjam, toda tudi molim in to dvoje se uničuje; kradem, pa dajem tudi vbo-g*ajme, kar se tudi uničuje; enega sem ubil, ampak tudi enega na svet spravil, to 3e tudi uničuje.« »No, prav,« mu reče spovednik, ;;Bog te je dal, hudič te bo vzel, lej, to se tudi uničuje.« Kdor preudari vse vrline naše Ančke, temu mora biti jasno, da je tudi »organi-zirana«. To ni nič hudega in je nemara še prav. Za naju ima to dejstvo zgolj ta pomen, da je ob nedeljah in četrtkih Ančka popoldne prosta, kar ima za posledico m: zlo večerjo na ta dva dneva v tednu. Po navadi je okisan fižol s škatlico sardin, ki je pa ne odpiramo zaradi nevarnosti, da z oljem ne pokapamo namiznega prta. Ta modra odredba moje žene ima dve dobri posledici: prvič prihrani A-nčki pranje prta, drugič pa imamo lahko sardine prihodnjič na mizi. Tu se zopet vidi globokoumnost naroda, ki jo kaže v svojih rekih in pregovorih, za naš primer, da imaš več cd prihranjenega jajca kakor pa od snedenega vola. Vse stranke v hiši, teh nas je dvajset in dve, imamo drvarnice v kletišču. Tam Ke sestaja hišni parlament služkinj in zdi se, da ima tam naša Ančka precejšnjo besedo, vsekako pa na široko cdprta ušesa. Od tam izvemo vse, kar se zgodi v hiši, in mnogo tega. kar se zgodi in ne zgodi izven nje. Iz namigavanj Ančke se da še o marsičem sklepati in posneti, o čemer se ne more kar naravnost govoriti. Na ta način imamo evidenco nad življe-ijem v.ieh ena in dvajset zakonskih dvojic v hiši in osmih samcev, podnajemnikov. <5e Ančka poroča v parlamentu tudi o nama. ne vem; zdi pa se mi, da nisva izvzeta, kajti, kolikor poznam Ančko, gotovo v zboru ni samo poslušalka. V zadnjem času se z našo Ančko nekaj plete. Postala je nekam zamišljena in namesto »cigančka« kaj rada prepeva ono o »vrtcu ograjenem« ter posebno ginljivo zavija pri »obranem cvetju«. Izkušenemu psihologu, kakršen sem, se mi je kmalu posvetilo, kaj se plete. Pa sem se včeraj opogumil in jo po daljšem uvodu vprašal, •če se morebiti ne moži. In je s priprtimi očmi prikimala in mehkoglasno dostavila: 7>Z železničarjem; ti so zdaj aktualni«. yy Sllkimija — sveta veda naša... a še o konservirattju Dandanes radi pravimo, da je doba čudežev minila. Toda znanstvenik meni, da je ni sploh nikoli bilo, kajti za vsemi, še tako nenavadnimi pojavi je skrit naraven vzrok. Napak bi bilo misliti, da so stari poznavalci naravnih pojavov in skritih odnosov med zakoni verjeli v čudeže. Miselnost dobe jih je res prisilila k molku, vendar so zato mnogokdaj segali po simboličnem označevanju svojih izsledkov in svojega duševnega spoznanja. Naravni vzrok ne zmanjšuje vrednosti izrednih pojavov, temveč nam razodeva veličastje skrite' zakonitosti. Isto velja za alkimijo, ki pa danes po uspelem drobljenju atomov ni več pobožen sen srednjega veka, marveč potrjena možnost. Izraz izhaja iz arabske besede ul-khemi. kar pomeni kemijo narave. Ul-khemi alj al-kemija je prav za prav arabizirana grška beseda hymeia, odnosno hymos, to je »sok« rastline. Alkimija uči, kako moremo uporabljati finejše naravne sile in različne skupnosti gmote. Alkimist išče v več ali manj slikovitem jezikovnem odevalu, ki zastira neposvečenim »veliko skrivnost ali arka-no«, prvi princip kot obči homogeni element, iz katerega so se razvile vse druge snovi. To substanco, ki ne sme biti dostopna sebičnim rokam, imenujejo alkimisti čisto zlato ali »summum materiae«. Element gmote nazivajo tudi splošno či- stilo, ki more odstraniti iz človeškega telesa vse kali razpada, ga pomladiti ter podaljšati njegovo življenje. To je »kamen modrih«. V osmem stoletju našega štetja je zanesel alkimijo v Evropo Arabec Geber, velik učenjak in filozof. Davno so jo pa že poznali v Egiptu in na Kitajskem. Številni papirusi in drugi viri dokazujejo, da so se bavili z njo zlasti kralji ter svečeniki. Takšne listine hranijo »hermetične razprave«. Alkimijo lahko proučujemo s treh gledišč, ki prožijo tri raznolike razlage. Gre za kozmično, človeško in zemsko gledišče. Ta tri gledišča posredujejo Izrazi za tri skupnosti: sulfur, merkur in sol. Čeprav so nekateri pisatelji ugotovili, da je v alkimiji troje, sedem, deset ali dvanajst postopkov, vendar soglasno zatrjujejo, da je njihov smoter spreminjati grobe kovine v čisto zlato. Malokateri vedo, kaj alkimisti s tem »zlatom« prav za prav mislijo. Nižja kovina se v naravi brez dvoma spreminja v višjo kovino, dasi je temelj tega zgolj zemskega in materialnega gledišča dogajanje v notranjosti zemlje. V alkimiji pa nahajamo tudi gledišče, ki uvaja simbolično, povsem duševno in duhovno razlago. Medtem ko skuša kabali-stični alkimist uporabljati to razlago, si poglobljeni alkimist, ki odklanja vse zemsko zlato, prizadeva, pretvoriti nižjo šti-rico (dejanja, čustva, življenjsko silo in stvarne misli) v višjo trojico (pojme, in- Kokoška s tisoč jajci Da je ni bilo in da je ne bo? Bila je, bila, ampak če še bo, to je drugo vprašanje! Nikarte oblizovati že zdaj prstov, snedenci snedeni, rajši poslušajte! Stari ljudje, ki nekaj vedo, pravijo, da kokoš sedemkrat omedli, preden znese jajce, prosim, samo eno jajce. Naša siva, ki smo ji rekli iznrva naša mala, na starost pa naša stara, jih je znesla v svojem velekoristnem kurjem življenju 1067, reci in beri en tisoč sedem m šestdeset. Pa računajmo: krat sedem le sedem tisoč sto devet in šestdeset. Toli-krat je namreč uboga siva kuria slepota omediela. Zdaj naj se pa še naše ženske bahajo. ki... no, zakaj bi se zamerjal tej ali oni? Saj sem o tel veleoridni kokoši že nekoč pisal, pa to je bilo še v tistem času, ko so imela kurja jajca tako malenkostno vrednost, da se skoraj ni izplačalo pisati, tem manj pa brati o takih — malenkostih. Slovesno smo praznovali Enajstega julija 1921 smo slovesno praznovali jubilej tisočega jajca, ki ga je bila ta dan na vse zgodaj znesla naša siva. Prav za prav smo ta pomembni in zelo koristni jubilej samo hoteli slavnostno praznovati, ampak ostalo je samo pri pripravah. Hoteli smo povabiti nekaj pravih naših in istočasno kurjih prijateljev in postaviti k mizi kot slavljenko seveda tudi našo sivo — prosim, ne kuhane in ne pečene, tudi ne v obari ali kako drugače pripravljeno, ampak tako kakor leze ino gre. brska in kliuva, sedi ali leži, leže ali kokodaka. njo samo torej in ipsissima per-sona gallinae. Na prvem mestu naj bi imela svoj krožnik zvrhan dobrot, ki jih obrajta le pristni kurji želodček. Namesto vilic, žlice in noža bi položili na mizo lep šopek, namreč cel snoo pšen5čne?a klasja, ki je prav tiste dni dozorevalo. Naj bi se bila gostila po potrebi in prev;dnosti, kakor bi bila sama hotela. Iz praktičnih razlogov smo si bili zanio omislili tudi ka.1 pripraven brisalni prtiček iz — linoleja. kar tako za morebitne nepredvidene slučaje. Skoraj smo bili našo sivo, ki smo jo zaradi starosti in njenih zaslug že prištevali k domači družini, že navadili jesti »pri mizi«; toda nesreča nikoli ne počiva. Pri generalki sem bil namreč, prav ko je zo-bala s slavnostnega krožnika, močno kih-nil, da se je ozračje pretreslo. Ni tftdaj čudno, da se je prestrašila tudi ta reva nadložna. saj se je je lotevala zadnje čase tudi že naduha, revma in malce tudi že nervoznost, ko je toliko prestala. In je za-kokodajskala, razprostrla peruti, skočila luicijo in duha). Tako predstavi, če mu preobrazba uspe — Edinstvo. Duhovno, miselno, duševno in fizično območje simbolizirajo v alkimiji ogenj, zrak, voda in zemlja. Vsak izmed teh simbolov se javlja v treh skupnostih: v trdni, tekoči in plinasti skupnosti. Zapadna znanost najbrž sploh ne ve, odkod ta »veda« izvira. Gotovo pa je, da je v zvezi z živalskim krogom ali zodiakom in verjetno tudi z bajkami, v katerih so te naravne sile poosebljene. V starem veku so umetnost pretvarjanja poznali verjetno tudi v fizičnem smislu, medtem ko se je v zgodovinski dobi umaknila z javnega pozorišča. Sodobna kemija temelji glede na svoja pomembna odkritja na stari alkimiji, čeprav še ne priznava njene trditve, da utegne obstajati v naravi samo en element. Dasi nahajamo med alkimisti ogromno šarlatanov, moramo ugotoviti, da je bilo tudi nekaj resnih iskalcev. Današnja atomska fizika nam dokazuje, da se razlikujejo elementi med seboj edino po številu elektronov, ki krožijo okrog pozitivnega protona. Tako je možnost pretvarjanja neple-menitih kovin v plemenite znanstveno osnovana. V tem pogledu je prejela sjki-mija svoje izpričevalo, četudi so ostale metode alkimistov še vedno »velika skrivnost«. Mnogi izmed njih so delali z železno vztrajnostjo in čistim srcem, ki jim je bilo pogoj uspeha, ker so bili že tedaj prepričani, da je njihov cilj dosegljiv. rr^ebno lastniki vrtov se zanimajo m sedaj tako pereče vprašanje konserviranja sadja in zelenjave, zato se hočemo dranes *>pet pobavitl ž njim. Pred vkuhavanjem je vsekako potrebno, da pregledamo posod je in potrebščine, ki so določene za ta. namen. Kot posode prihajajo v poštev navadni in patentni konici, sklede, škatle in za sadne soke tudi steklenice. Vse to moramo te- čez krožnik, prevrnila skledo obare, pripravljene iz mesa, kosti in reber enega izmed njenih vnukov ali pravnukov, pobila par kozarcev in — konec je bil ta, da smo b li brez pštenega kos la, siva pa, ta reva tužna zapuščena, ta mati tolikih sinov, je morala nazaj v svoj kurnik. Nekaj statistike in »spomin« Rodila, to se pravi, izlegla se je na kraških tleh meseca marca 1916. Pravijo, da so marčanke najboljše jaičarke. Kakor lahko vidimo, imaio prav. Nesti je začela koj po novem letu 1917. To leto je znesla 242 jajc, prihodnje eno manj, tedaj 241. tretje — to je 1919 — jih je bilo dva manj dve sto, četrto pa 179. Zadnje leto jih je d0 tisočega juoilejnega števila znesla (do 11. julija1! še 140. do konca leta pa še 67. Pa računajte! Šteli smo vsa tista jajca, ki smo jih res dobili in takoj zaznamovali z dnem in tekočo številko. Lahko je tedaj, da smo resnično število njenih jajc vzeli celo prenizko. Jajce št. 140 iz leta 1921. je bilo tedaj tisoče jajce. Skuhal sem ga ter ga ob jesenskem veiesejmu v začetku septembra nesel v Ljubljano, kjer sem ga dal pri belokranjskih dekletih opisati: »1916 — tisoč — 1921«. Dolgo sem ga hranil v slavi in časti. Ampak — nikjer in nikoli ne gre vse po redu in »ampak« mora tudi v našem slavnem jubileju igrati svojo viego Nekega dne, nak, neko noč je bilo, ko smo že vsi trdno spali. »Pok!« je ustrelilo, da je odmevalo po vsem stanovanju. Brž smo bili vsi pokonci, tekali sem. .. '/r.;/j_ >. '/ r:.» // 77i/ i/ J/u\ iJ/j t !s/.J\I \\/J/.'\l '7/-/\ i \! />./.. \M J/„\\ i J/. r\\: Ji •> • -V/.. »i/w./t •S.v- V- • ' J)o$nania doktotju Umfiibta Ko je Ivan Vavpotič pred nekaj leti razstavil v Obersnelovi galeriji, je bila objavljena kritika, v kateri je bilo med drugim navedeno, da se Ivan Vavpotič klanja sprejemajočemu občinstvu, kar da neki pomeni smrt prave in resnične umetnosti, — dalje, da je njegova umetnost pač taka, kakršen je okus in zahteva ljubljanskega sno-bizma. Rečeno je bilo v kritiki, da so Vavpotiču ljudje lepi kakor da so iz biserne matice, rože pa lepše kakor jih je ustvaril Stvarnik. In slednjič, da je ozračje, kjer živi ta srečni rod, vonljivo bolj kakor ambra in perzijske dišave. — Nato je Ivan Vavpotič napisal naslednjo satiro: Sonihal sem po tistih 124 stopnicah, bogme. srrmih puha' ko nadušljiva !o'omot;va. Prvo nadstropje — urad. drugo — urad. tretje (pazi se!) — državni pravdnik. smuknil sem kar mimo — no, končno tule ga imamo. — železna vrata v podstrešje Da. tu notri vražar in ateljuje. Lovim sapo in potrkam enkrat, dvakrat. — NTič. Vraga, da je gluh! L'darim s pestjo. Bo kaj? Pa zarožlja nekaj v ključavnici :n že stoji pred mano — pisan šal krog v.ata. klobuk na glavi — slikar Vavpotič. prav kot ga poznam z ulice in iz kavarne. »Oprostite, toda ta prokleta peč —« »Tc/kr, to izkurite v tej satanski zimi. jeli, mojster?« Odkašljal se je. »Saj bi. pa ta zlomek greje samo le dimnik, zame se sploh ne zmeni! Pa kaj vas prinaša, gospod doktor, v te planinske višave?« Najprej razgovor o kritiki Ponudil mi je bil edini stol. ki ni bil natrpan z razno navlako, papirji, cunjami. »Po kaj sem prišel? Bral sem o vas. vaših portretih, rožah — porazno' kritiko. Baje še klanjate okusu ljubljanskega snobizma. ste se pregrešili proti zakonom umetnosti . ..« »Pardon, gospod doktor da vas prekinem. Prihajate v : nenu policije? Vas pobi ja davčni urad?« »Niti eno. niti drugo.« sem potolažil očitno razburjenega slikarja. »Prihajam kot amater, recimo — amaterski detektiv ki rad «beza po umetnostnih vprašanjih.« »Prav kot jaz v tole prekleto žerjavico.« »Mojster, ko bi le bezal — toda vi sedite na žerjavici! Veste li. da vam očitajo, da na-pravljate iz svojih portretirancev lepotce in lepotice, ki jim spreminjate polt v biserno matico, da 'zdelujete rože lepše, kot jih jc ustvaril Stvarnik sam ...« Ko da ga jc pričila osa. mi je vpadel v besedo: »Pa saj to je blasfemija, pa še v tako pobožnem listu!« Glas mu je postajal hripav. »Da, roganje RrK?u — in kaj še vse?« Mirno, ko da nisem opazil slikarjevega razburjenja, sem nadaljeval: — »pa nečuvene dišave in vonjave, ambro. Fejake, da hodite mimo življenja, in še to in ono... Pa kaj bi vse to ponavljal, povejte mi. mojster, rajši, kaj mi morete na vse to odgovoriti.« Za trenutek sva umolknila Prešel si je lase, napravil nekaj nervoznih korakov, stopil k pečici, pobrskal po ugašajoči žerjavici. Očividno je premagal prvotno razburjenje, kajti ko se je okrenil. sem opazil hudomušen nasmeh na njegovih iicih. »Doktore. ali se še spominjate napada istega kritika na moje mlade kolege — .Neodvisne'? Tako-zvan .načelen' napad na Kregarja, Mu-šiča. Sedeja. Omerzo. Pirnata. Putriha itd. — Na njihovo francosko kunšt. na kolektiv itd. No. in vidite, zato. da mc je isti kritik .raztrga!'. bi mu moral biti le hvaležen! Kajti t-1--- sem se znašel v dobri družbi.' verjemite m ' osne d doktor, v prav dobri in celo od-'i"" H! Neodvisni so kvitirali tisto moralno p: rjo mladega doktorja s huronskim krohotom, se požvižgali na vse njegove rodoljubne nasvete in maiajo. modelirajo ter poje-'o dalje, kot jim je gospod Bog ustvari! kljun Kar ^a se moje malenkosti tiče — veste kaj, če gnete m če vam .dosadno' povabim vas greste z mano. da se prepričate na last ? čaka mc pravkar novo portretno nap,..-." Viko salonsko, purgarsko. snobov-sko .. . Dovolite, da zberem srvoje stvari ter se malo preongavim, medtem pa si moTda prižgete cigareto ali pa se razgledate po ateljeju.« Umetnik v paradi Oh vsokem oknu je samevala v kotu stara preperela omara. Tik poleg ogroma miza. na niej kaos mogočega in nemogočega. Stopil je k mri, odpahnil škripajoča vrata ter izvlekel malo oguljen sicer, toda skrbno zlikan frak, hlače, naškrobljcno snežnobelo srajco, prav tak telovnik, kravato, rokavice iz predala nekje spodaj pa lakirke in visok cilinder dvomljive fasone. toda zlikan na 12 refleksov, da se je lesketal ko kavovar v Dajdamu. Minilo je nekaj dolgih minut in že se je pojavil pred mano v neslutenem sijaju riptop kavalirja — komaj da sem ga spoznal. »Malo počasen sem. kaj ne da. gospod doktor? Par trenutkov še prosim ...« »Nasprotno, mojster, kar hitro s+e to opravili. Veste, da ste sijajni — kar za na ohcet! Samo oprostite, ne razumem — frak. sedajle. pri belem dnevu .. .« »Znam. znam. doktore. toda razumeti morate. kaj se pravi stopiti pred tako imenitno gnspedo. mecena, pokrovitelja . . sploh — na kraju vsega pa me pričakuje tudi milostljiva v večerni obleki Vidite, in k fraku spada tudi tole!« Privzdignil je pokrov bleščeče poliranega slikarskega kovčka. Kar zabliskalo se mi je pred očmi. Paleta kot brušeno zrcalo, skrbno sortirane tube. vse nove. deviške pa čopiči — naifinejše. kar premore tovrstna industrija, fhneumoni. zlate kune z najnežnejšimi konicami, vsak okrašen s svileno pcntljico. vsaka v drugi barvi, prav kot jih jc prkaza' mojster Gaspari na neki Vavnotičevi karikaturi Zapazil je bi! začuden vprašaj v mojih očeh. »Strmite, kaj ne da? Podobnih še niste videli! Slikam izključno le s temi čopiči. Tiste «iroke s ščetinami domo- in tujerodnih prasat sem uporabljal v mladih letih, danes jih prepuščam plebejcem.« Stopil je bil k mizici, ki je stala poleg precej osmolenega študentov skega umivalnika. Na niej so se kopičile večje in manjše stekleni-čice. med njimi flakoni iz brušenega stekla. očitno parfemi, dvoje, troje debelih tub, zavojčki 'n pločevinate škatlice s pisanimi etiketami. Radovednost mi m dala miru. »Mojster, tole so na olja terpenfm?« »Tvi^nentin. laneno olje. kaj vam pade na um! 1 j so prostaška sredstva nevredna mon-dčnega portretista. Slikar kot jaz uporablja izključno le pristno rožno olje. ki mi ga dobavljajo bolgarski vrtnarji iz Zagreba. Sem in tja sežem tudi po kopaivinem balzamu Vse drugo odklanjam.« »In v teh tlakon tubah, škatlah, mojster?« »Moj Bog. saj nimate zama^enega nosu — kaj ne čutite? — parfemi, dišave vseh sort. tudi najbolj eksotičnih! No. in v tubah, škatlah kreme, balzami, kako pa nai slikar k; se klanja okusu snobov ...« »Razumem, vse razumem, dragi moister ne hudujte se!« Pospravi! je bil vso to galanterijsko robo v ohlapno aktovko ter stlači! vanjo še belo slikarsko haljo, ki jo je bil snel raz kavlja na | steni. Okrenil se je še k malemu zroalcu nad umivalnikom, si pogladil lase. naravnal kravato pograbil aktovko in slikarski kovčeg ter mi končno pomignil ... »Greva?« Z avtera na pet In že sva jo ubirala po tistih 124 stopnicah navzdol. Prav ko sva švignila mimo stanovanja državnega pravdnika mi jc šin'io v glavo: »Mojster, kaj pa stojalo, platno?« »Ah, to vse je že oskrbel moj šofer.« Zazijal sem. »Vaš vaaaš šofer?!« Preden mi je bil odgovoril, sva bila že spodaj. In res. pred vrati naju je žc čakala prekrasna, udobna, vsa nova limuzina, pravcat RolIs^Rovce. najnovejša slikarjeva pridobitev iz nezaslišanih honorarjev, ki jih sprejema za svoje buržujske portrete. Dostojanstveno naju je pozdravil livriran šofer ter mi z globokim poklonom nonudi! sedež. Slikar pa je sedel kar k volanu. Odbrzeli smn mimo balustrad in stebrovja tromostja mimo stražnika v začaranem risu goltali ulico za ulico ter jo končno v elegantnem loku zavili pred mogočen portal objestne palače nekje v najodličnejšem kotažnem okra-j'-- bele Ljubljane. V palači gospe s! a generalnega Na stopnišču je pričakoval slikarja sam hišni gospodar. Vzajemni globoki pokloni, mojster pa me je predstavil svojemu mecenu ter mu pojasnil namen mojega nenajavljenega prihoda. Gospodar (slikar ga ie pasje ponižno ogovarjal enkrat s »predsednikom«, drugič z »generalnim«) nama je velel, da vstopiva. Sprejel naju je visoko obokan koridor, ves v dostropnih oknih. zrcalih in Icstencih, pod nogami pa so se rrehko udajale dragocene preproge. Široko razprta steklena vrata so vodila v salon, razkošen nad vse pričakovanje. Jei.ialo mi je kar vid. Težko baročno pohištvo, stene prelivajoče se iz zlata v zlato veličasten, prekrasen benečansk; lestenec, ogromni Širvani-Ispahani in Kašmiri. vsak takole med brati po fift do R0.000. razprostrti po blestečem se parketu. na steni kapitalen Jakopič, žal narobe obešen desno in levo od velikega mojstra pa »Bohinj« in »Bled« od ruskega s]ikaria-kroš-njaria po 100 do 150. Nasproti med rkni pa Ponte Rialto in Ponte dei sespiri. prvi v večerni zarji, drugi v mesečini, menda vezenini iz steklenih koral, natančnejše tega iz daljave nisem mogel dognati V kotu naslanjač ogromnih dimenzij, prevleka škrlat iz najdragocenejšega brokata. v njegovh glob:nah pa se je pozibavala trebušasta blazina iz črnega baržuna. na njej pa s srebrno bronzo :n steklenim prahom naslikana mačka s pravimi — pardon — steklenimi očmi ter pravimi brkami iz ščetin Milostljiva se pojavi V tako slavnostnem prostoru naju je sprejela domačica. bujna plavolaska, dama v tistih zavidljivih in nepreračunl.jivih letih kjer je 20 = 50 in narobe Oblekla je bila dolgo — in širokokrilo večerno toaleto iz težkega tafta. Povrh še oki-čena s približno poi kile zlata. Ponudila nama je z najljubeznivejšim nasmehom na svetu svojo dražestno, skrbno manikirano ročico Da ste videli slikarja! Kot galan iz 17 stoletja! Ne. tega nisem bil pričakoval! Vse drugo kot to! Kje le je vse to pobral? Meni se je dvigal želodec Še za tistj mišji repek spoštovanja, kolikor sem ga imel do mojstra, je padlo pod ničlo, na stopnjo letošnjih mrazov. No po vseh teh poklonih je prišel končno do besede gospod generalni. »Izvolite, gospoda! Hotel sem prav za prav. da me portretirate za naš klub, pa sem se raje odločil — kajneda, golobica —. da mi naslikate mojo soprogo. ... Smem ponuditi šilce konjaka? Pravi francoski import... tri zvezde.« Pridružil sem se mojstru, ki je zvrnil eno. pa še drugo. Kar pa je sledilo, ne, to mi bo ostalo v spominu vse žive dni. Mislil sem. da mu je pozlilo. Konjak9 Vrgel se je na kolena prav pred svoj mode! v naslednjem trenutku pa se je zleknil kar po dolgem po temnem Širvanu. Zazdelo st' mi je da mu je nekaj zatrepetalo pod dolgimi škri-ci. ko da je ponaigal kužek z repkom, napravil je še enkrat, dvakrat Auf und nieder ranj-kih zibeenarjev ter hlastno poljubil rob go-' spejinega krila Smehljaj Mone Lize Končno se je pobral. Jecljai je: »Krasna ste, milostljiva, prekrasna, božan-stvena, čudovita! In ta smehljaj Mone Lize! Da, prav nanjo me spominjate ...« Gospod soprog je bil menda vse te poklone preslišal ali pa se je potuhnil, ko da jih ne sliši, gospa pa se je blaženo smehljala — da. prav kot Mona Liza. »Da. da. sijajno,« kot da govori sebi samemu. je ponavljal. »Kar takole, kot pravkar sedite, milostljiva« Ser.čil si je oči, krilil z rokami po zraku. Sedaj je bil stopil k stojalu, obračal napeto platno, kot da jadra, zdaj na levo. zdaj na desno, stopical nazaj, ,se poganjal naprej — meni je udarjalo na smeh — ter končno obstal. »Takole, bravo, takole! S te strani ste najlepši, nepopisno lepi! Veste, da me sedajle spominjate na Macdonaldovo. Prosil bi mi-lostljivc edino še, da ves čas slikanja mislite na kar koli najprijetnejšega v življenju, recimo na vašo prvo ljubezen, vaš prvi tango.. .« Plašno se je ozrl po IQI če.. Če hoče ženska moškemu razndctt, da mu je naklonjena, mu zaupa svoje skri\riosti * Če piše žena ljubavno pismo, se le redka zgodi, da je nLsIovljeno na moža * Če žena ljubi, zgubi n-oie srce; če ljubi mož, zgubi poleg srca tudi pamet Če reče žena. da bo začeta novo življenjei, se to pravi: novo ljubezen. Če ni žena nekomu več naklonjena, se zanima gotovo že za drugega. * Če odpre ženska moškemu nebesa, mora tt gotovo plačati vstopnino. * Če začne ženska kolebaii. potem je sama $ seboj na čistem. * Če vzdigne mož padlo žensko, popravi na* pako. katero je storil drugi. * Če te ljubica goljufa, ne obupaj: tvoj rub slednik te bo maščeval! * Če ženska veliko obljubi, malo drit * Če začne mož svojo ženo zanemarjati, ima rogove že v žepu. Strmiški: Uganka Besedo celo če premisliš malo. pa veš. kam dela je nevesta balo. Če zadnjo črko mesto prve vstaviš, latinski lep pridevnik si sestaviš. Pomeni zlo in grenko ta beseda; zakonski sreči slaba je soseda. Brez glave — v štirih črkah — bo nevesta dejala ženinu, da mu bo zvesta. Z imenom svojim mu bo potrdnla, da dolgo, dolgo ga je že ljubila. Ko sta tako dodobra se zmenila, sta pred latinski brž oltar stopila, nakar slovesno sta se poročila. (Za predujem sta nekaj naročila.) Tri zadnje črke povedo oboje, beseda kaže vendar vsaka svoje. Bogu se tujemu priporočita, komu, ta ve. kdor zadnji črki čita: egiptovsko božanstvo tu se skriva, ki sončne žarke na zemljo razliva. In črka zadnja, prva v abecedi (tako se širi govorica med sosedi) se po predujemu kmalu bo poznala, ko hčerka v zibelki bo zajokala. REŠITEV rGA.VKE PRED TEDNOM: Hvala, vala (val, vala), Ala, a (kratica Ijrzojavna za Laze) a = prva v abecedi Hv-a-la ~ sredi besede. (Jrejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Pran Jeran. — Za tnseratni del je af^ovaren Ljubomiz Volčič. — Vsi v Ljubljani.