Štev. 2439.	1933.
IX.
OGLASNIK LAVANTINSKE ŠKOFIJE
Vsebina: 77. Zahvala sv. Očeta za Petrov novčič. — 78. Sacrae Poenitentiariae Apostolicae: a) Declaratio de clausulis »visitandi ecclesiam vel oratorium« et »precandi ad mentem Summi Pontificis« ; b) Indulgentia pro invocatione B. M. Virginis »Maria, Mater gratiae«. —- 79. Število tedenskih veroučnih ur na osnovih šolah. — 80. Dan miru 11. novembra. — 81. Javna zahvala. — 82. Slovstvo. — 83. Osebna naznanila.
77.
Zahvala sv. Očeta za Petrov novčič.
Segreteria di Stato di Sua Santità
No 126923.	Dal	Vaticano,	die	16	octobris 1933.
Exc. me ac Rev. me Domine,
Obsequium erga Apostolicam Sedem recens abs te testatum, cum Romam, compluribus e clero fidelibusque comitantibus, peregrinatus, Petrianam stipem (ex anno 1932) exhibuisti, causa fuit, cur Beatissimus Pater haud paulum gaudii et solacii perciperet. Quamvis enim iteratis nec dubiis testimoniis vestrum erga Se ipsum amorem cognitum haberet atque perspectum, tamen id recognovisse dulce paterno redamanti animo extitit.
Sanctitas Sua hac de re vobis gratias agit quam maximas atque Apostolicae Benedictionis vi Anni Sacri lectissima munera exoptare studet.
Interea qua par est observantia me profiteor
Excellentiae Tuae additissimum E. Card. Pacelli.
Exc.mo ac Rev.mo D.no D.no Johanni Josepho Tomažič Episcopo Davantino
Opomba. Zgornjo zahvalo in Apostolski blagoslov naj čč. gg. dušni pastirji sporočijo vernikom s prižnice.
78.
Sacra Poenitentiaria Apostolica (Officium de Indulgentiis):
I.	Declaratio de clausulis »visitandi ecclesiam vel oratorium« et »precandi ad
mentem Summi Pontificis«.1
Disputantibus nec in eamdem sententiam convenientibus viris doctis circa sensum ac vim clausularum »visitandi ecclesiam aut oratorium publicum vel (pro legitime utentibus) semipublicum« et »precandi ad mentem Summi Pontificis«, quae indulgentiarum concessionibus non raro addi solent, Ssmus D. N. Pius divina Providentia PP. XI, ad instantiam infra scripti Cardinalis Paeniten-tiarii Maioris, in audientiis, de 16 Iunii ac die 8 Iulii c. a. eidem impertitis, ad omnem in posterum dubietatem anxietatemque auferendam benigne declarare
dignatus est, per visitationem ecclesiae vel (ut supra) oratorii, intelligi »accessum ad hoc vel ad illam saltem cum intentione quadam generali seu implicita honorandi Deum in se vel in Sanctis suis, aliqua adhibita prece, et quidem prece praescripta, si aliqua imposita fuit ab indulgentiae largitore, vel aliqua qualibet sive orali sive etiam mentali pro cuiusque pietate ac devotione« ; clausulae vero »precandi ad mentem Summi Pontificis« plane satisferi adiiciendo ceteris operibus praescriptis recitationem ad eam mentem unius, ut aiunt, Pater, Ave et Gloria, relicta tamen libertate singulis fidelibus, ad normam can. 934 § 1, quamlibet aliam orationem recitandi iuxta uniuscuiusque pietatem aut devotionem erga Romanum Pontificem.
Datum Romae, ex Sacra Poenitentiaria Apostolica, die 20 Septembris 1933.
L. Card. Lauri, Paenitentiarius Maior.
L. * S.	I.	Teodori, Secretarius.
II.	Indulgentia pro invocatione B. M. Virginis »Maria, Mater gratiae«.1
Ssmus D. N. Pius div. Prov. Pp. XI, in audientia infra scripto Cardinali Paenitentiario Maiori die 21 Iulii c. a. concessa, omnibus christifidelibus benigne largiri dignatus est indulgentiam partialem trecentorum dierum toties lucrandi quoties invocationem Maria, Mater gratiae, Mater misericordiae, Tu nos ab hoste protege et mortis hora suscipe saltem corde contrito recitaverint et plenariam suetis conditionibus semel in mense acquirendam, si quotidie per integrum mensem eamdem recitationem persolverint. Praesenti in perpetuum valituro absque ulla Brevis expeditione et contrariis quibuslibet non obstantibus.
Datum Romae, ex Aedibus S. Paenitentiariae, die 25 Septembris 1933.
L. Card. Lauri, Paenitentiarius Maior.
L. * S.	I.	Teodori, Secretarius.
79.
Število tedenskih veroučnih ur na osnovnih šolah.
Z odlokom ministrstva prosvete z dne 17. julija 1933, O. n. br. 48491 je bil počenši s šolskim letom 1934/35 predpisan nov učni načrt za osnovne šole, v katerem je bila določena verouku v 1. in 2. razredu po ena tedenska ura. V zvezi s tem odlokom je ministrstvo prosvete izdalo nov odlok dne 30. septembra 1933, O. n. br. 63468, s katerim se prvi odlok spreminja v toliko, da sta za verouk tudi v 1. in 2. razredu določeni po dve tedenski uri, kakor do sedaj.
To se daje na znanje p. n. dušnim pastirjem in veroučiteljem.
80.
Dan miru 11. novembra.
Glavni odbor pomladka društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Beogradu je semkaj sporočil, da se bo tudi letos 11. november slavil kot dan miru, ker je bilo ravno na ta dan pred 15 leti sklenjeno premirje svetovne vojne. Glavni odbor je obenem izrazil željo, da bi pri tej proslavi sodelovala tudi
Cerkev in da bi duhovniki ta dan ali v nedeljo, dne 12. novembra, vernikom govorili o potrebi miru med narodi. Cerkev vedno oznanja potrebo mirnega sožitja narodov v duhu Kristusove ljubezni in so to posebno v poslednjih časih papeži večkrat povdarili. Tudi je Cerkev pripravljena sodelovati v tem oziru z vsemi, ki kažejo dobro voljo. Zato se zgornje sporoča p. n. gg. dušnim pastirjem z željo, da se po možnosti temu povabilu odzovejo.
81.
Javna zahvala.
Kn.-šk. Lavantinski konzistorij je na svoji redni seji dne 25. oktobra 1933 sklenil, naj se izreče g. Janezu Vogrin, župniku v p. v Mariboru, za dokaze njegove krščanske dobrodelnosti javna zahvala, in je naslovil nanj naslednje pismo:
»Ko ste vstopili po 32 letnem dušnopastirskem delu, ki ste ga vršili v različnih službah in na raznih mestih lavantinske škofije, radi naraščujoče bolehnosti v trajni pokoj, ste v lepi skladnosti z navodili sv. Cerkve zaključili svoje aktivno službovanje v škofiji z dokazom krščanske karitas.
Za oboje: za delo v dušnem pastirstvu in za dokaz plemenite krščanske dobrodelnosti naj Vam bo Bog obilen plačnik!
A uvaževaje Zveličarjev povdarek: nujnosti iskrene zahvale (Luk 17, 18), je sklenil lavantinski kn.-šk. konzistorij na svoji redni seji dne 25. oktobra 1933, da Vam tudi kn.-šk. ordinariat izreče javno z a h v a 1 o za naklonilo, s katerim naj se podprejo zlasti cerkveni vzgojni zavodi v škofiji.
O tem se obveščate z iskreno željo, da bi Vam bilo to priznanje v tolažbo in izpodbudo.	i;
V Mariboru, dne 30. oktobra 1933.«
82.
Slovstvo.
Pastoralno bogoslovje. Spisal dr. Franc Ušeničnik, 591 strani. Druga popravljena izdaja. Ljubljana 1932, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, nevezana Din 140—, polplatno Din 160"—, polusnje Din 180'—. Pisatelj upošteva v popravljeni drugi izdaji najnovejše odloke svete Stolice o krščanskem zakonu, o vzgoji, o duhovnih vajah, o katoliški akciji in socijalnem vprašanju. Dodal je tudi več novih odstavkov, tako duhovno vodstvo mladine, pastoralni obiski v družinah, liturgično življenje v župniji, delavsko vprašanje* društveno delovanje. Knjiga govori v prvem delu o osebi dušnega pastirja, v drugem o dušnem pastirju kot voditelju krščanske občine. — Druga nič manj važna knjiga, od istega pisatelja je Liturgika, ki obsega 373 strani in stane nevezana Din 96"—, polplatno vezana Din 110"—, polusnje Din 125 -—. Je to sedaj prva strokovno znanstveno pisana katoliška liturgika v našem jeziku, ki obdelava vsa liturgična vprašanja in vse zunanje obrede svetih opravil.
Obe knjigi sta namenjeni v prvi vrsti kandidatom duhovniškega stanu kot navodilo za poznejše dušnopastirsko delovanje. Pa tudi aktivnim dušnim pastirjem bo knjiga zanesljiva vodnica pri izvrševanju njihove vzvišene službe. — Važno za čč. duhovščino je dovoljenje obeh knezoškofijskih ordinariatov (ljubljanskega in mariborskega), da se Ušeničnikovo Pastoralno bogoslovje in Liturgika sme nabaviti za župne urade in župnijske knjižnice s cerkvenim denarjem. V tem primeru ostane knjiga v svrho porabe na razpolago vsem dušnim pastirjem dotične župnije.
Umetnica veselja, Marjeta Sinclair. Priredil dr. J. Žagar, C. M. 2. izd. 1933, Misijonska tiskarna, Groblje. Cena Din 10'—.
Dne 24. novembra 1925 je umrla v sanatoriju Marillac blizu Londona petindvajsetletna tovarniška delavka Marjeta Sinclair, ki je kmalu po svoji smrti vzbudila pozornost in zanimanje katoliškega sveta, in sicer vsled neštetih usli-šanj, ki so jih ljudje dosegli na njeno priprošnjo. Prireditelj pravi o njej v uvodu: »Njeno življenje v preprostih razmerah, njena sončnost in veselost, njena popolna vdanost Bogu... je blagovest za današnji obubožani svet... Vse Marjetino življenje je kakor ena sama pesem o velikosti božje Previdnosti nad človeškimi otroki.« Tudi za našo mladino je življenje te priproste škotske mladenke kaj poučno in spodbudno, zato smo dr. Žagarju hvaležni, da nam je oskrbel njen življenjepis. Tolle, lege!
O urejanju gospodarstva z gozdi. Poljudno navodilo za posestnike manjših gozdov in za upravitelje samoupravnih, solastninskih, nadarbinskih in drugih gozdov, ki so pod posebnim javnim nadzorstvom. Sestavil ing. Viktor Novak. Cena Din 30'—. Naroča se pri Šum. odseku kralj, banske uprave v Ljubljani ali pri sres. šum. referentih.
Važnost in aktualnost te knjige je najbolje razvidna iz njene vsebine: Kaj je namen in naloga urejanja gozdov? O posestvenih razmerah in razpredelbi gozdov. O zalogi lesa. O prirastku. Kako čuvamo gozdove? O načinu gospodarjenja. O obhodnji. Kako se določa etat? O načrtih za sekanje. O gospodarski knjigi. Zgledi in pripomočki.
Knjiga bo vsem nadarbinarjem, ki imajo gozdove, prav koristna. Zato se vsem priporoča v nakup.
Taschenkalender (Klerus-Kalender) 1934. — V zmislu prošnje založne tiskarne G. J. Manz A.-G. v Regensburgu, se priporoči 56. letnik tega koledarja s podatki o lavantinski škofiji poleg običajnih poučnih sestavkov.
83.
Osebna naznanila.
Imenovanje. Za kn.-šk. duhovna svetovalca sta imenovana p. n. gg.: Jožef Mihalič, župnik v Slivnici pri Mariboru in Anton Ravšl, župnik v Cirkovcah (1. nov. 1933).
Umeščena sta bila čč. gg.: Jožef Presnik, župnik pri Sv. Mihaelu nad Mozirjem, kot župnik v Prevorju (28. sept. 1933) in Matija Zadravec, ekspozit-kaplan v Hotizi, kot župnik v Črensovcih (1. okt. 1933).
Postavljena sta bila čč. gg.: Štefan Bakan, provizor v Črensovcih, za ekspozita-kaplana v Hotizi in Franc Klasinc, župnik v Belih vodah, za soprovizorja pri Sv. Mihaelu nad Mozirjem sl. okt. 1933).
Nastavljen je bil č. g. Martin Kozar, kaplan na dopustu v Žalcu, za kaplana pri Sv. Marjeti niže Ptuja sl. okt. 1933).
Sprejet je bil v lavantinsko škofijo mgč. gospod Franc Ksaver Meško, kn.-šk. duh. svetovalec, upravitelj starotrške dekanije in župn. upravitelj v Selah pri Slovenjgradcu — doslej duhovnik krške škofije (10. avg. 1933).
Umrl je mgč. g. Martin Medved, kn.-šk. duh. svetovalec, vpok. župnik in dekan bras-lovški, dne 25. oktobra 1933 v Laporju v 69. letu starosti. R. I. P.
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 7. novembra 1933.
Izdaje Lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Jos. Mirt. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.