Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ........................ $3.00
Za pol leta..............................1.75
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otfawa.
V . . .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
V .
Let. 3. Št. 107.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, APRIL 11 1945.
Price 5c.
Vol. 3. No. 107.
SPOROČILO KUÜfiOVALCEM, ROŠITEUEM EDINSTVA IN VOHUNOM
Beograd — Ob priliki spominske proslave 27 marca v Beogradu in ¡drugih mestih se je zbralo ljudstvo in z navdušenostjo pozdravilo svoje narodne voditelje, ki so govorili pred zbranimi množicami.
Govorili so dr. Jovanovič v imenu bivših vojnih ujetnikov, Branko čubrilovič, Sava Kosanovič in g. Stani-šič. V svojih govorih so sicer v kratkih toda polnih življen-skega pomena orisali nadčloveško borbo narodov Jugoslavije, proti fašističnih o-kupa,torjev in domačih izdajalcev.
Toda, ko je nastopil na govorniško mesto premier in maršal Jugoslavije, Josip Broz Tito,, navdušeno ljudstvo je klicalo in pozdravljalo svojega voditelja.
Premier Tito v svojem govoru posebno je zvrnil pozornost na nove poskuse protinarodnih elementov in nemškega, fašizma. Nemški fašizem videč svoj popolni pogin vred z svojimi poma-gači, pošiljajo vohune med ljudstvo z novimi in preračunanimi svrhami. Poglavitno z namenom na znotraj med ljudstvom sejati mržn-jo, širiti lažnjivo propagando in odvračati ljudstvo od njegovih osnovnih nalog tako v zmagi, kakor tudi po zmagi.
Takim elementom premier Tito je dejal: "Današnja doba ni kakor je bila nekdaj prej. Je pač začetek
nove dobe narodnega pre-porojenja. Doba v kateri smo sami gospodarji našega doma in imetja. In vsak, kateri bo skušal slediti preživele izdajalske in sovražne elemente, bo zgažen kakor črv!"
To je pa obenem opomin drznežem in rušiteljem narodnega edinstva tudi na tem kontinentu, da spoznajo tako resnost kakor tudi moč narodno-osvobodilnega, gibanja v starem kraju, katero zagotovo da bo obračunalo z vsemi onimi, kateri skušajo izpolnjevati želje sovražnika narodne svobode in narodnih pravic.
DUNAJ PRED NEPOSREDNIM PADCEM
KOENIGSBERG ZAVZET TER TRI VAŽNE ŽELEZNIŠKE PROGE OB DUNAJU
Moskva — Po zatrdilu vesti iz Moskve, nacistični odpor v predmestju in samem mestu Dunaju, je popolnoma zdrobljen. Nacistični garnizon, kateri je imel nalogo braniti mesto pod vsako ceno, se nahaja v neredu in v brezupnosti da odstopi, ker sovjetske čete so vnaprej sprečile tako odstopanje,, kakor tudi dobavo za o-jačanje sovražnim silam.
Tretja Ukrajinska armada je prebila sovražne barikade in dospela v središče mesta. Dočim druga Ukra-
KAJ NAMERAVA KONSERVATIVNA REAKCIJA
Pet nemških mest v plamenu
Pariz — Po zatrdilu tu-kajšnih vesti iz bojne črte, pet nemških večjih mest se nahaja v plamenu z strani zavezniške ofenzive na zapadni bojni črti. Ta mesta, so: Bremen, veliko industrijsko mesto, Hannover, Hamburg, Brunsvick, Lue-beck in še več drugih manjših mest. Istočasno ta vest trdi, da se nahaja deset čet-vornih milj nemškega ozemlja pod neposrednim ognjem zavezniškega topništva, bombardiranja z zraka in pritiskom zavezniške armade.
Mesto Bremen se nahaja na ustju reke Weser, eno od najvažnejših nemških pomorskih pristanišč. Dočim so ostala omenjena mesta znana po svoji industrijski produkciji itd.
Koordinirana ofenziva zavezniških armad na za,padni bojni črti v minulem tednu beleži- ogromni napredek. Zavezniška armada se z naglico približuje Berlinu z več strani in je odaljena to-časno komaj nekih 128 milj. Posamezni krogi izražajo mnenje, da ni daleč dan., ko se boste spojili zavezniška armada in Rdeča Armada ob glavni prestolici Hitlerjeve Nemčije — Berlinu.
ZAPOSLITEV NACISTIČNIH ŠPIJONOV
Toronto — Takoj po izjavi premiera Drew-a, ko je podal izjavo, da je provin-cionalna, vlada kot taka prenehala obstojati in da bodo le volilci na dan volitev imeli priložnost odločiti ali naj nadaljuje vladne posle konservativna reakcija a,li pa koalicijska vlada, reakcionarno časopisje posebno "Globe and Mail" in "Toronto Telegram", je začelo udrihati po delavskih poslancih, da sta odgovorna za razpustitev vlade, oziroma koalicija "komunistov-liberal-cev."
Toda od tega časa je že dva tedna in bivši premier Drew — molči kakor grob o napovedi datuma za prihodnje volitve. Tudi reakcija je deloma utihnila zadnje dni tako, da se ne poslužuje po nemškem fašizmu izmišljenega propagandnega sredstva strašiti ljudstvo z "rdečim strašilom." Vendar pa molk reakcije ne pomeni da je res odnehala od reakcionarne kampanje v tem o-
število nacističnih di-narašča
žiru tembolj nasprotno bo resnica.
Ni izključeno da dela z polno paro in se pripravlja z propagando z katero se hoče poslužiti v prihodnjih provincionalnih volitvah. To je tembolj zagotovo, ker kadarkoli reakcija deloma u-tihne, tedaj je njena namera skoro najbolj nevarna. Zato je potrebna budnost progresivnega gibanja v vsih ozi-rih in poglavitno v pripra--*-vah za volitve.
Prihodnje provincionalne volitve v Ontario, bodo menda najpomembnejše ne samo v tem, da se izvoli vlado v dobi vojne vihre, ampak v tem, kakšna naj bo prihodnja vlada. Ali bo vlada, ki bo resnično zagovarjala in ščitila narodne interese, ali pa vlada, katera bo skušala vpeljati diktatorski režim reakcije.
jinska armada podi nocisti-čne sile z vzhodnega predmestja in z tem sprečila mogočnost na odstopanje nacističnega garnizona v obrambi Dunaja, kateri se nahaja pred neposrednim padcem.
Medtem sovjetske čete so zavzele močno utrjeno mesto Koenigsberg, prestolico vzhodne Prusije, katerega so že dalj časa oblegale. Po zdrobitvi poslednjega odpora nacističnih sil v tem obleganem mestu, sovjetske čete so ujele nad 42.000 nacističnih vojakov in častnikov, 500 topov, 100 lokomotiv in 7000 železniških vagonov.
Oddelki druge Ukrajinske armade, so zavzeli važne položaje ob zavzetem mestu Bratislava, devet milj vzhodno vzhodnega, predela Dunaja, mesto Mansdorf, za-eno pa nad 40 mest in vasi v čehoslovaški, kakor tudi ujeli nad 200 nacističnih u-jetnikov.
Južno od Dunaja, oddelki maršala, Tolbukhina z blis-
kovito naglico napredujejo in so zavzeli važno komunikacijsko središče Eerndorf, ujeli 1700 ujetnikov ter veliko količino vojne opreme.
Kakor razvidno točasno in sodeč po poročilih iz vzhodne in zapadne bojne črte, nacistični odpor iz dneva v dan ka,že popolno upeša-nost in brezupnost. Najbrž da ni tako daleč dan, ko bodo poslednje utrdbe takoz-vane nacistične "evropske trdnjave" popolnoma zdrobljene in Evropa osvobojena.
SIN IN Hči ORSOJATA MIHAJLOVIČA KOT IZDAJALCA
Nekje v Jugoslaviji — Poročevalec za zavezniški tisk, Landrum Bolling, kateri se točasno nahaja nekje v Jugoslaviji, podaja značilno izjavo sina Branka in hčerke Gordane Mihajlovič, katera obsoja Dražo Mihaj-loviča kot narodnega izdajalca. Poročevalec Bolling v svojem sporočilu o pogovoru z njima pravi naslednje: "Kakor na znotraj tako tudi na zunaj Jugoslavije, dobimo ljudi, ki ne morejo nikakor verjeti, da je bivši vodja četnikov Draža Mi-hajlovič, sodeloval z Nemci,
MARŠAL TITO IN ŠUBAŠIČ V MOSKVI
Radijsko poročilo iz Moskve poroča, da je na 5. aprila prispel v Moskvo jugoslovanski premier, maršal Tito. Z njim je prišel tudi zunanji minister dr. Ivan šubašič in ostali državni uradniki. V Mi»ski so bili na letališču pričakani in sprejeti po državnih predstavnikih med katerimi je bil tudi novi šef generalnega štaba, general Aleksej Antonov.
Premier King morda na znani federalne volitve
Ottawa — Vsaj nekateri ščitila narodne interese in državni krogi izražajo mne- delala v pravcu dobrih od-
• _ , ,-----------•	nošajev z drugimi narodi v
medsebojni kooperaciji po skončani vojni.
Prav zato je naloga volil-cev temvečja,, da ne nasedajo tako obljubam, kakor tudi izmišljenim obtožbam reakcije, ampak da trezno presodijo predno bodo oddali svoj glas za kandidata za federalno zbornico. Kandidati, kateri bodo zagovarjali narodno edinstvo, ter sporazum velikih treh v Jalti, so kandidati vredni glasa delavca in delavke.
nje, da, bo naznanjen datum za prihodnje federalne volitve pred zaključkom zborovanja federalne poslanske zbornici.
Posebej je to mnenje reakcionarnih krogov konservativne stranke, kateri polagajo ne malo upanja v prihodnjih federalnih volitvah, da dobe večino glasov in formirajo vlado železne pete.
Konservativna reakcija o-dnekdaj polaga največjo skrb edino na volitve. V pred volilni kampanji obljublja vsevprek, kar pa kot navadno ostane le na papirju. Za pričakovati je torej tudi v prihodnji kampanji kričečih obljub in obtožb, katerih pa je poglavitni cilj zasenčiti resnico o resnih nalogah naroda, da izvoli vlado, katera bo dejansko
zerterjev
London — Premier Tito je preko radia opozoril prebivalstvo v Jugoslaviji, pred zaposlitvijo nacističnih špi-jonov v zaledju bojne črte. Dejal je, nacistične oblasti videč svoj pogin, so poslale svoje špijone v zaledje z namenom, da odvrnejo prebivalstvo od odpora, ter na ta način si podaljšajo življenje.
Vse kar je potrebno pravi maršal Tito, je budnost ljudstva povsod, posebno v pogovoru z nepoznanimi osebami, ter vsako sumljivo o-sebo takoj naznaniti oblastem.
London — Med 'večjimi problemi nacističnih oblasti v Nemčiji, je naraščajoče število nacističnih dezerterjev na zapadni bojni črti.
Vojni poročevalec preko radio postaje iz Luxembur-ga pravi, da je število nacističnih dezerterjev v zadnjih nekoliko tednov doseglo tako visoko, kateremu niso kos nacistične oblasti, da jih zberejo skupaj. To je mogoče ugotoviti tembolj na podlagi nacistične propagandne m^šine, katera skuša z drastičnimi ukrepi sprečiti bežanje vojakov in je prisiljena- povedati vsaj deloma resnice o brezupnem položaju.
Tako je zadnje dni znani propagandist Goebels odkrito povedal nemškemu ljudstvu, da ga ne čaka neka čudežna rešitev od zunaj, ampak nadaljevanje borbe do kraja.
Napram zatrdilu poročevalca za londonski časopis "Daily Sketch", nemški ka-prol Hitler, je imel daljša posvetovanja z nacističnimi voditelji glede situacije na zapadni in vzhodni bojni črti. Dozdeva se, da so ta posvetovanja znova rezultira-la v odstranitvi nekoliko nacističnih generalov zaradi večjega uspeha zavezniških armad v prodiranju proti Berlinu, kakor tudi tajnih sklepov med nacističnimi voditelji. Toda nacistični vojni komentator odkrito priznava, da je situacija zelo resna in tudi kritična, dasi polaga kot ponavadi upanje na zmago, vzlic vedno večjemu številu nacističnih dezerterjev.
Podpisan sporazum izmed Tita in UNRRE glede pomoči Jugoslaviji
B"eograd — Dne 24 marca t.l., je podpisan sporazum med vlado premiera Tita in predstavništvom UNRRE v Beogradu. V imenu jugoslovanske demokratske federativne vlade sporazum je podpisal Nikola Petrovič, minister za trgovino in v imenu UNRRE, Roy Hendrickson, Deputy Direktor General v Washington-u. Sporazum se nanaša na način, kako čimprej dobaviti nujno potrebna živila za ljudstvo. V nekaterih krajih vlada glad in beda in je v tem oziru najvažnejše vprašanje nuditi pomoč v hrani, obleki, obuvalu itd.
V tem pogledu je objavljena naslednja izjava podpisnic omenjenega sporazuma :
"Podpisani sporazum je osnova za dajanje pomoči hrabrim narodom Jugoslavije, kateri so toliko doprinesli v borbi za svojo svobodo
IZVOLJEN JÜG0SL0-VANSKIKARINET
Imenovani jugoslovanski poslaniki
Odbor Južno-Slovanskih Amerikancev poroča brzojavno :
Jugoslovanski delovni kabinet izvoljen. V njem se nahajajo: maršal Tito, Edvard Kardelj, dr. Iavn šubašič, Sava Kosanovič in Sreten Žujevič.
Imenovani so poslaniki za Zedinjene Države, Anglijo in Francijo in sicer: Stanoje Simič za Washington, dr. Ljubo Leontič za London in Ristič za Pariz.
in [motne stvari Združenih I jugoslovanske oblasti z so-riai lov, kateri so toliko tr- delovanjem predstavništva pel-in danes trpe všled so-1
Vratnega opustošenja njihove zemlje in imetja.
Osnova sporazuma določa dobavo v Jugoslavijo, hrano, obleko, obuvalo in druga potrebna sredstva, ki bodo koristila pri obnovi poljedelstva, industrije in transportad je, ter pomaganje z strokovnimi močmi, katere bo vlada potrebovala.
Odgovornost za delitev pomoč ljudstvu, bodo vršile
Sarajevo in Gospič osvobojeni
London — Dne 6 aprila, so edinice jugoslovanske armade osvobodile Sarajevo, glavno mesto Bosne, katero so oblegale že dalj časa proti močnim nacističnim utrdbam. Po zlomu nacističnih utrdb in osvobodilvi tega, mesta, sovražne izgube znašajo veliko število v moštvu in vojni opremi. Skoro na vsaki ulici sovražne sile so postavile barikade in globoke zakope za lažje in težje strojnice.
Druga važna; zmaga nove jugoslovanske armade je v Liki, osvoboditev Gospič-a, katerega so že dalj časa imeli v oblasti hrvaški usta-či in domobranci. Poleg tega; osvobojeno je večje število nadaljnih vasi v Liki in Pri. morju.
Po zatrdilu vesti minuli teden borbe v Sloveniji se nadaljujejo toda brez večjih sprememb položajev. Posebno hudi boji so v teku v Primorju, štajerski in Koroški ob avstrijski meji.
UNRRE, kot nadzornika. Do-sedaj se je dobavljala pomoč Jugoslaviji čez dalmatinsko obrežje po anglo-a-meriški vojni organizaciji (Military Liaison). Od 15 aprila t.l., odgovornost za dobavljanje pomoči Jugoslaviji prevzame UNRRA in je upanje, da se količina najnujnejših sredstev dodatno zviša.
Obenem je ugotoviti, da zavezniki razpolagajo z dovolj parnikov, kateri bodo prevažali pomoč v Jugoslavijo, kjer je tako nujno potrebna."
Napram izjavi Pavla Gre-goriča, ministra za Hrvatsko, računa se, da je v letu 1941 umrlo od glada najmanj 10.000 oseb. Mnogo ljudstva je, umrlo minule zime. Toda vzlic tako strašnega trpljenja in lakote pravi dr. Gre-gorič, dalmatinska pokrajina od 700.000 prebivalcev, je dala 10.000 dobrovoljcev jugoslovanski vojski.
Posamezne pokrajine niso tako močno prizadete v kolikor se tiče hrane. Beograd in okolica, sta v tem oziru še primeroma dobro obskrbljeni. Toda pokrajine kakor Bosna, Gorski Kotar, Hercegovina in Primorje, so strašno prizadete zaradi pomanjkanja hrane, stanovanja, obleke, kuriva itd.
Vlada premiera Tita izraža nado, da bo pomoč prizadetim pokrajinam v bližnji bodočnosti dobavljena v dovoljni količini z strani UNRRE. Hrana, ki bo dope-ljana z parniki na obrežje, bo naložena na tovorne tro-ke in takoj prepeljana v kraje, kjer je najpotrebnejše.
šubašič bo načeloval jugoslovanski delegaciji
Belgrad, 31 marc. — Na včerajšnji seji Jugoslovanskega kabineta vlade premiera Tita, so se razpravljali načrti, odnoseči se na Jugoslavijo v vezi z San Fran-cisco svetovne konference Združenih Narodov za osi-guranje povojnega miru. Formalnega poročila teh načrtov se v kratkem pričakuje.
Po izjavi poročila,, verjetno je da bo Jugoslovansko delegacijo predvodil dr. Ivan šubašič, zunanji minister in prejšnji predsednik vlade izgnanega režima v Londonu. Delegaciji je vključen tudi Sreten žujevič, finančni minister in ekspert-ekonomije, finance in kolonizacije.
Od vseh držav, Jugoslavija je zelo zainteresirana za izgradnjo osiguranega sistema, proti mogočim povojnim agresijam, je izjavil predstavnik vlade premiera Tita. Radi tega Jugoslavija bo podpirala vse progresivne cilje in smernice kateri so sprejeti na konferenci v Dumbarton Oaks.
Predhodna delegacija predvodena po Stojan Gav-riloviču in katero se pričakuje okrog 10 aprila v Wa-shingtonu, ima za nalogo urediti vse začetne dogovo-
kot izdajalec svoje domovine in svojega naroda.
Na Sremskem frontu sem se ravnokar srečal z njegovim sinom Brankom, kateri poveljuje partizanski topniški bateriji. Toda, kakor ne on, tako tudi njegova sestra, ne dvomita v resničnost obdolžitve njihovega očeta. Gordana, kateri je 19 let in je bila pred nedavnim ranjena pri Sanitetnem oddelku vojske maršala Tita, je istega mnenja, pravi Branko.
'Oba sva se sporazumela brez kakega dovoljenja ali posvetovanja in odločila že zgodaj v septembru pristopiti k partizanom. Gordana se je srečno umaknila iz Beograda vzlic temu, da je bil okupiran in prešla k partizanom. Skoro v isti čas, tudi sam sem zapustil četniško zarotniško skupino pri Va-ljevu pod izgovorom, da po-zvem za partizanske priprave za napad, kateri je res tudi bil v načrtu. Tako sem srečno tudi sam pobegnil k partizanom, dasi sem imel ta načrt že davno prej".
V daljšem pogovoru Branko je podal nekoliko podatkov, kateri resnično potrjujejo obtožbo proti Draži Mi hajloviča. On pravi: "že zgodaj jeseni 1941 leta, čet-niki so izvedli napad proti partizanom, niso pa proti Nemcev. V mnogih spopadih z partizani, četnike in Nemce je podpiralo nacistično letalstvo in topništvo. Poleg tega iz glavnega stana četnikov je izdana zapoved, da se ne sme napadati Nemce brez posebnega ¡dovoljenja. Glavna komanda je z vso skrbnostjo odstranjevala četniško skupino, katera bi izražala vnetost borbe proti nacističnim silam .
Stališče mojega očeta v tem oziru je bilo, sprečiti premoč partizanov, ter ostati pasiven napram Nemcem. Temu njegovemu stališču so se protivili posebno prosti vojaki, toda teroristična disciplina, je sprečila efektivno opozicijo v tem oziru.
Kakor mnogi drugi, kateri so odšli od četnikov, sem tudi sam pristopil k partizanom iz enostavnega razloga, ker edino oni so se borili in prizadevali da izže-nejo okupatorje iz Jugoslavije."
Na vprašanje kaj misli kje neki se nahaja njegov oče, Branko je na kratko odvrnil rekoč, da zaekrat ne more povedati ničesar sigurnega. Vsekakor dozdeva na podlagi sporočila iz Beograda, da se skriva nekje v bosanskih planinah
En milijon 500 tisoč družin
Ottawa — Do minulega tedna je bilo registriranih 336.000 družin, katere so se registrirale v svrho za dobivanje državne podpore. Registracija je izvdena najhitrejše in z točnimi podatki glede števila otrok, njihovo starost, dan rojstva in mesto, v provinciji Ontario, kjer je dosedaj registriranih 136. 000 družin. Dočim po računu ministerstva za javno ob-skrbo število družin znaša en milijon in 500 tisoč..
Registracija družin je zelo važna, kajti z dne 1 julija t.l.,, bodo za otroke izpod 16 let starosti dobivale denarno pomoč. Tiskovine za tako registracijo se dobi na vseh poštnih uradih in tudi drugih javnih ustanovah.
Rev. MALETIČ IMENOVAN ZA IZSELJENIŠKEGA KOMISARJA
New York — Rev. Strahi-nja Maletič, tajnik Združenega odbora južnoslova.n-skih Amerikancev, je imenovan po novi jugoslovanski vladi na položaj izseljeni-škega komisarja.
To izjavo je odal Združeni Odbor,, ter istočasno da je na njegovo mesto tajnika Združenega odbora južno-slovanskih Amerikancev, izvoljena dosedanja namestnica tajništva,, Ančka Traven.
OSVOBODITEV AVSTRIJE
London — Moskovski radio med drugim naznanja, da je osvobojenje Avstrije skoraj na vidiku. Toda, sovjetske čete ne prinašajo avstrijskemu narodu suženjstvo, temveč popolno osvobojenje izpod nacistične tiranije.
51
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača.
UNRBÄ-organizacija združenih narodov za gospodarsko obnovo sveta po vojni
Slovenija v borbi za svobodo
Slovenke - od Trsta do Lendave od Celovca do Černomlja
Bratska Rdeča Armada se zmagovito bliža slovenski domovini in vzbuja neizmeren strah nacistični in izdajalski svojati, ki trepeta pred trenutkom, ko bodo trpinčeni narodi poteptali vso to gnusobo v samem Berlinu enkrat za vselej. Zapadni zavezniki zadajejo Nemcem udarec za udarcem.
Hitlerjevska zver pa hoče za vsako ceno odložiti trenutek pogina. Zato se drži poslednjih koščkov nagrab-ljene zemlje s kremplji in zobmi,, pretpleta jih z bunkerji in z bodečo žico. koplje obrambne jarke in zasužnjuje pri tem celo otroke in žene.
Naši južnoslovanski bratje in sestre že odgovarjajo na vse to z edinim sredstvom, ki zaleže: S popolno mobilizacijo vseh mož za fronto, s popolno mobilizacijo vseh žena v zaledju. Na bratskem jugu uspešno obkoljujejo in uničujejo zadnje zagrizene skupine okupatorjev in izdajalcev.
v Ta zločinska golazen pa še ni obupala, še vedno je močna. Za vsako ceno se skuša iztrgati iz smrtonosnih pasti. Zato išče slabih točk, kjer je odpor manjši. In že jim krvave oči uhajajo prav na našo slovensko zemljo. Zločinski Nemci upajo, da je naša vojska preslabotna, da bi lahko zaščitila vse naše meje in ebenem uničila še zadnje okupatorske postojanke na naših tleh. In to se bo v resnici zgodilo, če ne bomo pravočasno okrenili naše vojske. Ne dopustimo da bi se te krvave horde na naših tleh opomogle za novo prelivanje naše krvi!
ŽENE, DEKLETA!
V teh letih smo spoznale vse strahote sovražnikovih vdorov. Neizbrisane brazgotine je pustila v naših dušah ta kuga, ki je lokala našo kri,, teptala našo čast, se zavijala v dim naših požganih domačij in uživala v smrtnih krikih naših otrok! Danes, v tem svojem zadnjem obupnem boju, pa je postala ta zver še vse strašnejša!
Še druge nevarnosti ne smemo prezreti, ki preti predvsem našim obmejnim bratom s poginom. Tudi me žene spoznavamo vedno bolj zakrinkane fašiste v zavezniški Italiji, ki hrepene po novem zatiranju našega ljudstva in kujejo potuhnjene spletke proti nam. Ali bomo dopustile, da bodo izrabili trenutek naše slabosti? Ali bomo dopustile, da bodo okrnili našo s krvjo napojeno zemljo, da nam bodo iztrgali naše demokratične pridobitve, ki zagotavljajo lepšo bodočnost nam in našim otrokom?
Ne bo jim uspelo! Zgodovina je naučila tudi nas Slovence, da zmaguje pravica le tam, kjer se zanjo bori-
mo!
SLOVENSKE ŽENE!
Tu je željno pričakovani čas, ki odloča vse! Danes moramo krepko začrtati naše meje proti sovražnikom vsake vrste!
Zato daje sleherni pošteni slovenski človek v teh dneh iz sebe vse, da bi bila naša vojska čim močnejša, da bi za njo stalo čimbolj strnjeno zaledje. Zato odhajajo v teh dneh še poslednji terenski delavci na bojno polje, kjer se dokončno odloča usoda naših otrok! Odhajajo brez strahu da bi nedostavalo orožja in opreme. Orožja je mnogo, le borcev je treba,, da ga zasukajo proti Nemcem. Ničesar nam ne manjka za našo dokončno zmago.
Tudi me žene, ki same ne moremo v poslednji boj, se ne bomo omadeževale pred junaki, ki so dali svoja življenja v tej pravični borbi! Ostale bomo same v zaledju. Polnovredno nadomestimo naše može, brate in sinove prav povsod!
ŽENE, NA PLAN! VEN IZ ZAPEČKOV, DOMOVINA NAS KLIČE!
Dokažimo, da smo vredne hčere svojega naroda! Pustimo malenkosti, ki ne koristijo naši sveti borbi. Tek-mujmo v borbenosti, tekmujmo v požrtvovalnosti! Naš čas je nastopil! Zdaj je vrsta na nas!
Naši borci ne smejo biti lačni, ko stopajo v odločilne bitke! Stopimo me na izpraznjena mesta v naših gospodarskih ustanovah!
Ne dopustimo, da bi notranji ali zunanji sovražniki vnesli le za hip razdor v naše vrste, da bi oslabili zaledje naše borbe! Posvečujmo svojo budnost, da očuvamo naše pridobitve! Nadomestimo vse odsotne! V naših političnih OF odborih, ki so čuvarji naših demokratičnih pravic!
Naši veliki zavezniki naj najdejo povsod močno narodno oblast, vredno naše zmagovite vojske. Zato naj naše ženske sile polnovredno nadomeste tovariše v naših narodno Osvobodilnih Odborih!
Le tako bodo žrtve naših borcev na fronti manjše. Le tako bomo našim družinam prihranile marsikateri udarec. Le tako bo zagotovljena našim otrokom lepša bodočnost !
Le tako bomo izpolnile veliko nalogo, ki jo terja od nas naš Drugi Kongres. Ta naloga je popolna mobilizacija mož in žena. Le tako si bomo priborile pravico uživati svobodo, za katero so naši sinovi in hčere prelili svojo dragoceno kri!
Glavni Odbor Slovenske Progresivne Ženske Zveze
Gornji izjavi glavnega odbora Slovenske Progresivne Ženske Zveze, bi bil popolnoma odveč kakoršen koli komentar. Le eno in osnovno vprašanje vsebuje njegova izjava in ta je: "Mobilizacija mož, žena in deklet za dokončno zmago nad zločinskimi okupatorji in njihovimi hlapci."	....................
To izjavo glavni odbor je podal v decembru lanskega leta z namenom, da se mobilizirajo vsa fizična in materi-jalna sredstva za poslednji boj. Kako značilna je izreka v tej izjavi: "Naša vojska ne sme biti lačna". In kaj naj to pomeni, če pomislimo v kakšnih okolščinah se nahaja naš narod doma. Z kakšnimi sredstvi sploh razpolaga za pridelavo hrane, kako je o'dpeljati v odaljene in hribovite kraje. Toda kljub neizmernim težkočam v stari domovini za vse to, izjava glavnega odbora ne vsebuje, tako ne bojazni kakor tudi ne dvoma na zmago. Poleg tega in kar je še bolj poglavitno je to, da ne vsebuje, če bodo pomagale naše matere, žene in dekleta, le gotovo četo, 'le svoje vaščane.le svoje sorodnike, kakor prevladuje misel vsaj delno pri nekaterih naših rojakih v tej deželi. Njihovo geslo na kratko povedano je: "Vse za fronto — vse za zmago — vse za svobodo in srečnejšo bodočnost"!
Ta primer bi morali slediti tudi mi v tej deželi!
Konec najstrašnejše vojne v zgodovini človeštva, vojne, ki zapušča za seboj le smrt, razvaline, lakoto in obubožanje, je pred vrati. Okupirani narodi v Evropi so v nemški sužnosti in v borbi proti njej iz bogatinov postali berači; cvetoča mesta in vasi so postale kupi mrtvih in pustih razvalin, krasne ceste in železnice, mostovi in prodori so porušeni in neuporabljivi. Milijoni najboljših ljudi so mrtvi — cvet mladine je požrla hitlerjanska sužnost in teror ali pa fronta. Tisti pa, ki so preživeli vojno, so fizično in živčno oslabljeni. Dejansko fizično življenje evropskih narodov je bilo že v nevarnosti. — Tak je trenutni materialni rezultat Hitlerjevega "novega reda" in borbe združenih svobodoljubnih narodov za duhovno, gospodarsko in politično svobodo Evrope in sveta. Sedaj je konec vojne pred nami, evropski narodi se s srdom ot-resajo fašističnega tiranstva, uničevanja materialnih bogastev evropskih narodov bo v kratkem prenehalo. Začela se bo zopet doba konstruktivnega dela, graditve nove in svobodne hiše evropskih narodov. Prihaja čas, ko bodo morali evropski narodi predvojni gospodarski, politični in kulturni nivo doseči in tudi preseči. To bodo omogočili le združeni napori vseh svobodoljubnih narodov sveta. V ta namen je bila že v novembru lenske-ga leta v Washingtonu ustanovljena posebna organizacija — Administracijai pomoči in obnove Združenih narodov, — ki jo po začetnicah angleškega naslova kratko imenujemo UNRRA (United Nations Relief and Rehabilitation Administration). O tej organizaciji,, njeni sestavi, vodstvu, finančnih virih ter ciljih in načinih njenega dela je v "Novi Jugoslaviji" (11—12. št.) izšel prevod članka, ki ga je napisal ruski profesor A. Voskresenskij. Zaradi aktualnosti in pomembnosti UN-RRE tudi za, obnovo Jugoslavije, podajamo poglavitne ugotovitve tega članka v informacijo tudi našim čita-teljem.
UNRRA je organizacija Združenih in vseh svobodoljubnih narodov sveta, katere cilj je, nuditi najnujnejšo prvo pomoč osvobojenim narodom Evrope in sveta sploh. Popolnoma gospodarska obnova osvobojene Evrope ne spada med njene naloge. Sporazum o ustanovitvi te organizacije je podpisalo 44 držav. Politično linijo in način njenega, dela določi njen Svet, v katerega pošlje vsaka država-podpisnica 1 člana in nekaj njegovih namestnikov. Svet se praviloma sestaja vsaj dvakrat na leto. V času med zasedanjem Sveta izvršuje posle Centralni komitet Sveta, ki ima 4 člane, in sicer predstavnike Združenih Držav, Sovjetske Zveze, Anglije in Kitajske. Centralni direktor UNRRE, ki je obenem predsednik Centralnega komiteta, se voli na soglasen predlog članov Centralnega komiteta. On ima izvršno oblast UNRRE v pogledu organizacije, seveda v mejah razpoložljivih sredstev in splošne politične linije, ki jo določa Svet oziroma njegov CentraM komite. Prva konferenca Sveta UNRRE se je vršila od 10 novembra do 1 decembra 1943 leta v ameriškem mestu Atlantic City. Tedaj je Svet določil osnovno politiko in cilje UNRRE ter finančne vire in organizacijo pomoči in obnove osvobojenih krajev. Za generalnega direktorja je bil izbran Amerika-nec po imenu Lehman.
Kakšni so torej cilji te organizacije ? Kakor smo že rekli — prva pomoč osvobojenim narodom. Ta prva pomoč obsega: hrano, obleko, kurjavo, stanovanje, zdravila, preprečevanje epidemij in obnova narodnega zdravja, pomoč pri povratku vojnih pregnancev in internf-rancev, obnova najbolj potrebnega poljedelstva, industrije in glavnih javnih ustanov. Vse te naloge mora izpolniti UNRRA. Vendar statuti izrečno določajo, da
celotna obnova gospodarstva, javnih ustanov in senite-te ni naloga UNRRE.
Delo in pomoč UNRRE osvobojenim narodom ne sme biti sredstvo za gospodarsko in politično zasužnjevanje ter reakcijo, temveč ga morajo prevevati demokratske ideje in spoštovanje suverenosti narodov.
Delo, ki si ga je postavila UNRRA, zahteva ogromnih finančnih virov. Te bo organizacija dobila tako, da bodo vse one države-podpisni-ce, ki niso bile okupirane in niso trpele zaradi vojne — plačale 1% od svojih celotnih letnih dohodkov v skupni fond UNRRE. Prvi obrok za plačilo je iztekel 30 julija 1943 leta. Ostalim državam, ki so bile le delno pod okupatorjevo peto, pa tega procenta ni treba plačati, vendar tudi lahko prispevajo v skupni fond pomoči, če hočejo. To velja n. pr. za Sovjetsko Zvezo, ki bo tudi pomagala, četudi so njene materijalne in fizične izgube največje. Skupni fond UNRRE je predviden bil na 2.5 milijard dolarjev ter takole razdeljen (v milijonih dolarjev): Združene države 1.500, Anglija 320, Kanada 90, Avstralija 40, Indija 35, Nova Zelandija 8, Južna Afrika 12, države Južne Amerike in Egipt 495.
Delež Amerike je sicer velik, a če ga primerjamo z njenimi vojnimi izdatki, vidimo, da ne presega več, kot so njeni izdatki za 6 dni sedanje vojne, kajti Amerika-nce stane vojna vsakih štirih dni i milijardo dolarjev.
Drugo vprašanje, ki ga je Svet UNRRE na svojem prvem zasedanju rešil, je način razdeljavanja pomoči. Svet je odločil, da mora biti osnovni princip pri tem pravična razdelitev pomoči, to se pravi, da morajo države, ki so zaradi nemške okupacije največ trpele, imeti prednost pri razdelitvi sami,, kakor tudi pri odplačavanju dolga, če bi katera država ne mogla plačati dolga, mora to predložiti v presojo Svetu, ki potem odloča naprej. Ob vprašanju, ali bodo Nemčija in druge napadalne države morale v celoti plačati izdatke, ki jih bo UNRRA po vojni eventualno imela na njihovih teritorijih, v enem izmed odborov Sveta med delegati ni bilo soglasja. Voditelj angleške delegacije, ameriški in nekateri drugi delegati so bili mnenja, da bo Nemčija rala plačati toliko, kolilc~*o' bo mogla, predstavniki o „ i
statutu morala delovati na osvobojenih teritorijih v sporazumu z odgovarjajočimi narodnimi vladami in paziti pri temnaracioniranje, kon trolo cen, eventualno špekulacijo', neozirajoč se na rasne, raligiozne in politične razlike.
Svet se je tudi sporazumel v tem, da se bo razdeljevanje pomoči vršilo po nekem redu. Najprej je osvobojenemu narodu treba dati pomoč v hrani, obleki, kurivu, stanovanju in zdravilih. Nato pridejo na vrsto semena, u-metna gnojila, surovine, st roji in drugo. Končno bo UNRRA morala skrbeti tudi za najbolj nujno obnovo javnih ustanov, kot so razsvetljava, vodovod, transport, šole, ter na najbolj nujno obnovo poljedelstva in industrije. Celotna obnova teh dveh stvari ne spada več v konpetenco UNRRE. Zelo važna naloga UNRRE je tudi pomoči pri repatriaciji pregnancev in vojnih ujetnikov ter zdravniška pomoč osvobojenim krajem. Za vse te naloge bo treba ogromno blago. Zato je Svet sklenil, da UNRRA začne takoj z zbiranjem rezerv. V UNRRI se je konstituiralo mnogo komitejev Sveta. Tako n.pr. azijski in evropski komite, komite za finančno kontrolo, tehnični komite, komite za poljedelstvo, industrijo in drugi. V vseh je zastopana tudi Rusija. Eden od štirih namestnikov glavnega direktorja v Washingtonu in od 3 v Londonu sta sovjetska delegata. Take so naloge in sestav UNRRE.
UNRRA ima torej velike naloge in cilje. Vendar se v njej pojavljajo tudi druga, manj humanitarna stremljenja. Skuša se izkoristiti z strani vsaj nekaterih držav v svoje namene in spreme-nitev njenega statuta. Ti nameni so se pojavili takoj v začetku posebno glede njenega zastopništva pri razdeljevanju pomoči v osvobojenih in deloma osvobojenih državah, med temi v Jugoslaviji. Vendar se je to namero preprečilo in sicer z odločnim stališčem narodnih voditeljev napram njenemu statutu. Ker je UNRRA v tem oziru organizacija za pomoč in njene naloge niso posegati v notranje zadeve kakoršne koli države, je le pravično, da se drži tega načela.
Jugoslavija je gotovo ena od onih držav, ki je zaradi okupacije najbolj trpela. Škoda, ki jo je okupator na-. .. pravil je nepregledna. Zato piranih evropskih držav, t,'/i bodo pomoči UNRRE po os-vjetske Zveze, Kitajske inlvoboditvi deležni tudi jugo-
drugi pa so vztrajali na tem, da bo ta država morala plačati ves dolg, in so pri glasovanju tudi zmagali.
UNRRA bo po sprejetem
slovanski narodi — in prav je, da smo o tej mednarodni ustanovi za pomoč in obnovo tudi mi vsaj malo informirani.
Mirko G. Kuhel: NAROD IN OSVOBODILNA FRONTA
Kaj pa slovenski narod ? Kakšen je njegov odnošaj napram Osvobodilni fronti?
Ljudstvo ima popolno zaupanje v vodstvo Osvobodilne fronte in ne povprašuje, kakšne stranke je eden ali drugi. Zaveda pa se dobro, kdo je zgradil Osvobodilno fronto. Predstavlja si jo za najvišjo politično in civilno oblast in z zadovoljstvom u-videva, da ni res tista grda pošast, kot so jo slikali belogardisti iz Ljubljane po radiju, po časopisih, kakor tudi s mnogo prižnic. Ne vtika se v privatno življenje ljudstva ali v njegovo vero in cerkev.
Dasiravno je bila vojna zelo krvava in je spočetka civilna revolucija razpršila mnogo družin, ta položaj danes ni več važen. Narod priznava tudi komunistom kredit za njihovo vešče vodstvo in pomoč pri organiziranju osvobodilnega pokreta med narodom, ki sestoji z zelo konservativnih kmetov in ki so globoko verni in zelo starokopitnega političnega mišljenja. Komunisti pa so spravili in povezali v bisago svoje politične nazore, ki bi znali narod popeljati v močvirje civilne vojne in sovraštev. In zasejati civilno vojno in sovraštvo med ljudstvo si je sovražnik po-želel. Komunisti so previdno spoznali, da je hitlerizem največji sovražnik slovenskega naroda, ter bo narod spoznal svoje voditelje le po njihovem delu in uspehu, ne pa po lepozvonečih političnih geslih.
Komunisti v Sloveniji ne obvladujejo nobene pozicije, ki bi jim zagotovila kakšno kontrolo nad vlado po končani vojni. Celo slovenski parlament je začrtal narodu le provizorične ali začasne smernice. Slovenski narodni osvobodilni svet, ki je izvr-ševalni odbor slovenske vlade ali parlamenta, vedno poudarja, da osvobodilno gibanje danes ne more določiti končnega obrisa nove države. Ves narod mora biti najprej osvobojen in imeti priliko do svobodnih volitev, predno je mogoče to demokratično in pravično določiti. Isto stališče zavzema o tem vprašanju tudi nova federalna vlada Jugoslavije (AVNOJ), ki je uradno proglasila, da ne funkcionira kot redna vlada, temveč le začasno, dokler narod sam ne izrazi svojega mišljenja. V Sloveniji se to poudarja dan za dnem. To so jasni znaki demokracije. In da se tega zavedajo tudi zavezniške sile, spričuje zaključek konference Roosevel-ta, Churchilla in Stalina v Jalti. AVNOJ je priznal za de facto vlado Jugoslavije, katerega naj spopolnijo še
oni poslanci državne skupščine, ki se niso kompromitirali s sovražnikom.
POSTOPANJE PROTI KOMUNISTOM
NA PREDVEČER ZMAGE
Današnji drugi zbor aktivistov OF je izraz te enotnosti. Danes o njej ni več diskusije. Na našem dnevnem redu so druga vprašanja . Glavna pažnja tega zbora je osredotočena navzven, k vprašanjem izgradnje naše narodne demokratične oblasti in zaključne naše vojne proti hitlerjevskim hordam. Stojimo na pragu popolne osvoboditve naše domovine in triumfa veličastne borbe, ki jo je od svojega osnovanja vodila Osvobodilna Fronta. To dejstvo, da je dnevni red današnjemu zboru aktivistov OF. Sam ta dnevni red je spričevalo naših zmag in naših naporov.
S ponosom lahko danes zremo na slavno pot borbe, ki jo je prešla Osvobodilna Fronta. Voditi pomeni v prvi vrsti, znati predvidevati. Danes, ko so rezultati borbe tu nihče ne more trditi, da je bilo napačno predvideno.
Dve liniji
Tovariši! Morda je v teh dneh, ko ves narod čuti v zraku bližino dneva zmagoslavja, nevredno govoriti o kriminalnih izdajalskih be-logardistično - mihajlovičev-
PIŠE: EDVARD KARDELJ
skih hordah in o čredi pritlikavih sredinskih špekulantov, ki so verjeli v vse samo ne v silo in moč svojega lastnega naroda, v njegovo voljo da hoče živeti, v njegovo ustvarjalno moč. Tri leta so lili strup iz vseh svojih smrdljivih izvirov, toda zavest tega naroda, ki je o-kusila slast prve zmage nad zasužnjevalcem iz svojih lastnih sil in ki so ji te zmage odkrile perspektivo srečne bodočnosti, je postala nedostopna za vse napore zastru-pljevalcev svojega lastnega naroda. Njih same je razje-del lastni izdajalski strup. Strahotni kriminalni zločini, ki jih vrše ti hlapci pripadajočega gospodarja dajejo najboljšo karakteristiko njihovih kvalitet. Ti zločini niso samo dokaz njihovega političnega poloma, njihove popolne izoliranosti od ljudstva,, marveč preid vsem tudi spričevalo njihovega popolnega moralnega razkroja. Danes ne deli več politična temveč moralna diferencija belogradistične - mihajlovi-čevske horde od osnovnih množic slovenskega naroda. Uničenje te horde ni več toliko stvar zmage osvobodilne borbe slovenskega ljud-
stva, kolikor vprašanje zagotovitve zdravega razvoja našega naroda v bodočnosti. Belogardistično - mihajlovi-čevski kriminal je treba brezobzirno iztrebiti iz naših tal.
Taki sta bili dve liniji notranjega političnega razvoja v Sloveniji: linija borbe, ki jO je izbrala Osvobodilna Fronta in linija izdaje, ki jo je izbrala belogar-distično-mihajlovičevska reakcija. Prva je privedla slovenski narod na prag osvoboditve in mu odprla perspektivo srečne bodočnosti, druga je potegnila za seboj manjšino slovenskega naroda v pogin. Osvobodilna Fronta si je pridobila ne samo ljubezen in zaupanje svojega naroda, marveč tudi priznanje vsega svobodoljubnega sveta. Belogardisti-čno-mihajlovičevsko bratovščino je proklel lastni narod in je predmet prezira ne samo vsega svobodoljubnega sveta, marveč tudi svojega lastnega nemškega imperi-jalističnega gospodarja.
Hitler pred končnim porazom
Dasiravno je slovenska komunistična stranka bila početnica Osvobodilne fronte in imajo njeni člani velike zasluge, v očeh političnih in vojaških voditeljev, za svoje doprinose za osvoboditev sloveskega naroda, ne uživajo nobenih predpravic in so podvrženi istim postavam, regulacijam in odredom kot vsak drugi človek.
Tudi med partizani so se našli ljudje — komunisti in drugi, ki so prekoračili meje dostojnosti in svojih pravic ter postav in so zahtevali ali pa se poslužili posebnih pravic. Kmalu po sestanku slovenskega parlamenta meseca februarja 1944, je narodno sodišče obsodila na smrt tri komuniste; bili so vstreljeni. Par dni preje pa je v Kočevju na isti način plačalo za svoje prestopke 17 oseb, ki so bile sodnji-skim potom priznane krive narodne izdaje, sodelovanja z sovražnikom ali drugih protipostavnih dejanj, za katere je kazen smrt. Usmr-čeni člani komunistične stranke so izkoristili svoj položaj, so se smatrali za višje ljudi radi svojih zaslug pri osvobodilnem gibanju in zahtevali zase posebne akomo-dacije in živež, kateri je bil tudi kmetom neobhodno potreben. Za to napako so plačali po partizansko — s svojimi življenji.
Ti slučaji prikazujejo, da članstvo pri kaki politični stranki, komunistični ali drugi, ne daje nobenemu Slovencu kakih predpravic ter da so v očeh postave vsi enaki. To je demokracija, v kateri se izraža volja naroda, volja večine — in se tudi spoštuje.
SOVRAŽNA PROPAGANDA JE NEUSPEŠNA
Dasi v Ameriki reakcija silno straši nepoučeni narod s komunističnim 'bavbavom', kot dela Hitler v svoji skrčeni "nemški" trdnjavi, v
Ljubljani pa njegovi slovenski valpeti, ne velja ta pra-vec za osvobojeni del Slovenije. Slovenski narod ima preveč tragičnih dokazov, da so njegovi sovražniki nacisti in fašisti ter domače izdajice. Na svoje lastne o-či je videl grozote italijanske in nemške okupacije in nečloveške žrtve, ki so jih utrpele slovenske družine. Posebno Italijani so se obnašali nadvse barbarsko in kruto. Požgane vasi in sveži grobovi po vsej deželi so neme priče njihovega grozodejstva. Ljudstvo je počutilo naravni nagon, da se osvobodi in ni povpraševalo, kdo je komunist, kdo ni. Važnejše je bilo vprašanje, kdo se bori za svobodo in kdo ne. In na podlagi tega so postali vsi narodni borci priljubljeni ne glede na njihovo politično prepričanje in danes uživajo večje zaupanje naroda, kot pa katera politična stranka prej.
Danes je nemogoče dvigniti naroda proti komunistom samo s puhlimi gesli — v deželi, kjer še vedno divja in pustoši sovražnik. Narod vidi le sovražnika in dobro razločuje, kdo mu želi dobro in kdo ne. Vsled tega se ni čuditi, da s solzami v očeh pozdravlja partizanske čete, ki prikorakajo v vas s slovensko trobojnico na čelu — s petokrako zvezdo na plavem polju — simbol osvobojenja. Niti mu ni mar koliko kladivov ali srpov spremlja to zastavo. Vse te partizane priznavajo in pozdravljajo za svoje o-svoboditelje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
in njegovim zaveznikom se nahaja v svoji zaključni fazi. Hitler je dejansko že izgubil vojno. Njemu in njegovim pajdašem gre danes že za vsak dan in za vsako uro, kajti končni poraz Nemčije je obenem tudi začetek strogega obračuna z njihovim tretjim redom in njegovimi nosilci. Kri milijonov in milijonov ljudi, ki so na fronti ali v ozadju dali svoje življenje za to, ker so bi-Vojna proti nemškemu lli na poti grebežljivim nem-fašističnemu imperijalizmu I (Nadaljevanje na 4 st.)
Slika predstavlja tovarni avto na potu v pristanišče nalcžen z blagom za pomoč narodom Jugoslavije
Odposlali 24 vagonov robe za narode Jugoslavije v vrednosti
od $327.227.18
'EDINOST"
STRAN 3
0 KAMPNJI ČLANSTVA IN DRUGEM
reč organizirati in združiti vse Kanadske Slovence anti-fašiste neoziraje se na sploh, veroizpoved ali politično pripadnost. Izvzeti so samo odkriti kakor tudi prikriti fašisti ter ona vrsta elementov, kateri prizadevajo moralno ali pa materialno škodo Zvezi, narodnim interesom tukaj ali pa v stari domovini, vohuni in v splošnem vsi proti narodni elementi. V teh nekoliko besedah je označeno glavno pravilo o sprejemu novih članov v Zvezo.
Kot že omenjeno, za izvršitev cilja in smernic Zveze, delo z končano kampanjo ni in tudi nebo pri kraju, dokler se ne pridobi vse naše Slovence antifašistte v Ka-
nadi v Zvezo, kateri so voljni pomagati Zvezi v njenem izvrševanju plemenitega dela za obče narodne interese.
Kakor po drugih naših naselbinah tako imamo na žalost tudi v Toronto nekoliko zagriženih zaslepljen-cev, kateri v "modrosti" njihovega proti Zveznega ro-varenja "nadkriljujejo" vsa Zvezina dela v Kanadi, kakor tudi vse narodne akcije v starem kraju, kjer si narod utrjuje svojo bodočnost v potokih prelite krvi. Po mojem mišljenju, kdor do danes kljub vsem dokazovanju in prepričevanju o pomenu Zveze in narodne borbe v starem kraju ni prišel do spoznanja, da je Zvezino delo eno najplemenitejših v
Podpirajmo našo mladino in širimo našo kulturo
Bourlamaque — Čeravno se malo kdaj oglašamo v javnosti, v naši naselbini Bourlamaque — Val D'Or, še dokaj dobro in složno podpiramo kar je za naš napredek in "v pomoč naši stari domovini". Zavedamo se, da nas trpeči ali junaški Slovenski narod, kateri ni klonil pred krvoločnimi fašističnimi barbari, zasluži vso našo podporo in pomoč in jaz kličem in apeliram na vas rojaki in rojakinje, le še tako složno naprej. V tem se moram prav pohvalno izraziti gdele Mrs. Tilke Lovšin, katera kot članica in tajnica "Jugoslovanskih sester" je mnogo pripomogla v tej humanitarni akciji z njeno zmožnostjo ter dobro voljo. Ko je priredila ožiro-ma izučila našo slovensko mladino da je na koncertu v decembru lanskega leta nastojila z takim uspehom, da je težko pozabiti tistih deklamacij katere so prišle skoz otročja usta. Ko so dvigali otroki svoje pesti, grozeč se sovragu kateri je opustošil našo sveto Slovensko zemljo, ampak našega rodu ni podjarmil. Bodreč zopet z otroških ust, "junaški rod, ne obupajte, znane so nam vaše težkoče, mi smo z vami!" Rečem, da kaj takega nisem še videl in v resnici, da nam bo ostal ta prizor v spominu. Da je kaj takega mogoče prirediti, kot sem že omenil gre vsa zahvala Mrs. Tilki Lovšin, katera ne žali svojega truda za v svrho narodne stvari.
Sedaj nam zopet osebno prireja vsako nedeljo od 11 ure do 11.30 dopoldne Radio programe v slovenskem in hrvaškem jeziku, to je Jugoslovanski program. Kako jih željno poslušamo vsaki-krat, smo ponosni in veseli ko nam naše slovenske pes-
mi ter melodije plove po zraku v naše domove in jih vsak posluša brezplačno. In to še ni vse. Slišal sem, da še nekaj časa uči mladino katera bo nastopila dne 29 Aprila in to so Mladi člani Vzajemne Podporne Zveze Bled št. 2. Zatoraj rojaki, rojakinje, pripravite se, da bomo zopet nekaj videli in slišali kaj naša mladina zmore in zna. Zatoraj, podpirajmo taka dela slovenske kulture, Tebi pa kot učiteljici vse priznanje Mrs. Tilka Lovšin.
Jurij Mihelič.
povesti Kanadskih Slovencev med nami in obenem naj plemenitejši doprinos v pomoči narodne borbe v starem kraju — da tak zaslep-ljenec tudi v bodoče radi njegove zagrizenosti ne bo hotel pripoznati plemenitosti Zvezinega delovanja kakor tudi ne narodne borbe v starem kraju. Takih trdovra-tnežev seveda ni posebno dosti in njihov vpliv se z vsakim dnevom manjša v njihovem protinarodnem delu med onimi "polovičarji", ki niso ne krop ne voda in ki so se v svoji zaslepljenosti pustili takim elementom zapeljati. Tudi oni imajo slab vtis pri narodu, ker slepo kimajo in pritrjujejo takim protinarodnim "voditeljem". Vmes se dobijo tudi taki, kateri priznajo da njihovo tako po strani stoječe ravnanje ni pravilno ker kimajo takim zaslepljenim "voditeljem" — ali se boje njihove zamere in zato še nadalje poslušajo te protinarodne "modrijan e" v njihovem brez vsake prave in resnične podlage dokazovanja.
Rojaki, kateri ste še po'd vplivom takih elementov, otresite se njihovega zla ter jih razkrinkajte v Edinosti, katera je Vam posebno v takem slučaju na razpolagi. Pristopajte k Zvezi Kanadskih Slovencev, katera je naš edini in pravi potokaz v izvrševanju plemenitega dela in obenem hrbtenica moralne in materijalne pomoči narodu v starem kraju.
Frank Lavrič.
w
Poročilo odbora kampanje
Toronto — Celokupni prejemki za časa kampanje znašajo $287.66. Izdatki za prireditve in drugo $48.52. Poslano na upravništvo Edinosti za fond $244.14. Od tega, dohodki od dveh prireditev znašajo $186.54, na nabiralne pole zbrano $52,-60 in $5.00 za prodane koledarje. Radi boljega pregleda celotnega dela, priob-čujemo imena zbirateljev in darovalcev gori omenjene vsote.
Prispevali na prireditvah so: L. Troha $12.80, J. Kosmač $12.00, J. Cestnik $10.01; po $7.00 G. Mate-šič in J. Sheryak ; L. Tancek, $6.00; J. Petrič $5.05; po $5.00 Mrs. M. Košmrl in M. Ivanšek; po $4.00 Tony in Milka Muc, John in Ana Šeme; J. Majnarič $3.50; po $3.00 Mrs. Ivanka in Mary Anzin, T. Bartol in F. Kre-sal; V. Briševac $2.25; B. Stevanov $2.15; G. Pleše $2.05; po dva dolarja M. šegina, F. Lavrič, Mrs. A. Muhvič, F. Zabukoveč, J.
POZDRAV VLADI MARŠALA TITA
Spolar, M. Prpič, V. Sovtič, J. Drašler, Slovenka in R. Maurin ; R. Zupan $1.50; Potič $1.20; po en dolar Anne Perko, T.S., L. Klemen-čič, Doryen, A. Belobrajdič, W. Skočilič Neimenovani,
S gnevom v duši smo poslušali o strašnih zločinih fašistov in domačih izdajalcev, kateri so razsajali po naši rojstni domovini, a z bolečinami in spoštovanjem smo gledali velike žrtve svojega lastnega naroda, navdahnjeni in okorajženi s velikimi Vašimi uspehi.
Danes je sedem-indvajse-tega marca, dan, ko smo se Jugoslovani Vancouverja in British Columbije zbrali skupaj in proslavili ta veliki praznik Nove Jugoslavije. Na ta veliki dan, ko so narodi Jugoslavije kakor planinski volkan zavrgli stoletne okove in z gromovitim glasom v obrambi svoje o-četnjave, začeli ustvarjati Novo Jugoslavijo, ostane neizbrisan v njihovi povesti.
Neimenovani, Neimenovani, Neimenovani, F. Kr-netz, Dalmatine c, Ka-pusinac, Tovariš, Mladinov in M. Savor; Dalje so neimenovani: eden po 75c, devet po 50c, eden po 45c, štiri po 25c, dva po 25c dva po 20c, eden po 10c in eden po 6c.
Na nabiralno polo zbral M. Ivanšek $37.00. Prispevali so: J. Kezele $5.00; Matt Anzin $3.00; po $2.00 Mary Anzin, J. Divjak, F. Pirman, M. Ivanšek, N. Starr, J. Panyan, J. Cestnik in J. Spolar; po en dolar Maks Malešič, L. Klemen-čič, A. Kozlevčar, R, Zupan,
F.	Stružnik, J. Modruc, J. Ivančič, J. Urbane in M. Fer-kul; po 50c J. Bain, J. škra-bec, P. Vipavec, Nečitljivo, T. Slak; po 25c J. žnidaršič,
G.	Matešič, Nečitljivo, A. McKnight, C. Lenox in E. Todd.
Frank Lavrič zbral $5.00. Prispevali so: F. Lavrič $2.-00; po en dolar M. Savor, S. Baryakovic in T. Somrak.
Joe Bedenk sam prispeval $5.00.
Andy Pečnik je zbral v tovarni med prijatelji $4.35. Prispevali so; A. Pečnik $1.00; po 30c G. Orret, G. Leitner in J. Leitner; po 25c J. Corel, W. McCabe, J. Jones ,J. Korman, L. Mech, G. Gald, L. Sneider, A. Bul in po 10c J. Walsh, T. Krein in
A.	Soreh.
John Seme izročil $1.25, katere so prispevali po 50c
B.	Dimoff in J. Kauki ter 25c je priložil A. Gordonetz.
Najljepša hvala vsem darovalcem in zbiralcem.
Odbor Kampanje
Upi S
SW l	tl 'gpajg
(Iz urada Sveta Kanad skih Južnih Slovanov)
Roba, hra.na in drugi material, kar je doprinesel in zbral naš narod v Kanadi in kar je daroval Kanadski Rdeči Križ, — vsega več kot 500 ton, je končno odposlana v Jugoslavijo.
Pošiljate v vsebuje 5.935 zabojev in bal razne robe, zdravil in drugih potrebščin. Skupna teža je 507 ton, v vrednosti od $327.227.18. in napolnjeno je bilo 24 železniških vagonov.
Od tega Kanadski Rdeči Križ ima preko 300 ton hrane in obleke, v vrednosti od $147.791.93.
Ostalih 200 ton, v vrednosti $179.435.25 — je doprinos našega naroda potom Sveta, in en manjši del od HSS.
Kanadski Rdeči Križ je
poslal:
50.000 paketov hrane, vrednost $130.000.00;
120 zabojev razne robe in obleke, vrednost $17.791.13.
Svet Kanadskih Južnih Slovanov ima:
242 zabojev (preko 12 ton) zdravil in kirurških inštrumentov, v vrednosti od $41.588.37;
1244 bal razne vojaške obleke, vrednost $31.696.88;
13.000 (507 zabojev) parov moških in ženskih vojaških čevljev, v vrednosti od $19.750.00;
73 šivalnih strojev, vrednost $3.550.00;
50 ton darovane obleke in drugega materijala, vrednost okrog $68.000.00.
Hrvaška Seljaška Stranka je poslala:
47 šivalnih strojev, vrednost $2.850.00;
10 ton darovanega odela in drugih predmetov, — povprečna vrednost $12.000.-00;
Roba j e odposlana p o Kanadskem Rdečem Križu, ter bode izročena Rdečemu Križu Jugoslavije.
Ostalo je za drugo poši-ljatev 65 zabojev obleke, mila itd., ter dehredirana hrana in čokolada, v vrednosti od $18.000.00. Vse to kar je ostalo pripada Svetu. Rdeči Križ se trudi, da se tudi to odpošlje čim prej je mogoče.
Kanadski Rdeči Križ je poleg svojega doprinosa in poleg organiziranja odpoši-ljatve, tudi prevzel nase plačati prevozne stroške.
Odpošiljanju iz Montrea-la prisostvoval je glavni tajnik Sveta in more reči, da so zasluge Rdečega Križa za odpravo te pošiljke velike, a posebno mnogo, so temu pripomogli direktor in uradniki transportacijskega odbora Rdečega Križa v Mon-
trealu.
Na roko so nam bili in pomagali predstavniki Jugoslavije, na čelu z g. Peroni čabričem.
Prav lepo število naših naseljencev v Montrealu delalo in nakladalo je vagone, a neki od njih ta čas pustili so svoje delo v tovarni. Delali so dobrovoljno in brezplačno.
Izvršni dbor Sveta se tem potom zahvaljuje vsem, ki ste na katerikoli način pomagali, da se ta pomoč našem narodu odpošlje.
Sedanja pošiljatev je samo del pomoči, katero so Kanadski Južni Slovani in prijatelji našega naroda dopri-
Tor onto — Prihodnje provincionalne volitve, katerih rezultat bo obenem vplival na federalne volitve, ki se bodo vršile v tem poletju, najbrž da bodejo najpomembnejše v zgodovini pro-vincije Ontario. Saj tako či-tamo v dnevnem časopisju posebno zadnje dni odkar je premier Drew, razspustil provincionalno zbornico.
Pomena prihodnjih pro-vincionalnih ali federalnih volitev, bi se morali zavedati posebno delavci in delavke. Če pogledamo rekord' reakcionarne konservativne vlade premiera Drew-a odkar je prevzela oblast po volitvah v avgustu mescu leta 1943, se postavlja vprašanje pred delavce in delavke ter narod v splošnem, kakšna naj bo bodoča provin-cionalna vlada. Ali izvolimo vlado, kaktera bo dejansko delala za narodne interese, dobre in prijateljske odno-šaje v zunanjih zadevah v duhu načel in sklepov zavezniškega sporazuma za povojno prosperiteto, ali pa vlado, katera bo omejevala demokratične svobodščine, socijalno zakonodajo, zdravstveni načrt za povojno dobo in naposled nujno potreben povojni program za izboljšanje življenskega stan-darta, ter večjo varnost proti brezposelnosti.
To so zelo površna vprašanja v zvezi z prihodnjimi provincionalnimi volitvami, po katerih je potrebna večja diskusija bodisi v navadnem pogovoru na delu, ali pa drugače zborovanjih in shodih, čimprej spoznamo vrednost teh vprašanj in
nesli za Jugoslavijo. V mesecu januarju t. 1. Svet je poslal $95.000.00 predstavnikom Jugoslovanskega R. Križa v Londonu za nabavo medicinskih potrebščin, v mesecu oktobru in novembru minulega leta poslano je bilo okrog 10 ton obleke.
Skupno do danes, — v času 9 mesecev, — naš narod v Kanadi, z pomočjo Kanadskega Rdečega Križa, je doprinesel blizu pol milijona dolarjev za pomoč svojih bratov v stari domovini.
Odprava sedanje pošiljat-ve treba da nas tem bolj navduši za nadaljnje bodoče delo.
Stjepan Kačič-Miošič.
čimprej se opredelimo komu bomo oddali svoj glas, tem-večja je možnost, da nas ne preslepi v tem oziru kakor-šen koli navihan govor kandidatov posameznih strank v predvolilni kampanji.
Kot navadno v predvolilni kampanji, se obljublja prav mnogo. Kadar pa začnemo šteti rezultate, šele tedaj zapazimo da so bile mnogih zgolj prazne in fiksne obljube, katerih cilj ni bil prav nič drugega, kakor preračunana prevara z svrho doseči poslanski položaj in prevzeti krmilo vlade.
Ta primer nam na tako jasen način nudi konservativna reakcija. Mar ni bivši premier Drew obljubil vsevprek? V svojem govoru pred volitvami je nekajkrat ponovil: "Provincija Ontario bo kažipot tolerance napram unijskemu gibanju, zaposlenost, večjega zaslužka delavcev in delavk". Te
VELIK BANKET V NORANDI
V pomoč za Kanadski Rdeči Križ, katerega priredijo skupno tukajšnje progresivne organizacije, S. K. Hrvatov, Z. K. Slovencev, Ruska, Ukrajinska in Čeho-Slovaška v nedeljo dne 15 aprila v Moose Hall na deveti cesti. Pričetek ob 8 uri zvečer.
Vljudno vabimo vse Slovane, moške in ženske, da nas v čim večjem številu o-biščejo ta večer.
Za dobro postrežbo jamči prireditveni
ODBOR.
Toronto — V soglasju z sklepom zadnje Konvencije, se je naša Zvezina kampanja za novo članstvo začela z prvim septembrom in končala z Slovenskim dnem oziroma 27 marca t.l. .
Ako pregledamo Zvezino delovanje te naše prve in ravnokar minule kampanje za pridobivanje novega članstva, se mora priznati da smo v tem oziru naredili dober korak naprej. Kot je bilo že na nedavni pol-letni seji Glavnega Odbora poro-čano, se je število članstva od zadnje Konvencije pa do zgoraj označene seje povečalo od 280 na 400 dobro stoječih članov in članic.
Ako vpoštevamo razmere v katerih smo se nahajali z ozirom da je bila v teku te dobe tudi velika kampanja za pomoč narodom Jugoslavije, kjer se je polagalo največ pozornosti v agitaciji in delu za njen čimbolji uspeh in pa da je to bila naša prva kampanja te vrste — se lahko reče, da je bil napredek te kampanje zadovoljiv in uspešen. Poročila posameznih odsekov še stalno prihajajo v urad o novo pristo-plih članih in članicah,, kajti odseki se zavedajo dejstva, da z svršetkom kampanje delo še od daleč ni dokončano, ampak da se v tem prav-cu tudi v bodoče stalno deluje — za povečanje števila članstva v Zvezi, ter njenem kulturnem, prosvetnem in narodnem polju med našimi izseljenci v tej zemlji. Glavne cilje in smernice te naše vsenarodne organizacije ne bom v potankosti navajal, kajti čitateljem Edinosti je o tem večinoma že znano, a-ko so pazno zasledovali posamezne članke o pomenu organizacije in kar tudi lahko najdejo v pravilih članskih knjižic, kjer je vse to zelo točno in razumljivo ob-jasnjeno.
čeravno je bil uspeh kampanje zadovoljiv, to se ne znači, da sedaj lahko obst^-nemo na tem in da smo z delom dokončali. Ako vzamemo v obzir da se v Kanadi nahaja od prilike do tri tisoč Slovencev, je po dosedanjem izkazu števila članstva v Zvezi — odprta še velika pot in imamo pred seboj še veliko neobdelano polje v tem oziru. članska pravila nam nalagajo zelo veliko in važno delo — nam-
besede smo slišali skoro nepretrgoma v prejšnih govorih pred volitvami v letu 1943. A, praktičnost je pokazala prav narobe.
Reakcionarna konservativna vlada, ko je prevzela v-lado v svoje roke, ne samo da ni izvajala 22 točk svojega programa, tembolj ni hotela niti slišati o zahtevah unijskega gibanja, katero si je prizadevalo odstraniti nepravično postopanje (delodajalcev v posamezni industriji. Nasprotno, dajala je potuho takozvani "Employ e e s Asossiation", katera je pod dominacijo delodajalcev. Ta asociacija je ustanovljena z ciljem borbe proti resničnega unijskega pokreta, ter z tem seveda obenem poglavitna ovira proti dosegi večje socijalne pravičnosti delavcev in delavk.
V prihodnjih provincional-nih volitvah je treba predvsem glasovati za resnične delavske kandidate na listi delavske progresivne stranke. Kolikor več bo resnično delavskih kandidatov izvoljenih, temvečja bo tudi priložnost vzakoniti potrebno delavsko zakonodajo proti dosedanjega prakticiranja delodajalcev z ozirom na kolektivne pregovore, varnejše delavske predpogoje, pla-čanje počitnic in pa pri zvi-čanju lestvice. To bomo dosegli pa edino z dobro agitacijo, prepričevanjem delavcev in delavk, da oddajo svoj glas v prihodnjih pro-vincionalnih volitvah za delavske kandidate, kateri bodo dejansko zastopali naše interese po vzorcu A. A. MacLeod in J. B. Salzberg-a.
Član Delavske Stranke.
Vancouver — Poleg naslednjih par vrstic je obenem naša želja, da priobčite v vašem listu resolucijo (Pozdrav) sprejeto na velikem narodnem shodu, ki se je vršil ob spominskem dnevu 27 marca in katero je sklical Svet Kanadskih Južnih Slovanov v znak bratske solidarnosti južnoslo-vanskih izseljencev v borbi proti fašističnih okupatorjev in njihovih pomagačev.
Na tem shodu je govorilo več naših govornikov, medtem smo imeli na programu tudi nekoliko koncertnih točk. V kratkih toda zelo značilnih obrisih so naštevali naši govorniki topot drzno proti-narodno delo bivših proti-narodnih režimov, kakor tudi narodno prerojenje po 27 marcu v letu 1941, ko je strmoglavljena izdajalska jugoslovanska Cvetko-vič-Mačkova vlada.
Resolucija, ki je bila z o-gromnim aplavzom sprejeta ob tej priliki, se glasi :
Predsedniku Jugoslovanske vlade, Maršalu Jugoslavije
Josipu Broz-u Tito. Dragi tovariš in slavni maršal:
"Za vso dobo te teške in velike vojne, mi smo z ponosom sledili, kako se ime naše stare domovine Jugoslavije dviga visoko pod vašim modrim in junaškim vodstvom.
Naš tovariš in slavni maršal, mi vas pozdravljamo bratski in tovariški, a pre>-ko Vas, vse naše vredne sinove in hčere naše stare O-četnjave ter narod v splošnem. Danes, ko z zvezdo zastava vihra, obsenčena z sijajnim grbom Nove Jugoslavije — danes, ko se žari pot nove bodočnosti — rešitve in sreče — mi se zahvaljujemo vsem živim herojem in globoko klanjamo padlim vitezom. Naša ljubezen napram Vam in Vašemu velikemu delu, je razvidna v našem skromnem doprinosu v obliku pomoči svojim bratom in sestram. In danes,
ko Vam pošiljamo naše čestitke in tovariški pozdrav na ta veliki narodni praznik — mi Vam obljubljamo, da je naša želja delati tudi v bodoče in pomagati v kolikor nam bo mogoče do končne zmage in osvobojenja naše rojstne domovine".
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Zgoraj navedno resolucijo smo poslali jugoslovanskemu konzulatu v Montreal-u, da jo odpošlje predsedniku vlade, maršalu Titu.
Joe Oreškovič,
predsednik.
Delavci glasujmo za svoje delavske kandidate
Imena darovalcev za tiskovni sklad Edinosti
WINDSOR
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev $100.00, odsek Saveza Kanadskih Hrvatov $30.00, odsek Saveza Kanadskih Srbov $25.00, lokalni Svet K. Južnih Slovanov $10.00, Pevsko društvo "Sloga" $5.00 in Up to Date Mark, $15.00.
Posamezniki: Joe Smaltz $20.00. Po $10.00 L. Ostanek, J. Simonie, J. Kobetič, M. Fenderbar, N. Gabrijan. S. Ikonov, L. Sever, J. Miketič, L. Zdravje in J. škof; po $7.00 F. Likar; po $5.00 M. Matahija, T. Ajnik, V. Horvat, J. Bano-vec, C. Zupan, G. černek, M. Jovanovič, J. Plavetič, S. Vorkopič, R. Mijatov, N. Bašič, S. Veselic,, P. Barac, M. Markušič, P. Smiljanič, U. Stular, T. Zupan, J. Fran-kovič, T. Hrvatovič, V. Fili-pič, očka Cvar, T. Sodnikar, P. Bogdiš, M. Vrkljan, A. Mušič, P. Silkovič, J. Cubri-lo, J. Jerše, J. Jergovič, J. Kosovich, J. Dragičevič, J. Rosulov,, J. Macan, Alojz Grof, L. Skodlar, M. Surlo-vič, J. Berlik, J. Smole, J. Pavlakovič, M. Novosel, I. Kovačič, G. šaban, M. Josa-nov, J. Centa; po $3.50 J. željko; po $3.00 V. Stankov, S. Nikšič, P. Pavlakovič; po $2.00 A. Kos, J. Birus J. Pri-morac, J. Razlog, L. Alek-šič, J. Rački, J. Marincelj, V. Bogar, L. Fink, J. Bunčič, A. Vojvodič, M. Bičan, K. Bobinac, S. Studak, S. Tus, J. Frančiškovič, J. Pavlakovič, J. Plese, J. Dudak, M. Jasin, F. Marohnič, K. Bubi-nac, J. Polič, K. Serper, P. Marohnič, B. Polič, M. Prpič, J. Jenič, T. Bogdiš. Skupaj $582.50.
GERALDTON
Za tiskovni sklad zbrala Ela Garbas na nabiralno polo $39.50. Imena prilagačev so: John Dolinšek $10.00; po $1.00 Matt Butala, Joe Drašler, Ela Garbos, J. Der-žay, M. Kostelac, F. Hočevar, Ivan Kučan, Joe Clements, J. Pomračina,, J. Os-tovich, A. Bodnar, A. Hos-podaryk, M. Tynjala, B. Gu-lka„ A. Daviduik, John Joseph, J. Zubok, Ann Panas, Tony Zalokar; po 50 c. F. Andreychuk, F. Paulisczuk, D. Alekšič. F. Augustich, J. Ziv^oni, J.M.J. Mikulich, O. Lempinen, F. Badovanič, Mrs. M. Anderson, Doris Koval,, F. Filyk, S. Blakey, E. Kowal, P. Leonowich, N. Klobučar, A. Kovačevič, W. Pawluchuk in Sam Boychuk.
Lista na katero je zbral F Dragan so priložili sledeči: F. Dragan $5.00, D. Se-kulich in F. Radovanič, vsaki po $2.00; po $1.00 so prispevali Mrs. P. Latinčič, C. Latinčič, H. Hordeuk, N. Mudrovčič, L. Dobrich, P. Kurtes, J. Stanizewski, Thos. Clements, M. Marjamaa,
POZOR — SUDBURY
Lary Moskva, A. Hunchik, N. Makomel, S. Daykin, M. Terlesky, Skupno $23.00.
TIMMINS
Imena darovalcev na nabiralne pole: Po $1.00 prispevali Grga Briški, F. Brko-pec, F. Anzelc; po 50 c. G. Žagar, F. Beg; po 25 c. G. Basalyga, I. Ostonich in F. Mohovlich. Skupno $4.75, katero vsoto je zbral Ignac Zupančič.
Peter Kobetič je zbral $3.00. Darovali so: Po 50 c. Peter Kotze, Tony Plut in Peter Kobetich; po 25 c. so prispevali, Janez Flajnik,, Joe Randič, J. Gasparac, Joe Glad in Janez Stupica. Joe Glad, Joe Muvrin, in Janez Stupica
Dalje je zbrala Margareta Slak vsoto $4.00 in so prispevali po $1.00 Katica
Markovich, Tom Rusnov in F. Zobec; po 50 c. G. Stark, Vinko Grenko je priložil 25 c.
MONTREAL
Na nabiralno polo zbral Leo Prijatelj $12.00„ prispevali so: Louis Prijatelj $10.00, Leo Prijatelj $1.00 in Albin Poljane $1.00. Nadalje je poslal vsoto $9.75 John Usnik za kar so prisp-ievali po $1.00; John Usnik, ' Frank Kavčič, Aleksander Matkovič,, M. Ružič, Geo Ivichek in N. Lasič; po 50 c. Ivan Paškvan M. Polich, F. Benko, F. Tomašič, D. Frga-čič, J. Tomašič, Joe Schenei-der in Rozalija Sindič je priložila 25c.
VAL D'OR Andrej Kovač poslal za tiskovni fond $20.50 Prispevali so; Ods. št. 2. VPZ.
PARADA POD PRAPOROM NAPAČNE DEMOKRACIJE
Moskva — "Izvestija", glasilo sovjetske vlade v izdaji z dne 31 marca v članku pod naslovom. "Prizadevanje Španije, Portugalske in Argentinije pod zastavo napačne demokracije nuditi zaščito fašističnim agentom'", pravi naslednje:
"Španija, Portugalska in Argentinija si prizadevajo nuditi zaslombo fašističnim agentom pod praporom napačne demokracije. Posebno si prizadeva španski diktator Franko, da dobi poceni pomilostitev in kakor trdi, je celo pripravljen napovedati vojno Japonski. Dočim ste Portugalija in Argentinija v tem oziru, kakor tudi Španija, le najbolj pogodno polje za fašistične agente, kateri iščejo zavetje iz bojazni pred zasluženo kaznijo za zločine, ki so jih storili v Evropi in Sovjetski Uniji".
Medtem laznjiv m pro-nemški članek je izšel v "Osservatore Romano", gla-
Mladinski odsek V. P. Z. Bled priredi koncert dne 21 aprila v znanih prostorih na 322 Bessie St. Pričetek ob 8 uri zvečer.
Ker bo to prvi koncert, katerega priredi naša mladina v Sudbury, je dolžnost nas vseh Slovencev da se jim oddolžimo s tem, da se ga vsi udeležimo. Vljudno vabimo tudi brate Hrvate, Srbe in ostale prijatelje mladine, za čim večjo udeležbo.
F. Zaic.
silo Vatikana, o tkzv. sovjetskem terorju v Poljski. Tej lažnjivosti se je pridružilo tudi ameriško reakcionarno časopisje, med tem "New York Telegram", Chicago Tribune, katero skuša podati utis v javnem mnenju o "boljševizaciji" Rumunije."
Vsa ta reakcionarna prizadevanja z razširjevanjem lažnjivosti, pomagajo Hitlerjevim agentom ustvarjati napačni dojem o demokraciji. Kako nizkotna je gesta španskega diktatorja, da napove vojno Japonski, katera je oddaljena tisoče milj od Španije, kateri ste se pridružili Portugalija in Argentinija pod krinko za zaščito napačne demokracije, katera vlada v teh državah. Poslednji vdarci že padajo po buticah fašistov, kateri pa bodo zagotovo dokončali in opravili potrebno delo za počistiti fašizem in njegove agente, ne glede kje se nahajajo.
Bled, Val D'Or $5.00; po en dolar Petar Šinkovec, Frank Meden in A. Kovač. Ostala vsota $12.50 je od prodanih koledarjev.
PORT ARTHUR
Nadaljna imena prispev-ateljev za fond listu, katero vsoto je zbrala Vera Marohnič na dve nabirni poli. Prispevali so : F. Antič in J. Kordiš po $2.00; po $1.00 J. Kranjc, J. Vertin, F. Ožbolt in J. Žagar; po 50 c. N. Ku-zma, S. Lulič, W. Papič, A. Rukavina, F. Jurkovič, L. Krešič, T. Ožbolt; Vera Pa-vletich 30c in po 25c M. Dosen, G. Milkovich, J. šu-bat, Joe Bašič, G. Pravica, A. Ugrin, A. Zupan (žuco), Mujič, G. Marohnič, I. Sertie; F. Marohnič, I. Boban, J. Tomljenovič in J. Keler. Skupaj $15.30.
Frank Mali je poslal z nabiralno polo vsoto $17.50, za katero so priložili : John Vertin $5.00, Tony Hočevar $4.00; po dva dolarja Tony Rugelj, Ludvik Tancek, Ludvik Bartol in Polde O-berstar; 50c je dal Mile Ma-tošič.
KAPUSKASING
Imena darovalcev za fond ((Edinosti)) iz Kapuskasinga katero vsoto je zbral in poslal rojak Frank Gergovič.
Frank Gergovič .................... $3.00
W. Klapchuk .......................... 1.00
A. Silchuk .............................. 1.00
M. Chunko .................	....... 1.00
A. Chyz .......................	..........50
Mrs. Mary Priatka ....	........ 1.00
	......... 1.00
	....... 1.00
Paul Bochnicka ........	....... 1.00
	........ 1.00
L. Hmelevs'ky ..............	....... 1.00
S. Sidoruk .......................	.......... 1.00
J. Makasieco ...............	....... 1.00
T. Topolny .....................	........ 1.00
	.............50
	........50
Pete Matwichuk .........	........ 50
N. Ponikarchuk ...........	.........50
K. Kobič .......................	........50
A. Naumenko ..............	........50
D. Milinkovič .....	.........50
Joe Naglich ..............	....... 1.00
George Kezakof ..........	........50
Polde Rukavina ............	........ 1.00
	....... 1.00
	........50
K. Zubčich .................	....... 1.00
Bob Rukavina ..............	........50
John Ivanush ..............	........50
M. Sawarna .................	...... 1.00
	........50
Th. Scheponiuk .............	.........50
SKUPNO .......................	...... $27.00
»HjilttN „ ^
Cast*
«t«
OSHAWA
Andrej Horvat član odseka Z.K. S. v Oshawi naknadno poslal nabiralno polo z vsoto $10.00. Imena darovalcev so:
Philip Steklasa ................... $1.00
Walter Krevons .............'........... 1.00
Paul Jakunas ............................. 1.00
Mike Hamak .......................50
Steve Ciglan ...........................50
Peter Milosh ........................_ 5.00
M. Hronec .................................50
Andrej Horvat .....................50
BEOGRAD 27 MARCA 1945
Beograd, 27 marca —
Osvobojeni del Jugoslavije, je danes na praznični način proslavil -četrto obletnico junaškega narodnega odpora. Povsod so se vršile proslave in ljudstvo je polno radosti klicalo in pozdravljalo svojega voditelja in narodno vojsko z besedami: "Bolje rat nego pakt", katere so do cela izražale ne samo bojeviti duh in nadčloveško borbo proti fašističnih vpadni-kov in domačih izdajalcev,
Na predvečer zmage
VABILO NA BANKET
Katerega priredi L. P. P. v Montrealu, Que., dne 21 aprila v naših skupnih prostorih na 3447 St. Lawrence Blvd. Pričetek ob 8 uri zvečer.
Program za banket bode vrlo bogat. Vstopnina prostovoljni prispevki.
Ves čisti dohodek od prireditve je namenjen v prid blagajne L. P. P.
Na banketu bode govornik naš član in organizator L. P. P., Ivan Bašič. On nam bode v kratko opisal našo organizacijo in kakšnim principom ona služi.
Radi tega vabimo vse člane in članice, vse naše sim-patičarje in prijatelje, kateri ljubijo svobodo,, da nas obiščejo ta večer v čim večjem številu.
Za dobro postrežbo bo skrbel prired. odbor L. P. P.
(Iz 2 strani) škim imperijalistom ali njihovim vazalom, ter mržnja vsega sveta sta porok, da za fašistične zločince ne bo rešilnih bilk .
Hitler je računal do zadnjega dne, da bo mogel zanetiti in izkoristiti nasprotja med Anglijo ter Ameriko na eni ter SSSR na drugi strani. Tudi danes so v Hitlerjevi druščini ljudje, ki stavljajo svojo poslednjo karto na osamljene reakcionarne klike v zavezniškem inostranstvu, ki ne morejo skrivati svojega sovraštva do SSSR. Vse te račune vsak dan sproti ruši dejstvo, da je anglo-sovjetsko-ameriški blok ostal čvrst, da postaja vse čvrstejši in da dobiva potrditev v celi vrsti mednarodnih institucij, ki vrše priprave za bodoči mir. za konsolidacijo mednarodnih odnosov in za obnovo Evrope. Profašistične klike, na katere računa Hitler, so obdane s prezirom njihovih lastnih narodov in one ne morejo dobiti odločilnejšega vpliva na vodstvo politike naših zaveznikov. S tem so končno-veljavno pokopane vse nade Hitlerja in njegovih lakajev po vsej Evropi, da bo mogoče najti neko tretjo pot med porazom in zmago. Hitlerju ostane samo se brezpogojna kapitulacija.
O tem dejstvu govori ves položaj na frontah. Hitlerjevi armadi so dnevi šteti.
Uspeh naše NOVJ
Skupaj s Hitlerjem se naglo približujejo svojemu končnemu zlomu tudi notranji sovražniki narodno osvobodilnega gibanja in nove Jugoslavije. V teku letošnjega leta je popolnoma propadlo nekaj večjih in manjših nemških ofenziv ob sodelovanju raznih odkrito quislin-skih ter mihajlovičevskih band. Potem, ko so bili čet-niški banditi Draže Mihaj-loviča razbiti v črni gori, v Hrcegovini, na Hrvaškem in v Bosni, so računali, da se bodo lahko ugnezdili v Srbiji, kier so bili nemški okupatorji najbolj občutljivi in so zato tu držali močne nem-
ške in bolgarske okupatorske trupe. Prav te dni trupe naše NOV Srbije podirajo tudi poslednje račune te gospode in dokazujejo, da je Srbija bila in da ostane naša.
Na Hrvaškem so nekateri reakcionarni gospodje okrog Vladimirja Mačka računali, da se bodo s silo dokopali do oblasti s pomočjo ustaških domobrancev, ki so jih proglasili za hrvaško narodno vojsko. Toda ogromen priliv hrvatskih borcev v NOV ter vse večje razpadanje domobranskih edi-nic sta tudi hrvaškim izdajalskim reakcionarjem dokaz, da tudi njihovi računi temelje na napačni veri.
V	Makedoniji je pričela splošna narodna vstaja. Formirano je nekoliko makedonskih divizij. V črni gori in Sandžaku so naše trupe ponovno prešle v ofenzivo in čistijo svoj teritorij od nemških in izdajalskih tolp, ki so ga zasedle ob zadnji veliki sovražni ofenzivi.
V	Vojvodini in Sremu se tisoči prostovoljno prijavljajo v NOV. Formirane so nove brigade v Vojvodini.
Tako gre po vsej Jugoslaviji. Naša NOVJ je postala za sovražnike naših narodov strahovita sila, neuničljiva zaradi svoje povezanosti z narodom, a ubojna in prodorna zaradi svoje zakalje-nosti v bojih, svojih izkušenj in svojega odličnega vodstva na čelu z maršalom Titom. S pomočjo naših zaveznikov je dobila naša vojska svoje prve eskadrile zračnih lovcev, od katerih nekatere bijejo sovražnika na našem nebu, druge pa so še na učenju. Prav tako je naša vojska dobila svojo prvo tankovsko brigado o-boroženo s tanki najmodernejše vrste, medtem ko so na učenju še druge tankov-ske edinice naše vojske v zavezniškem zaledju. Na Karpatih se že bije proti sovražniku in si utira pot v domovino naša brigada, ki je formirana v SSSR. Dobro je oborožena z vsem modernim orožjem. Prav tako je
naša vojska dobila močno moderno artilerijo, ki je na nekaterih mestih že prišla do izraza. Istočasno je končno rešeno tudi vprašanje vojne in trgovske mornarice stare Jugoslavije, ki bo sedaj v celoti stavljena pod o-perativno poveljstvo maršala Tita.
ampak istočasno živo prisego bratske solidarnosti, ki jo je položilo dne 27 marca 1941 leta. Te besede so bile odgovor izdajalski Cvetko-vič-Maček vladi,, katera je podpisala sramotni tripartit-ni pakt na, Dunaju.
Kakšna razlika 27 marc 1941 in 1945 teta? Beograd je bil danes prazniško oblečen, četudi so vidni znaki na ulicah in poslopjih teške u-sode, ki je zadela narode Jugoslavije. Kakor po ulicah tudi na poslopjih, so vihrale zastave, na vidnih mestih so bile slike zavezniških voditeljev, ter mnoge parole izpisane. Po ulicah v nepregledni povorki so se vrstile kolone slavne narodne vojske, razni motorizirani oddelki, topništvo, tanko-vske kolone, konjenica itd. Na čelu povorke so bili nad-pisi: ''Živel maršal Tito!" —
"Naprej na Berlin!" Grupa
mladincev je nosila, poleg
slik zavezniških voditeljev,
r^iko maršala Tita.
^ , . ,	v -m- "»^Tisoči ljudstva se je zbra-
Taka je danes nasa.Na-^ ulicah; trotoarjih in
rodno Osvobodilna Vojska. Ali vse to ne govori dovolj jasno, kako zgrešeni so bili računi izdajalcev, ki so se zanašali na silo okupatorjev? Ali more biti dvoma, da bo ta vojska čvrst in nezlomljiv branilec velikih nacionalnih in demokratičnih pridobitev, ki so si jih naši narodi izvojevali v svoji borbi proti tujemu osvajalcu in njegovemu pomagaču, domačemu izdajalcu?
Notranje-politični položaj v Jugoslaviji
Vzporedno z vojnim so šli naši notranje-politični uspehi. O odkrito quislinskih režimih danes ni več potrebno govoriti. Skoraj povsem so prenehali igrati vlogo samostojnega političnega faktorja in služijo dejansko samo še kot oporišča zamaskiranim izdajalcem.
Osnovni dve žarišči politike notranjih sovražnikov narodno osvobodilne borbe naših narodov sta ostali: ve-lesrbski četniki v Srbiji in reakcionarna klika okrog Vladimirja Mačka. Obe te dve žarišči sta danes v popolnem razsulu. Vsa ta pro-tiljudska reakcija je računala z neizbežnim nasprotjem med NOV Jugoslavije ter narodno osvobodilnim gibanjem kot celoto na eni strani in zavezniškimi državami na drugi strani. Vsi ti upi so danes,, po sestanku Churchill — Tito ter po sporazumu Tito — šubašič, nepreklicno poTcopani. Na grobu teh nad je sedaj pričel razbeg, izdajalske vrste je napolnil paničen strah. Njihove vrste zapuščajo poslednji kolebljivci in zavedni ljudje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
oalkonih poslopja. Vsak kotiček je bil nabito poln ob tej eni največji svečanosti, kar jih je doživel Beograd, pripovedujejo oduševljeno prebivalci prestolice nove svobodne in srečnejše Jugoslavije.
Sovjetska mladina hvaležna za pomoč
Toronto, — Tukaj se je vršila večja svečanost v znaku bratske solidarnosti Kanadske Mladinske Federacije z Mladino Sovjetske Unije, katero je aranžiral Odbor Kanadsko-Sovje-tskega Prijateljstva.
Na programu so nastopale mlade moči, violinisti, solisti in plesalci v narodni no-šnji, med tem tudi tambura-ški zbor "Tito".
Udeležence je pozdravil predstavnik sovjetske mladine, Yri Levin, kateri je v kratkih toda zelo pomebnih besedah izrazil hvaležnost kanadskemu narodu za pomoč Sovjetski Uniji. Levin je dejal: "Kanada j'e kaj pogostoma predmet diskusije med mladino in narodi Sovjetske Unije. Posebna knjiga katera podaja večji geografični i n zgodovinski pregled o Kanadi, je na splošno cenjena med ljudstvom moje domovine, kakor tudi prijateljsko ponašanje Kanade napram Sovjetski IJ-niji."_
POMOČ ZA STARI KRAJ
Rojak Joe Zabukovec iz Niagara on the Lake. je poslal $10.00 za pomoč narodom Jugoslavije. Denar smo izročili Svetu Kanadskih Južnih Slovanov, za kar je o-menjeni sprejel potrdilo.
Iz francoščine prevedla K. N.
Zadovoljen s to svojo viteško odločitvijo je stopil k mizici, kjer so na pladnju še ležali ostanki večerje, nedotaknjene slaščine in sadje. Natočil si je poln kozarec alikantskega vina in ga na dušek izpil. Nato je sedel in pričel pridno zalagati. . Pri trideseteh letih človek prav rad dvakrat večerja,, ne da bi ga bolel želodec.
Mesečina je postala tako svetla, da mu je popolnoma nadomeščala šibki sij benečanske svetilke. Mladi častnik je opazil, da je popolnoma pozabil odložit zabljo. Tiho, brez slehernega šuma se je odpasal in položil sabljo na stol poleg mize, potem se je pa spet lotil jedi.
"Moja poročna noč," je porogljivo pomislil, "če bi me kdo videl, takole pri mizi, medtem ko mlada žena pokojno spi v moji postelji, bi upravičeno rekel, da sem norec, In da je komedija popolnejša, lije v sobo ta pres-mentana mesečina, prav kakor v sentimentalnih romanih."
Nasmehnil se je sam predse, čeprav njegovo početje ni bilo prav nič romantično. Po dveh granatnih jabolkih in po precej obilni pomaranči si je spet natočil vina in si prižgal cigareto. Zatopil se je v premišljevanje.
Ali se je vedel viteški ? Doslej tega ni bilo mogoče zanikati. Je bil velikodušen? Po naravi ni bil malenkosten. Dobro vzgojen? Vsekako, čeprav je vojaško življenje nekoliko zlizalo njegovo strogo vzgojo in zrahljalo zastarela pravila vljudnosti in dobrega vedenja. Predvsem je bil pa mlad, vročekrven in zdrav moški, zato ga je neposredna' bližina tako lepe in mlade žene vznemirjala.
Kmalu si je Moreno prižgal drugo cigareto, živčno je nekajkrat potegnil, potem jo pa v dobro merjenem loku vrgel skozi okno. Spet je sedel in pričel opazovati spečo Orano.
Njegov pogled je zvedavo in hrepeneče božal speče dekle, udobno zleknjeno v njegovi postelji,, nekaj korakov od njega. V spanju se je to mlado dekle sprostilo in njena nežna lepota je dobila tisti pravi, otroško mladostni izraz, ki mu je bil na njej tako zelo všeč. Bila je lepo rasla, ozkih čvrtih bokov, obleka, zvita okrog njenih bokov, je razgaljala sloke, lepo oblikovane noge. Bila je bosa; opazil je, da so njeni gležnji tenki in njene narti visoke.
Njegove oči so se ustavile na njenem drobnem, nenavadno lepo oblikovanem obrazu. Bila je vražje lepa, la chicha! Prav res. bila je takšna, kakršno si je včasih predstavljal svojo ženo.
Vstal je in se jel razledovati po sobi, da bi videl, kako bo prespal noč. Nekoliko se je ohladilo, skozi okno je včasih zaplal val hladnejšega zraka.
' Moja poročna noč," je ponavljal, kakor da bi zbujale te besede v njen poseben, dražeč občutek.
Kaj naj stori? V sobi sta bila razen postelje samo še dva stola.
Presenečen se je Moreno počehljal za ušesi. Vrla Margarita kajpak ni slutila, kako zapletena je ta zadeva, prepričana, da je najnaravnejše, če se novoporočenca zadovoljita z eno samo posteljo. . . Zdaj je pač ne kaže dramiti in morda celo zbuditi kakšen sum. Truden in slabe volje je mladi letalec že vnaprej odklonil misel, da bi spal na tleh ali na stolu, Morda je to njegova poslednja noč. kajti jutri ob zori. . . Zgrozil se je ob tej misli in pogled se mu je spet ustavil na spečem dekletu.
"Deliva v dvoje, lepi otrok," je dejal po nenadnem premisleku. "Ne bom te budil, toda sprijazniti se boš morala z okoliščino, da bom spal ob tvoji strani. V vojni po vojaško! Preveč sem zbit, da bi pazil na francoski bonton. . ."
Če ne bi bila Orana utrujena od joka in napora, tako trdno spala, bi jo polglasno modrovanje mladega moža gotovo zbudilo. Tako je pa pokojno spala dalje.
Morano je stopil k postelji in se sklonil nad njo. Hotel se je prepričati, ali dekle res tako trdno spi. Kakor začaran je strmel v njen lepi obraz. Njene dolge, pobeše-
ne trepalnice--sanje so jih od časa do časa gibale.
da so trepetale, kakor trepečejo krila metulja--so
puščale na njenih rožnatih licih nežen vijoličast nadih. Njene tenke ponosno usločene temne obrvi so se čudovito odražale od snežne beline visokega čela. Usta so bila prej majhna kakor velika, sočna in vabljiva. Najlepši so se pa mlademu častniku zdeli njeni plavi lasje. Bili so zlatorumeni kakor zrelo klasje in so se usipali v razkošnih kodrih okrog drobne glave. Takšnih las Moreno dotlej še ni videl. Stavil bi, da jih v vsej Španiji ne bi našel enakih. . . Mladi častnik se je zdel kakor ujet v te zlate kodre, v to nežno lepoto mlade žene. Njegove žene. Ob tej misli ga je spreletel dražeč trepet po vsem životu. Lepo je biti viteški, toda nič manj resnično ni, da terja narava svoje pravice. . . In kakor v ekstazi je mladi letalec slekel jopič in čevlje. . .
Noč, ta velika sokrivka, kar je skrivnostno, je ogrnila oba v svojo mehko, žametasto tišino. . .
XIII
Ko se je Orana zbudila, je sijalo sonce v sobo.
Njena prva misel je bila: "Kje sem?"
Ozrla se je okrog, ležeča v tuji postelji in v neznani sobi. Prestrašena je pogledala na blazino poleg sebe. Bila je nekoliko vdrta, ko da bi bil nekdo spal zraven nje. Na lepem se je pričela spominjati. . .
Ta noč! Ta soba! Zlati prstan na njenem prstu jo je popolnoma zbudil v resničnost. Njen mož! Da, bila je poročena!
"Njen mož!"
Ni bila še dovolj budna, da bi mogla popolnoma dojeti smisel teh dveh besed. Tedaj je obstal njen prestrašeni pogled na nočni omarici, kjer je sijalo sonce na listič papirja, v hitrici popisan s svinčnikom. Poleg papirja nekaj bankovcev, obteženih s srebrnimi kovanci Očitno je položil njen mož tja vse„ kar je imel, in obdržal zase samo drobiž.
Počasi, počasi se je Orana pričela spominjati resničnosti. Vse, kar je doživela v teh nekaj strašnih dneh, se je kakor v omotici odvijalo pred njenimi očmi. Beg iz gorečega in naspol porušenega hotela v cerkev, tista strašna noč v pričakovanju še strašnejših grozot, nenadna rešitev, poroka z neznanim letalcem in potem, krona vseh dogodivščin: nocojšnja noč!
Čeprav je bil njen mož zelo nežen, je Orani spomin na to prvo ljubezensko noč pogr-al vso kri v glavo. Preden se je zgodilo ž njo to, kar se je zgodilo, je mogla videti v mladem letalcu še svojega rešitelja. Toda po tej noči, po tej strašni noči ji je mogel biti samo še sovražnik.
(Nadaljevanje prihodnjič)