Ki\o i 0 Ur, na ščitih ročnim 1000 lir; i.r Uredništvo: TRST, prava: T$tST, trg Duri atranehiilESTE °F5 polletni ulica Montecchi 6/H - tel. štev. »3-07 . „ , . _ degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev'-,111., tel. )ši^ 249-50, 235-96 Dopisi se dostavljajo uredništvu. NefrVmireina plstna se'ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Òglàsh ,v -čirofcbšti enega stolpci za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo-Vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPÉD. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KO ML MI STIČNE PARTIJE S.T.O. Postani »talni naročnik «Delat» OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 1 (327) TRST - SOBOTA, 1. JANUARJA 1955 CENA 20 UR Srečno novo leto! Leto, ki se končuje, se ne moie imenovati dolgočasno in enolično. Bilo je to razgibano leto. 7 dramatičnimi trenutki, v teku katerega so se sile 'diru in tile vojne žilavo in besno borile. Končuje se s hrupno debato o Zahodnoevropski zvezi v trancoski po-slanski zbornici. Konflikt v Indokini je prenehal. Na ruševinah EOS hočejo ustvariti novo EOS. ki jo že obliva smrtna bledica. V tem letu je prišlo do razgovorov med velesilami v Berlinu in Ženevi. Prepričani smo, da bomo doživeli še takšnih srečanj, kajti človeštvo potrebuje mir in spokojnost, mirno sožitje, mednarodno sodelovanje, trgovske Vittorio Vida/i ■ izmenjave. Zato bodo poskusi ameriških imperialistov ustvarjati bloke na vzhodu in zaho-*u- hrabriti nove pustolovščine nemških Kesselringov in arijskih Cang Kaj Sekov obsojeni na propast, če bodo narodi okrepili budnost proti Provokatorjem ter borbo za mil-. V teku zadnjega leta je reakcija sprožila svoje največje protikomunistične kampanje, toda navdihovalci, prvo-borilci, «najboljši» protikomunizma morejo napraviti kaj mršavo bilanco. Streljali so. nbijali, zapirali, mučili, obsoleti; trosili so milijarde za pisano in ustmeno propagando v tisku, v provokacijah; izglasovali so zakone proti komunistom: za en dan so tudi sami sebe prepričali, da je komunizem umrl; poslali st/ na-Prej razne Frančiške Franee. Salazarje, 'Mac Carthyje, Ar-Olase in Battiste, Dullese "in Edene, Adenauerje in Scelbe, Sig Man Rije in Cang Kaj Seke, vso legijo diplomiranih trdni, stalni in trajni obliki. Doseči integralno prosto cono. Boriti se združeni za preporod Trsta. Združiti delavski razred v veliko sindikalno organizacijo. Delovati, da bo u-stanovna skupščina, organizirana po OGIL, predstavljala v resnici zmago enotne volje tržaških delovnih ljudi. To so neposredne naloge delavskega razreda, produktivnih slojev, našega prebivalstva in zato tudi naše v novem letu. Mir, svoboda, delo. blaginja to so naši cilji. Gledamo na leto, ki odhaja, kot se gleda na dan dobro izvedene bitke, na leto 1955 pa. kot rta novo in veliko bitko. Novemu letu gremo naproti z vero in navdušenjem, prepričani. da bo predstavljalo korak naprej v smeri uresničitve naših idealov miru in pravičnosti in da bomo v tej bitki okrepili številčno in kakovostno našo partijo, da bomo prispevali k ustvaritvi velike antifašistične fronte in k utrditvi enotnosti med Slovenci in Italijani. Naprej torej, pozdravljajoč z zaupanjem novo leto! Vse najboljše tovarišem, simpatizerjem. prijateljem! Vse najboljše delovnim ljudem, vsem demokratom, vsem antifašistom! Vse najboljše narodom Jugoslavije in Italije, da bi na-pre Invali v njihovih borbah za novo družbo! Kajti v njihovem napredku, v njihovih borbah in njihovih zmagah je uvrščena borba tržaških delovnih ljudi in je vsebovana socialistična bodočnost našega Ozemlja. Kongres Kompartije Zahodne Nemčije HAMBURG - V torek se je v tem mestu začel kongres Komunistične partije Zahodne Nemčije, kateremu prisostvujejo številni predstavniki drugih bratskih partij. Od 10 članov tajništva so navzoči na kongresu samo 4, dočim so o-stali bodisi v ječi, kot tov. Risch, odnosno v ilegali, kot predsednik KP Maks Rei-mann, ker je za njim razpisana tiralica. Uvodno poročilo je imel tov Mohn. ki je prikazal brezobzirnost oblasti pri preganjanju komunistov in orisal borbe K'P proti nadizkorišča-nju in oborožitvenim nameram Zah. Nemčije. POD PRITISKOM ZDRUŽENIH DRŽAV IN ANGLIJE FtiMI PHLAMEHT PRISTAL Mirin blaginjo v 1955 Z 287 proti 260 glasovom je poslanska zbornica sprejela prvi člen vladnega predloga o ustanovitvi Zahodno-evropske skupnosti V zadnjem tednu je hita pozornost vsega sveta obrnjena na pariško poslansko zbornico, kjer se je v zelo razburkanem ozračju razpravljalo o ratifikaciji pariških sporazumov, ki omogočajo oborožitev Zahodne Nemčije. Kot je znano -e vse francosko ljudstvo, ki ni pozabilo trpljenja v zadnji svetovni vojni, ko je bila Francija okupirana po nacistih in je vodila težko borbo za svojo osvoboditev, odločno upira ratifikaciji sporazumov in oborožitvi Nemčije. Zato je bilo z zadnjih odločilnih dneh nešteto ljudskih protestnih zborovanj, dočim je bila pred parlamentom vedno velika množica ljudstva, da s svojo prisotnostjo vpliva na poslance, ki so se morali z glasova- IZ HRUŠČEVEGA 1NTERVJUVA BERNALU Ni nobenega protislovja med politiko Stalina in Malenkova križarjev protikomunizma, to-(la uspeni su bili v reSIfifct revni. Socialistični svet gre naprej. Kongresi komunističnih in delavskih partij dežel nove demokracije, Vzhodne Nemčije ht Kitajske so zabeležili zmagovit pohod v socializem in Sovjetska zveza se je, močne-f®. kot kdaj, uveljavila v po-| Sličnem in gospodarskem sve-tu- Komunistična gibanja so kljubovala valom, utrdila so Se v borbi, še bol j so se povedla s širokimi množicami, čvrsto so držala v svojih rokah zastavo narodne neodvisnosti, ki so jo monopolistični kapitalizem in velepose-stniki ter njihove politične a-i Stature izdali in okrog katere Se vedno bolj zbirajo socialni sloji, ki verujejo v svoj narod, v njegovo neodvisnost, v njegovo celovitost, v njegovo SVl>bodno in demokratično bo-' točnost. Borba delovnega ljudstva in ^alijanske demokracije proti k-lerikalni vandeji, proti vlad-I nemu protikomunizmu, proti li Monopolističnemu kapitalizmu li ‘n veleposestnikom, trda in t žilava borba, katere se tudi mi udeležujemo in se je bomo morali udeleževati s še večjo silo in navdušenjem ker je to naša borba, ter normaliza-■ cija diplomatskih, gospodarjih, športnih, kulturnih in i l“di političnih odnosov med Jugoslavijo in deželami socia-**zma sta dve dejstvi, ki nas gorata navdajati z veseljem *n nas istočasno vzpodbujati v na-ši bitki. nas je bilo leto 1954 leto barantanju proti smo se boriti kateremu v vsemi svojimi silami. Za nas ostaja ta rešitev začasna in zahtevali bomo ba se spoštuje Spomenica o sJ>orazumu in njene priioge borili se bomo za uvedbo Lizine o človeških pravicah, ki ni fašistični zakon « Javni Varnosti. Skupno z vsem italijanskim ljudstvom se bomo _ 11 b°rili, da se v celoti in brez i ndlašanja uveljavi Posebni /l Slav Pred časom je tovariš Hru-ščpv, glàvni sekretar KP SZ, sprfejel angleškega znanstvenika in javnega delavca Johna Bernala, s katerim je imel daljši razgovor. Ob tej priliki je tov. Hruščev podal tudi točne odgovore na nekatera vprašanja, ki jih je Bernal ob-jTivil v izvlečku pred dnevi v londonskem «Timesu». List «Za trajen mir za ljudsko demokracijo» je pa v svoji zadnji številki od 214. decembra objavil celoten intervju. Ker izjave tov. Hruščeva jasno osvetljujejo doslednost politike sedanjega vodstva po zgledu politike, ki jo tje vodila sovjetska vlada pod vodstvom tov. Stalina, in ker prav v tem vprašanju skušajo nasprotniki prikazati nekakšen preo-kret v Sovjetski zvezi, smatramo za umestno, da priobčimo dva daljša odstavka iz odgovorov tov. Hruščeva: «Vem, da se v tujini govori, da bodo novi ukrepi na področju poljedelstva povzročili radikalno spremembo vse sovjetske gospodarske politike. Te trditve ne odgovarjajo stvarnosti. Mi ne zmanjšujemo pozornosti, ki jo posvečujemo industriji, mi ne žrtvujemo industrije poljedelstvu. Razvoj vseh sektorjev industrije se bo nadaljeval v skladu z izdelanim načrtom; v bodočnosti bomo še nadalje posvečali večjo pozornost težki industriji. Traktorje na gosenice, pluge, sejalnice in druge poljedelske stroje, ki bodo izdelani letos in v prihodnjem letu 1955, bomo v glavnem pošiljali v nove neobdelane predele. Zaradi tega se število traktorjev na gosenice na stari obdelovalni zemlji v letošnjem in prihodnjem letu ne bo povečalo, pač pa bodo prejemali traktorje za pletev, stroje za obdelovanje zemlje in druga orodja ter nadomestne dele za traktorje, s katerimi že razpolagajo. Proizvodnja žitaric se bo v teku tega razdobja povečala; dosegli pa bomo tudi sorazmer-nejšo razdelitev izdelanih poljedelskih strojev. «V tujini se je mnogo govorilo o nekem dozdevnem na- sprotju med izjavami Stalina na 18. kongresu partije in Malenkova na 19. kongresu, iz katerih izhaja, da je bilo v naši deželi pozabljeno vprašanje žitaric, ter sklepi zadnjega zasedanja CK KP SZ, ki podčrtujejo potrebo povečati proizvodnjo žitaric in razširiti z žitaricami zasejano površino na nove, še neobdelane predele. V bistvu ni tu no-benega nasprotja. Oba, Stalin in Malenkov, sta imela prav, ko sta trdila, da razpolagamo z dovoljno količino žitaric, da zagotovimo kruh za potrebe vsega prebivalstva. Tudi sedaj imamo dovolj žitaric in tudi dovolj potrebne rezerve. Toda človek ne živi samo od kruha. Pravilno je, da druge potrebe človeka posredno zahtevajo povečanje proizvodnje žitaric.» Hov sestanek Churchill-Eisenhower LON'DON —; Iz Amerike poročajo, da bo angleški ministrski predsednik Churchill šel v Washington, kjer se ho sestal s predsednikom Eisenhu-werjem. Namen tega sestanka je proučiti sedanje politično stanje v svetu, zlasti še vprašanje nadaljnjih odnosov do Sovjetske zveze in ostalih socialističnih držav. TOKIO — Nova japonska vlada Hatojame je v torek u-kinila takozvani «Odbor proti antidemokratičnim delavnostim», ki je bil po zgledu ame-ških maccarthystov postavljen od prejšnje Jošidove vlade. njem odločiti ob tem usodnem koraku. Po štirih dneh živahnih diskusij, v katere so posegli .številni poslanci, ki so po večini izraža l svoji odpor ali vsaj bojazen pred nevarnostjo, ki bi jo predstavljala oborožena Nemčija in morebitna nova, tokrat atomska vojna, je zbornica v petek z večino glasov odbila prvi člen zakona o rati-kaciji pariških sporazumov. Ta člen odobruje ustanovitev Zahodnoevropske zveze z vključitvijo Nemčije, kar praktično dovoljuje obnovitev nemške vojske. S tem je francoska zbornica dejansko odvrgla tako skrbno pripravljene pariške sporazume. Toda Mendes-France je v skrajnem poskusu, da reši sporazume, postavit vprašanje zaupnice in zahteval, naj se glasovanje ponovi v ponedeljek. Tako je bila po 24 urah razprava prenešena na ponedeljek. Prvo nepovoljno glasovanje je spravilo angleške in ameriške državnike iz ravnotežja. Z grožnjami, da bodo sami .oborožili Nemčijo, če bi Francija odbila ratifikacijo ter da .19 bodo izključili iz Atlantske zveze, so skušali obrniti situacijo v svojo korist. Tudi sam Mendes-France je z raznimi osebnimi razgovori in obljubami skušal pripraviti nekatere poslance, da menjajo svoje stališče. Demokristjanski poslanci pa, ki so se po večini vzdržali ali glasovali proti, so bili deležni pritiska demokristjanov iz tujine, predvsem iz Italije in drugih zahodnoevropskih dežel, ki so z brzojavkami vzpodbujali francoske omahljivce. Razen komunistov in levičarskih progresi-stov, so se namreč vse stranke znašle pri tej razpravi razdvojene in poslanci so najraz-lineje glasovali, ne ozirajoč se na navodila svoje stranke. Omenjene mahinacije so pokazale svoje sadove že ob nadaljevanju razprave v ponedeljek, ko je bila skupno z 2. in 3. členom predloga vlade izglasovana prva zaupnica Mendes-Franceu; očitno so nekateri poslanci podlegli anglo-ameriškemu izsiljevanju in drugim pritiskom. Razprava se je nadaljevala v mučnem in napetem ozračju. Številni poslanci so iesno «varili pred posledicami oborožitve Nemčije in nevarnostjo preloma s Sovjetsko zvezo. Poleg komunistov, ki so ves čas odločno nasprotovali ratifikaciji in se sklicevali na voljo francoskega ljudstva, ki je vsak tak sporazum že obsodilo in ovrglo, so govorili tudi drugi ugledni poslanci. V sredo se je stari politik radikal Edvard Herriot. večkratni predsednik ministrskega sveta, ponovno obrnil na zbornico in posebna na Mendes-Francea ter ga rotil, naj ne stopi na nevarno pot vojne, do katere neizogibno vodi odstop od zavezništev. V sedanjem trenutku je mogoče pogajati se z Vzhodom, jutri bo za to potreben pristanek Nemčije. Potrebno je spoštovati podpisane pogodbe in Fracija se je v pogodbi z ZSSR obvezala, da ne bo nikoli pristala na koalicije proti Sovjetski zvezi. V četrtek je bilo izrečeno dokončno mnenje francoske zbornice, ki je po desetih dneh mučne in napete razprave odobrila pariške sporazume s 287 glasovi proti 260. Da je bilo to storjeno pod trenutnim pritiskom od zunaj, nam je v •dokaz dejstvo, da so poslanci in občinstvo v zbornici sprejeli izid glasovanja z grobno tišino. Kot v Italiji, tako bo moral tudi v Franciji odobriti pariške sporazume še senat; le tedaj bodo sporazumi končnove-iljavni. vsem Slovencem želi “Delo'* Djilas in Dedijer izločena iz vsega javnega udejstvovanja Dedijerju odvzeli poslanska imuniteta in bo peelavljen pred sodišče - Djilas izključen iz SZOi - težko gospodarsko stanje lugoslavije Prejšnji teden sta bivši podpredsednik jugoslovanske vlade Milovan Djilas, ki je -bil v januarju 1954 zaradi serije svojih člankov proti vladi odstavljen z vseh položajev, in njegova desna roka Vladimir Dedijer obnovila napad proti sedanjemu režimu v Jugoslaviji. Izkoristila sta priliko, ko so Ti^o nekateri drugi člani vlade na potovanju v Indiji, za oster napad proti vladi in proti sedanjemu političnemu ustroju. Prejšnjo sredo je londonski «Times» objavil intervju z Vladimirjem Dedijerjem, članom centralnega komiteja Zveze komunistov in avtorjem znane biografije o Titu. V tem intervjuvu prikazuje spor, ki je nastal med njim in centralnim komitejem zaradi njegove obrambe Djilasa. Pod obtožbo deviacionizma je bil klican pred centralno kontrolno komisijo, kjer pa je odklonil zasliševanje, češ da on odgo- VAŽNA ZMAGA NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV ZEMLJE Delovni kmetje bodo deležni ugodnosti bolniškega zavarovanja V uradnem lutu (Bollettino ufficiale) Italijanske republi ke je bil 3. decembra 1954 objavljen zakon, s katerim se razteza bolniško zavarovanje tudi na kmete — neposredne obdelovalce zemlje. Zakon je stopil v veljavo 14. decembra 1954. Z izdajo tega zakona se je zmagovito zaključila dolgoletna borba italijanskih kmetov, malih in srednjih posestni-kov-neposrednih obdelovalcev, najemnikov in drugih obdelovalcev zemlje, ki doslej niso bili deležni bolniškega zavarovanja. Ta zakon bo, upajmo, v kratkem raztegnjen tudi na Tržaško ozemlje. Sprejeti zakon ne odgovarja dt za Slovence. Zahtevam0 It ”°Ve demokratične in poštene Voiitv Bf>zi\ e v vse upravne organe. — — vamo ljudstvo v borbo za -) |,stvaritev avtonomnega ozem-S| ® z demokratično izvoljenim |i , javnim svetom, ki naj ima *°nodajno in izvršno oblast, razkosanju se gospodarji] 0 stanje in izboljšalo. Na-! pDrntno. še poslabšalo se je. ; J>vačala se je brezposelnost. ®*!l ni. Nahajamo se še v fazi ;2 v *fub, načrtov, diskusij. Trst s^začel bolje spoznavati rim-; birokracijo in scelbovsko ^krepiti našo industrijo v Države Azije in Afrike bodo zborovale v aprilu i ^^f^ARiTA — Predsedniki nit' Dd,^e" Indonezije, Birma-mje Pakistana in Cejlona, k, zasedajo v mestu Bogor, so sklenil, sklicati za konec aprila v Bandungu (Indonezija) konferenco vseh azijskih in a-friških dežel, ki imajo svojo samostojno vlado. Poleg drugih 24 držav je bila na to konferenco povabljena tudi :LJR Kitajska; povabilo so prejele med drugimi tudi Japonska, Turčija, Egipt. Viet Nam in dr. in Azije ter da bo obravna vala posebne probleme, kot so kolonializem, rasizem in vprašanje suverenosti. Obe nem obsoja uporabo termo-nuklearnega orožja ter zahteva, naj prenehajo poskusi z a-tomskimi in vodikovimi bombami. RIM — Vulkan Stromboli je v sredo zopet začel bruhati iz treh svojih žrel velike ko ličine lave, ki se z velikim šu Namen te konference je pro- mom zliva v morje. Tudi o- učiti vse probleme, ki zanimajo azijske in afriške države. Zaključno poročilo sestanka petih ministrskih predsednikov poudarja, da bo konferenca delala za mir v svetu, za gospodarski razvoj Afrike gnjenik Etna se je zadnje dni zbudil. Iz enega njegovih žrel se dviga v nebo visok steber dima, pomešanega s pepelom. Zaenkrat ne predstavljajo izbruhi teh dveh valkanov nobene resnjše nevarnosti. vsem potrebam in zahtevam neposrednih obdelovalcev, posestnikov, najemnikov in dr., in se oddaljuje od predloga, ki sta ga postavila v italijanskem parlamentu ilevičarska poslanca Longo in Pertini. Toda, čeprav ima ta zakon mnogo pomanjkljivosti in šibkosti, zaradi česar se bodo kmetje in 'demokratični poslanci borili za njegovo izboljšanje, vendar predstavlja zelo važen napredek na področju socialnega zavarovanja. Zgodilo se je prvič v italijanski zgodovini, da je najštevilnejša delovna stroka, ki jo predstavljajo neposredni obdelovalci zemlje, po dolgih letih borb dosegla jpriznanje pravice do socialnega zavarovanja in da je vlada odobrila prispevek države. Znano je in naš list je že precejkrat pisal o tem, da kmet-mali posestnik ni imel doslej nobene pravice do za ščite in oskrbe v primeru bolezni. Ce je kmet ali član njegove družine obolel in če je bil lastnik male hišice in koščka zemlje, je moral stroške zdravnika, bolnišnice in zdra vil sam plačati. V primeru, da ni mogel takoj plačati stroškov za bolniško oskrbo, se je občina vknjižila na njegovo premoženje. Koliko kmetov i-mamo tudi na našem področju, ki so zadolženi pri tržaški občini zaradi zdravljenja kakega člana njihovih družin v tržaški bolnišnici. Koliko je družin na kmetih, ki ne morejo zdraviti svojih otrok, ker nimajo potrebnih sredstev za zdravnika in draga zdravila. Skromni izkupiček, ki ga dobi kmet za svoje pridelke, mu ne dovoli, da bi zdravil bolezen že v začetku, ter tako propada on in njegovo premoženje, Treba je dalje pomisliti, da za kmeta ni nesreča edino v stroških, ki jih zahteva zdravljenje njega ali člana družine, marveč pred vsem še v dejstvu, da mora zaradi bolezni en delovni član često za dolgo opustiti delo na posestvu; mnogokrat se zgodi, posebno če zboli gospodar, da zaradi tega propade vsa letina in s tem plod celotnega truda. Dolga leta so se kmetje, mali in srednji posestniki, borili za socialno zavarovanje za primer bolezni. 'Bili so komunistični in socialistični poslanci v ustavodajni skupščini, ki so prvi postavili vprašanje pravice vseh delovnih ljudi do socialnega zavarovanja, ne glede na to, ali so odvisni ali neodvisni delavci, kakor so v tem primeru neposredni obdelovalci zemlje. In prav ti poslanci so dosegli, da so bili v italijansko ustavo vnešeni sledeči členi: 32. člen: Republika ščiti zdravje kot temeljno pravico posameznika v interesu skupnosti ter zagotavlja brezplačno zdravljenje vsem potreb' nim državljanom. 38. člen: Delovni ljudje imajo pravico, da se predvidijo in se jim zagotovijo potrebna sredstva za njihove življenjske potrebe v primeru nezgod, bolezni, pohabljenosti in starosti. In končno je še prvi odstavek 44. člena ustave, ki določa, da Republika s primernimi zakonskimi določbami «pomaga mali in srednji posesti». Te določbe italijanske ustave so zelo jasne in točne, ko zagotavljajo pomoč in oskrbo vsem delovnim ljudem v okviru javnega zdravstva in v splošno korist vse družbe. MARIJ GERBEC Prvi avtomobili v tibetanski prestolnici PEKING — V nedeljo sta po novo zgrajenih cestah, ki vežeta Lhaso s Pekingom in Šanghajem, prispeli v prestolnico Tibeta prvi dve avtomobilski koloni. Njiihov prihod je navdušeno pozdravila velikanska množica Tibetancev ki so prvič v življenju videli avtomobile. Doslej je bil možen pristop v Tibet le pešcem in tovorni živini po ozkih karavanskih poteh. Dočim je bilo za to pot doslej potrebno najmanj štiri mesece, zadostuje sedaj samo 20 dni. 4.300 km dolgo cesto so v najtežjih pogojih zgradili Kitajci v rekordnem času štirih let. varja edino le plenumu CK. Nadalje je opra-vičeval svoje prijateljske odnose z Djilasom. kljub temu da je bil po njegovi odstavitvi odrejen proti njemu bojkot. Dodul je še, da «ne more biti razvoja socializma brez idejnega boia», ter da se namerava umakniti iz političnega življenja.' ( «Times» je intervjiuvii do dal, da po Beogradu krožajoi vesti, da bodo klicani preti kontrolno komisijo ZK še nekateri drugi, vsaj dozdevna, podporniki Djilasa, med njimi njegova žena in članica OK 'Mitra Mitrovič in šef glavnega stana jugoslovanske vojske gen. Peko Dapčev.ič, ki je bil nedavno izločen iz CK ZK Črne gore, obdržal. ixa je še vedno mesto v CK 'ZK Jugoslavije. Oba sta ogorčeno odgovorila na ta podtikanja «Timesa». Se hujši napad proti sedanjim oblastnikom je sprožil Djilas v svojem intervjuvu, ki ga je nekaj dni zatem objavil ameriški list «New York Times». Djilas je odkrito napadel vladajočo skupino, da je protidemokratična in d» hoče «okrepiti partijsko disciplino v starem stalinskem in protidemokratičnem stilu». Tega je po njegovem kriv Tito, kateremu so sledili tudi ostati vo ditelji. On noče, da bi se vrnile stare stranke, pač pa se navdušuje za ustanovitev nove, socialdemokratske stranke, da bi se omogočila «svobodna diskusija» z ZiK. Zaveda se, da s svojimi izjavami tvega, toda v sedanjem stanju v Jugoslaviji ni mogoče iti naprej. <če se ne tvega. Nadalje obžaluje, da jugoslovansko vodstvo ni dopustilo ob njegovem primeru v januarju svobodne diskusije; nasprotno so njega positavili «pred pravcato inkvizicijo» in je ostal osamljen, brez stikov, tako da bi državni udar aii cestne demonstracije ne prinesle nobenega haska. «Tudi brez Titove prisotnosti — je izjavil Djilas — stvar ni niti danes še zrela v Jugoslaviji za nenaden prevrat. Morda bi mogle priti na oblast še slabše sile, čeprav je dejstvo, da i-majo najreakcionarnejši Ljucfje v rokah oblast. Konflikti bodo izbruhnili neizbežno, toda kasneje». Ta. dva silovita napada imata izven dvoma svoje ozadje in zasledujeta točno določene cilje. Nimamo sicer dovolj elementov, iz katerih bi mogli podati svojo dokončno sodbo. Tnda izven dvoma je, da Djilas in Dedijer nista tega napravila po svoji lastni pobudi, marveč da morajo biti za njima druge, mnogo močnejše site, limajo svoje posebne interese. Za Dedijerja je splošno znano, da je že davno ameriški agent; on je do leta 1942 živel v Združenih državah, od koder je prišel v Jugoslavijo in se priključil osvobodilnemu gibanju, kjer je imel važne funkcije. 'Tudi Djilas je znan Obvestilo Cenjene bralce in prijatelje opozarjamo, da Je tradicionalni «Ljudski koledar 195$» ki ga Izdaja Slovensko hrvatska ljudska prosveta, v tisku tn bo izšel v kratkem. Iz nepredvidenih In nepremostljivih ovir ga ni bilo mogoče izdati že pred no-,vim letom. Ob tej priliki 'pripominjamo, da bo novi koledar izredno zanimiv ;in .okusno urejen. Navdaja nas upanje, da bodo tržaški Slovenci, kot v prejšnjih letih, tako tudi teto* marljivo posegli po nwi, res koristni knjigi. Uredništvo «LJadskeaa koledarja» oboževalec zahotine ..«demokracije» in najbolj zagrizlo so-vražnik Sovjetske zveze. Ni torej izključeno, da »o ju tuji .krogi vrgli v ogenj prt v v URIh txenutku, ko se poglabljajo CKti nosi med ZSSR n ;a«,ustavijo z namenom preprečiti .vsako ichližanje. Pri tem sta izkoristila od-! sotnost Tita in &eč drugih vo-i dtlnih osebntosti. kot so Ran- VELIKAN IN PRITLIKAVCI Na uvodnik o Stalinu, povzet claltstitne driave, Je Stalin skle- iz lista «Za trajen mi», Je Primorski dnevnik smatral potrebnim odgovoriti s prostaškim napadom na spomin tloveka, ki Je ne glede na morebitne svoje napake ostal velikani v očeh ne le vseh svojih somišljenikov, mar-več celo velike večine svojih nasprotnikov, Da tudi onim, ki ne berejo «Primorskega», pokažemo nizkotnost titovske polemike, prinaSamo nekaj najznactlnejsth odlomkov: «... in proglašati tega prOti-markststlčnega potvarja tea Leninovega dela za njegovega velikega nadaljevalca, pomeni višek ideološke revščine in politične netaktnosti». «Medtem ko Je Lenin zagovarjal stallSče, da Je tajna diplomacija neskladna s politiko lo- pni s Hitlerjem tajne dogovore o razdelitvi sveta na vptivna področja...». «... Proti temu «velikemu nadaljevalcu» so sovjetski voditelji ponovno izposlovali leninsko načelo kolektivnega vodstva, čim Je Stalin umrl. s tem so vsemu svetu pokazali, kakSno sprostitev je Stalinova smrt predstavljala za Sovjetsko zvezo. Tudi po BertJI — enem glavnih opor in orodij stalinske birokratske oblasti — so udarili, čim je izgubil svojega glavnega zaščitnika». »Vse, zaradi česar je «velik», je Stalin uveljavil proti Marzo-vlm in Leninovim osnovnim socialističnim naukom». K temu pisanju ni treba komentarja, saj dovolj zgqporna označuje moralno višino njego/vBi av iorjev. Vprašamo' ttremce, kaj ot oni rekli, če bi mi na te način pisoli o njihovem voditelje -v času normalizacije odnosov med ZSSR in Jugoslavijo. Najmanj, kar lahko vsakdo ugotovi, jls to1, •da takšna polemiko prav godano ne prispeva k izboljšanju medsebojnih odnosov, ki so prav Jugo-: 4slavijt zelo potrebni. kovič, Phpovič in drugi. Po vsej verjetnosti pa sta izbrala ta trenutek, ko se Jugoslavija nahaja v zela težkem gospodarskem položaju. Prav te dni je gospodarski minister Vukmanuvič na skupni seji o beh domov jugoslovanske skupščine prikazal velike težave, s katerimi se bori )u-gostoyansko gospodarstvo. .Tako zaznamuje plačilna bilanca zunanje trgovine že osem let povprečen primanjkljaj 125 milijonov dolarjev letno. Plačilno bilanco bremene zlasti odplačila dolgov tujini, ki znašajo skupno kakih 400 milijonov dolarjev; samo obresti od dolgov je 76,6 milijonov dolarjev, to je 20°/» od vseh dolgov tujini. Za odplačila dolgov je letos porabila Jugoslavija nad eno tretjino vrednosti celotnega svojega izvoza, nadaljnjih 30% vrednosti pa porabi za vojaške nabavke v inozemstvu, tako da le majhen del odpade na druge potrebe, ki so bile zelo velike, posebno ob slabih letinah. Le s spremembo kratkoročnih (18% od celotnih dolgovi in smdnjeru-čnlh (43%) dolgov v dolgoročne bi bilo mofoče odplačevanje brez tez ... motenj v narodnem gospodarstvu. «Zato je potrebna - je izjavil gospodarski minister - konferenca upnikov, ker nihče nima pravice zahtevati od Jugoslavije takšnih naporov v plačevanju obveznosti». Oba inlervjuva sta povzročila strahovito ogorčenje v jugoslovanskih vladajočih krogih. Tako je podpredsednik vlade Kardelj, ki nadomešča Tita v njegovi odsotnosti, na republiškem kongresu ZK v Sarajevu izjavil, da sta =e Djilas in Dedijer hlapčevsko stavila v službo tujca. Državni tajnik Stefanovič pa je v svojem poročilu pred skupščino izjavil, da se okrog Djilasa zbirajo deklasirani elementi in propadli politiki, ki so se spre menili v najnavadnejšo tuj. pgenturo ter obrekovalce in iz dajalce svojega naroda. Proti obema pa so bili storjeni, tudj razni ukrepi, Djilas je bil izključen iz članstva Socialistične ZYil in zasopljen, ko je priromal do vasi. Tu in tam so se okna še svetila, iz krčme so se čuli glasovi. Hlapcu ni bilo do počitka, napotil se je naravnost proti župnišču. Potrkal je s pestjo na zaklenjena vrata; v kolibi na dvorišču je zalajal pes, v veži so se oglasili koraki in prišel mu je odpirat hlapec s svečo v roki. «Ali je gospod župnik doma?» «Kaj, ti si, Simen? Gospoda ni doma; že pred uro ali (Božične pripovedke) kai se je Odpeljal obhajat. Kaj pa li tako pozno? Stopi no r r malo v kuhinjo, da se ogreješ». Simen ni vedel, kaj bi, naposled je stopil za hlapcem. «Kako pa je Lužarici, da te pošilja ob taki uri na pot? Se čuda, da nisi zablodil v zametih». «Slabo ji je, drugače bi se ne bil napotil. Jutra morda še učaka, noči nobene več». Ob peči je sedela dekla in si je kuhala kavo. «Bojim se, da bi jutra ne učakala več. Nisi storil prav, da si šel. Kdo ji bo zatisnil oči, če izdihne v samoti? Komaj se je odpeljal gospod, še eno uro ni, ko sem slišal čuden glas, kakor da je nekdo klical od daleč, od polja sem». Simen se je začudil. h h— |Sn lei to. «Tudi jaz sem ga slišal, nisem bojazljivec, pa mi ni bilo lahko pri srcu». Hlapec je zmajal z glavo. «Nič dobrega ne pomeni. Doma bi bil ostal, Simen. Zdaj ko si tukaj, se ne vračaj pred jutrom; lezi v hlev». Simen je vstal, pomel si je premrle roke in si je zapel kožuh. «Ogrel sem se in tudi odpočil za silo. Hlapec, reci gospodu, da sem bil tukaj. Morda se napoti zjutraj; do hriba se lahko pelje v saneh, nato je samo še poldrugo uro in podnevi ni take sile, če je človek spočit in če vidi pred seboj. Reci mu, pa lahko noč!» Globoko sključen, bolj truden nego spočit, se je vračal Simen skozi vas. Dospel je do krčme; odprl je duri in stopil v izbo. «Hej, Simen,» ga je pozdravil kmet, ki je sedel za mizo v debel kožuh zavit, dasl je bila izba toplo zakurjena. «Haj, Simen, od kod pa ti? Komaj dobra ura je, ko se je napravil popoten človek v hribe. Kaj se nista srečala?» Simna je izpreletelo, kakor da je slišal od daleč, iz zametov klic umirajočega. Ni sedel za mizo, tudi k peči ni stopil. «No, Simen, kaj stojiš in gledaš? Sedi malo, pij!» Simen ni segel po kozarcu. «Nikogar nisem srečal, ljudje božji. Kakšen je bil popotni človek, ki se je napotil v zamete ob taki uri?» «Ni povedal, ne kdo je, in ne od kod», je razložil krčmar. «Ne mlad ni bil, ne star; slabo je bil oblečen, v poletensko suknjico; hudo bolan je bil, koža mu je visela od lic. Napotil se je, in jaz pravim, da ne pride nikoli». «Bog se usmili njegove duše!» je izpregovoril Simen in stopil iz krčme v mrzlo noč; nebo se je bilo zjasnilo in zvezde so sijale. (Nadaljevanje sledi) J K. ; »o. *V( c y— e. « .—- - o 'i? t. • a s -a L 9. -5“ .2 kj PEKARNA JAZBEC (najemnik 'Malalan Albin) v Nabrežini želi svojim odjemalcem srečno iiovo leto in se jim zahvaljuje Srečno novo leto želi Casalinga Triestina d. 'z. o. z. edino zastopstvo Štedilnikov znamke «HELIOS» TRST - ulica Ginnastica 24 TOVARNA SODAVICE IN ZALOGA PIVE FRAN KOVIČ Nabrežina, 73 želi srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem Tovarniški odbor « I L V A Skedenj pri Trstu želi vsem delavcem srečno novo leto h Zadruga članov Delavske zveze TO z. z o. z. TRST - trg Ponterosso 2-1. tel. 36-860 želi srečno novo leto MESNICA De Lorenzi Nino Sv. Kriz 144 teli srečno in uspehov polno novo leto 1955 vsem s v o/im cen/, odjemalcem Srečno novo leto Trgovina jestvin D A N E U Prosek 1 Srečno novo leto teli GOSTILNA GRUDEN ŠTEFAN NABREŽINA TRGOVINA JESTVIN, SADJA in ZELENJAVE ŽERJAL DRAGO BOLJUNEC 159 želi cen/. ,odjemalcem srečno novo leto IvtoDomna skupina klavcev v tržaški mestni klavnici teli srečno novo leto Potrošna zadruga delavcev in nameščencev ladjedelnice Sv. Marka Srečno novo leto želi TRGOVINA S ČEVLJI D O N D A TRST - Largo Barriera Vecchia 5 GOSTILNA PERTOT «alla Grotta» in prodajalna zelenjave Sv. Križ 132 vošči srečno novo leto vsem zvestim odjemalcem TRGOVINA ŽELEZNINE IN STAVBENEGA MATERIALA JOSIP TERČON Nabrežina ( tel. 22-522) želi srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem in prijateljem Potrošila zadruga I železničarjev ul. Flavio Gioia 5 - tel. 36841 ul. Barbariga 5 (Rojan) teli srečno novo leto Trgovina električnih X. potrebščin Malalan Ernest OPČINE - Narodna ul. 128/1 želi srečno novo leto želi vsem članom iz zadružnikom srečno novo leto SREČNO NOVO LETO ŽELI Kmetijska nabavljata! in prodajna zadruga v TRSTU Centrala: ul. U. Foscolo 1 - telef. 94-386 Prodajalna: ul. Mercadante 4 - telef. 38-819 Podružnica v MILJAH - ul. Roma - PRODAJA VINA IN LIKERJEV: ul. U. Foscolo 1 - tet. 94-386 ENRICO GUERRA ■ MESNICA Trst - Campo S Giacomo, 2 želi srečno novo leto Srečno novo leto želi ek Trgovina jestvin C reva t in Giusto TRST - ul. Don BOSCO 14, tel. 93223 MELJSKA LJUDSKA ZADRUGA COOPERATIVA POPOLARE MUGGE5ANA žeti srečno novo leto Mesnica IVANČIČ * Gabrovec želi srečno novo leto osem odjemalcem KONSUMNA ZADRUGA DELAVCEV SKEDENJ SKIH PLAVŽEV - TRST Trgovina jestvin in pekama HROVATIN MILAN BRISCIKI teli srečno novo le'o k Srečno novo leto 1955 žrli srečno novo leto vsem članom In zadružnikom Gostilni in tobakom« MILIČ BRIŠČIKl teli srečno novo letti vsem gostom Manufakture In mode tvrdke K. UDOVIČ Trs Ponterosso 5 tel. 29-686 ulica Mazzini 44 tel. 94-550 želita srečno uovo leto X GOSTILNA 1 «Al Cavallino bianco» ISTRSKA VINA TRST - ul. Raffineria 4 vošči srečno novo leto r KINO OR MORJU TRST trg Duca degli Abruzzi teli srečno novo leto 1 Srečno novo leto želi ■ Urama in zlatarna Sotssi Alojz OPČINE - Narodna ulica 38 RIBARNICA I DANE U °PC1NE - Alpinska ul. Sl. 47 teli srečno novo leto Potrošna zadruga nameščencev tovarne strojev Sv. Andreja ROJC VIKTOR 1 gostilna švara R1CMANJE 111 teli cenj. gostom srečno novo leto želi vsem članom in zadrugarjem srečno novo leto miru, za okrepitev zadružništva v jamstvo maksimiranju cen in dosego blagostanja Gostilna « Pri pošti» BOLJUNEC teli vsem gostom srečno novo leto GOSTILNA 1 ŠKABAR (Sosič) VELIKI REPEN 70 teli srečno novo leto Tovarniški odbor v tovarni strojev Sv. Andreja v Trstu vošči vsem delavcem srečno novo leto z željo, da bi dosegli sindikalno enottiost, ki je pogoj za gospodarsko izboljšanje »o novo leto želi Gostilna Sancin BOLJUNEC V novem letu resničen mir teh In vošči vsem, brez izbir Mesnica Žerjal Branimir BOLJUNEC teti srečno novo leto 1 MESARIJA FUKS (VOLPI) Nabrežina ( tel. 22-513 ) Center - postaja - kamnolomi DRUŠTVENA GOSTILNA v GABROVCU želi srečno novo leto vsem svojim klientom in vaščanom Srečno novo leto teli Gostilna Cargnali TRST Strada del Friuli 19 Nameščenci tvrdke «GAS COMPRESSI» d. z o. j KISIK A C ETI LEN včlanjeni v Delavsko zvezo telijo srečno novo leto K INO ■ na OPČINAH teli vsem obiskovalcem srečno novo leto X Gostilna Kocman * S T I V A N teli srečno novo leto Mlekarna • na Opčinah Narodna ulica št. 48 tel. 21-274 želi srečno novo leto MLEKARNA Gulič -Guli» OPČINE - Proseška 45 želi srečno in uspeha polno novo leto Člani gradbene zadruge Opčine želijo uspeha polno" leto 1955 OPČINE - Alpinska ulica 97 - Tel. 21-097 Člani Delavske zveze tovarniškega odbo-a Esso Standard Italiana čistilnica pri Sv. Soboti voščijo srečno novo leto Srečno novo leto želi Zadruga za predelavo klavnih odpadkov z. z o. z. TRST-SKEDENJ, ul. Vigneti 22 - Tel. 93-271 MANUFAKTURE in DROBNO BLAGO Ulica Oriani št. 7, tel. 94-457 teli srečno novo leto Zadruga pristaniških menz izraža članom In odjemalcem Iskrena voščila Trgovina jestvin ® Radovič Davorin NABREŽINA (kamnolomi) želi srečno novo leto GOSTILNA GUŠTIN ZGONIK teli srečno novo leto Srečno novo leto želi BUFFET PINO TRST - ULICA GHEGA 3 Trgovina jestvin SANCIN BOLJUNEC 62 želi srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem Srečno novo leto teli vsem cenj. klientom V I S I N TI N IVAN gostilna Nabrežina 95 GOSTILNA D E L O R E N Z I Sv. KRIŽ teli srečno novo leto TVRDKA KNEZ WALTER v NABREŽINI tel. 22-523 teli srečno novo leto cenj. odjemalcem Krojačnica PETELIN VIKTOR NABREŽINA 145 želi srečno novo leto Krojačnica 1 KRAMAR JOSIP OPČINE - Narodna ulica 61 želi srečno novo leto vsem svojim klientom Srečno novo leto teli Btk Škabar Josip trgovina jestvin OPČINE Narodna ul. 42, tel. 21-026 j Srečno novo leto teli Moderna pekarna E. Pieri TRST ul. S. Citino 113, tel. 94-667 --------Z---------------k. Čepar Peter Pavel Manufaikturna trgovina Trst, ul. Udine 36, tel. 28-296 teli srečno novo leto Društvena gostilna OPČINE želi vsem svojim obiskovalcem srečno novo leto Srečno novo leto želi Ivan Kerže nasi. trgovina s kuhinjskimi potrebščinami TRST - trg S. Giovanni, 1 Srečno novo leto želi I Krojačnica Košuta Stanislav TRST - ulica Raffineria 5, I. GOSTILNA PERIC Slivno (avtocesta) želi srečno novo leto Di Sciascio Angelo ■ sadje, zelenjava, jestvine OPČINE 45 - tel. 21-101 želi vsem odjemalcem srečno novo leto I X Srečno novo leto želi Nabavna in prodajna ! zadruga z. z o. j. OPČINE - Alpinska ul. 93 --------------- . Urama in zlatarna Malalan OPČINE - Alpinska 83/1 želi srečno novo leto G. DOLCI - dediči * tovarna kislega zelja TRST - ulica Maiolica št 1.3 želi srečno novo leta FOTO STUDIO EDI 1 TRST - ul. Orianl 2, 1 nad. (Barriera Vecchia) vošči srečno novo leto ter se priporoča Gostilna Stranj in kino DOLINA srečno novo leto vsem tastom tn obiskovalcem GOSTILNA KOMAR L O G 4 želi srečno novo leto Hotel in restavracija* «KRAS» REPENTABOR želi srečno novo leto Trgovina jestvin in gostilna KRIŽMAN Veliki Repen 76 želi srečno novo leto vsem odjemalcem In gostom Trafika TENCE - ŠVAB Sv. Križ želi vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto Brivnica DANEU Sv. KRIZ želi srečno novo leto Trgovina jestvin * MOKOLE LUDVIK PREČNIK želi srečno novo leto vsem vaščanom in prijateljem Mesnica ■ LOZAR Sv. KRIZ - SESLJAN želi srečno novo leto Srečno novo leto želi Manufakturo trgovina GIOVANNI*! MARCELLO Tret - ulica Paduina 2 Srečno novo leto želi Pekarna L E G I Š A Sesljali Srečno novo leto želi Gostilna LUKSA STANA Prosek Srečno novo leto želi Mirodilnica Antončič Josip Prosek Srečno novo leto vošči I Trgovina jestvin in gostilna GRGIČ Padriče Gostilna «NINO» Sv. Križ m ■ želi srečno novo leto vsem svojim gostom Srečno in veselo novo lete* vošči Trgovina jestvin ŽIVEC JOŽEF Trebče 23 Srečno novo leto želi II Slaščičarna KRALJ DRAGICA Trebče 139 Trgovina jestvin in tobakarna Kalc karel Gropada 97 ““«čl ,l’o;tm Srečno novo leto vsem odjemalcem Srečno in veselo novo leto žp|l vsem svojim klientom Gostilna «PRI JOSKOTU» Trebče 49 Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem (n gostom Gostilna in tobakama «PRI MIČETU» Trebče 17 Srečno novo leto vsem obiskovalcem želi KINO na PROSEKU Srečno novo leto želi vsem svojim gostom Gostilna MOŽINA AVGUŠTIN Trebče to Srečno novo leto Gostilna LUKSA VLADI Prosek Srečno novo leto Čevljarna COLJA Prosek 212 Srečno novo leto želi 1 Gostilna MILKOVIČ Gropada 60 Srečno novo leto vošči Trgovina jestvin GE C HUMBERT Podlonjer 203 Srečno novo leto vošči Gostilna POTOK EDVARD Podlonjer 152 -A- TRGOVINA JESTVIN A. KrlžmunMf Gropada 29 želi srečno in uspehov polno novo leto vsem svojim odjemalcem In vaščanom ter se priporoča Kamnoseška delavnica nagrobnih spomenikov A. VERGINELA Prosek 201 vošči srečno novo leto ter se priporoča X X Zadruga Prosvetnega doma CELICA «GIORDANO PRATOLONGO» in P. D. «Vesna» v TOVARNI STROJEV - Sv. Andreja Sv. Križ želi vsem delavcem srečno novo leto voščita srečno in uspehov potno ter poziva delavce v tovarni naj okrepijo novo teto 1955 vsem članom in Komunistično partijo, ki je zrasla iz vaščanom, ki požrtvovalno in na delavskega razre,da in se zanj bori. kateri koli način pomagajo za gradnjo Prosvetnega doma. , , BIVŠA «Društvena gostilna» Bazovica 150 vošči vsem svojim klientom srečno tn veselo novo leto Srečno In veselo novo leto vošči vsem svojim odjemalcem Trgovina jestvin in gostilna I. MAHNIČ Bazovica Sindikalna zveza nameščencev krajevnih javnih ustanv vošči vsem delovnim ljudem, da bi v letu 1955 zmagoslavno dosegli svoje gospodarske, politične in socialne zahteve Celica KR TO občinskih nameščencev «ODORICO VISINTINI» Poziva vse demokratične Slovence in Italijane naj se borijo združeni za mir, svobodo in gospodarsko obnovo Tržaškega ozemlja. Oti novem tetti želijo trt Pristaniške družbe vsem silam dela, da bi se uveljavile s borbo za mir, za prijateljstvo med narodi in za socialne svoboščine V TEM TEDNU DVE IZREDNI OBČINSKI SEJI Tržaška občina bo najela 3 milijarde lir posojila Kako misli občinska uprava uporabili denar - Pripombe lov. Pogassija - Upoštevala se ni gradnja ljudskih stanovanj - Komunisti so se vzdržali glasovanja Tržaški občinski svet je imel v tem tednu dve izredni seji in sicer v sredo in četrtek. V sredo so svetovalci odobrili več sklepov občinskega odbora ter razpravljali o najetju posojila v znesku 3 milijaid lir za razna javna dela. O vprašanju posojila je poročal odbornik Bonetti. Povedal je, da je občina pri iskanju posojila naletela na potež-koče in sicer zaradi visoke vsote. Dva zavoda, «Cassa depositi e prestili» in INPS sta pripravljena dati posojilo po G.HO oz. 7.50 odst. obresti z odplačilom v 30 letih. Izposojena vsota bi služila za rušenje Obnovitev iikaznic K P Dne 20. tiecemora, to je dan pred zai tičkom tek. movanja v Kampanji za obnovitev parti iških izkaznic 1955 je bilo stanje naslednje: l. kategorija: sekc. Sv. Ana 92%, Milje 92%, Tovarna strojev 89%, Barriera 85%, Sv. Jakob 84%, Sv. Vid 83, Sv. Marko 82, Tomažič 73%. Sledijo druge sekcije z nižjimi odst. II. kategorija: sekc. Sv. Ivan 102%, Sv. Križ 102%, Magdalena 101%. SiVedenj 100%, Pončana 96%, Greta 90%, Campore 89%, ladjed. Sv. Roka 89, Kolonkovec 88% in druge z nižjimi odst. Hi. kafegorija: sekc. ILVA 96%, Sv. Alojz 95%, VOM 94°,'o, Podlonjer 93, Prosek 90, Aquila 86%, Pisoni 8?,% in druge z nižjimi odst. IV. * kategorija: sekc. Mačkovlje 183, Pečar 113, zavije 85%, Devin 82%, Dolina 82%, Boljunec 82, Sv. Barbara 80% in druge z nižjimi odst. Ker je več sekcij poslalo podatke v zadnjem trenutku, bomo dokončno klasifikacijo objavili v prihodnji številki. Tov. Vidali je poslal pohvalno pismo naslednjim sekcijam, ki so do 21. decembra obnovile 100 odst. izkaznice: Sv. Ivan, Sv. Križ, Magdalena, Skedenj, Pečar, Prebeneg-Mačkovlje. starega mesta in gradnjo stanovanj za družine, ki bi se morale izseliti. Za ta dela je predviden strošek 2 milijard za obnovo kanalizacije 600 milijonov in za razširitev pokopališča pri Sv. Ani 400 milijonov. Pri delih bi našio zaposlitev - kot je povedal Bonetti — 2000 delavcev za 300 delovnih dni. Okrog tega važnega vprašanja se je nato razvila široka diskusija. Dejstvo je, da se vsi svetovalci niso strinjali, da si občina naloži tako breme. Svoje tehtne pomisleke je izrazil ludi tov. Pogassi. Opozoril je na sklep občinskega sveta za imenovanje komisije, ki naj bi preučila vprašanje najetja posojila. Danes pa predlaga odbor precej zamotan in nejasen sklep, v katerem ni sploh predvidena gradnja ljudskih stanovanj v znesku 1 milijarde in 400 milijo nov, kot so svojčas predlagali komunisti. Sklep za najetje posojila je bil nato sprejet z glasovi demokristjanov in obč. odbora; komunisti in socialisti so se vzdržali, dočim so drugi svetovalci glasovali proti. O poteku seje, ki je bila v četrtek zvečer, bomo poročali v prihodnji številki. Občina zanemarja potrebe Gropade Tžaška občina zelo rada ra-nemarja svoje občane iz Gropade čeravno šteje ta okoliška vas nad 400 prebivalcev ter ima mnogo nerešenih vprašanj. Skoraj neverjetno je misliti, da kljub tako moderni dobi, v kateri živimo, še vedno ta vas čaka, da bi občina končno le postavila prepotrebno javno telefonsko govorilnico. Hoče. mo spregovoriti o tem prav sedaj, ko se nudi lepa prilika. Družba TELVE, v kolikor nam je znano, se pripravlja na postavitev nove telefonske zveze preko Opčin med Padriča-mi in Trstom. Mislimo, da bi se morala za to vprašanje zanimati tudi tržaška občina in poskrbeti, da se ob tej priliki napelje javni telefon tudi v Gropado. Prav tako nujno je vpraša nje temeljitega popravila ceste, ki pelje iz Gropade v Pa-driče. Cesta je bila že mnogokrat samo zasilno popravljena. Sedaj pa se nahaja v obupnem stanju. Vsa je razrita, polna rebri in lukenj ter ob deževju je pa njej ena sama mlaka. Zaradi tega stanja ceste, avto- busno podjetje «Autovie Carsiche» že dalj časa grozi z ukinitvijo te proge. S tem ukrepom avtobusnega podjetja bi Gropajci utrpeli veliko škodo. Saj potuje dnevno iz Gropade v Trst in nazaj približno 70-80 ljudi od katerih okro 35 abonentov (delavcev in dijakov) ter okoli 10 mlekaric. Torej vprašanje je večjega pomena, kot bi na prvi pogled zgleda! o. Da se ugodno in za daljši čas reši, je skrajni čas, da se to cesto asfaltira. tipamo, da bo občinska u-prava vzela v poštev te zaiite-rjev ter jih povoljno in čim-ve in jrotrebe svojih občina-prej rešila. JESENSKO ZASEDANJE V REPENTABRU Odobren proračun občinski 1955 za V torek popoldne se je se- Sekciji Trebče in Opčine sta te dni uredili z administracijo naše Partije članarino do 31. decembra 1954. Se posebna pohvala tovarišem iz Trebč, ki so 100 odst. poravnali članarino do konca leta. Sekcije in celice posnemajte! stal na jesenskem zasedanju občinski svet v Repentabru. V uvodnem nagovoru, ki ga je imel župan, je poudaril, da je to prva seja pod italijansko upravo ter izrazil odobravanje za skupen nastop vseh slovenskih svetovalcev v obrambo naših narodnih pravic. Protestiral je nadalje zaradi nedemokratičnega zadržanja tržaškega župana, ki je zabranil slovenskim svetovalcem, da bi govorili na seji v materinem jeziku. Izvoljena je bila nato nova volilna komisija, ki jo sestavljajo naš svetovalec Rauber Viktor, Guštin Emil, Purič Ivan in Guštin Alfonz ter namestniki Bizjak Jože, Škabar Silvester, Škabar Karel in Škabar Anton. Za revizorje občinskih računov za 1954 so bili izvoljeni: Bizjak Jože, Guštin Emil in Škabar Silvester. Občinski svet je nato odobril sklep za podelitev izredne podpore župnemu uradu in nabavo cerkvenih klopi, Svetovalci so bili nadalje obveščeni, da je za 14. gospodarski načrt oblast odobrila samo 5,100.000 lir, dočim je bilo predlaganih od občine 35 milijonov. Zupan je nato poročal o 15. ZA GRADNJO LJUDSKEGA DOMA V UL. MADONNINA Celica “ Gigante“ nabrala 19.900 lir Znatne vsote pristaniščnikov in delavcev ladjedelnice Sv. Marka 1dòma in v svetu ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem: Bologna - Atalanta 0-0, Genoa - Fiorentina 0-0, Milan - Lazio 3-0. Napoji - Inter 1-2, Novara - Sampdoria 1-0, Roma - Triestina 2-0, Spal - Juventus 0-0, Torino - Catania 1-0, Udinese - Pro Patria 2-2. Po trinajstem kolu je lestvica naslednja: Milan 21 točk, Juventus 18, Roma 17, Bologna 16. Fiorentina, Torino 16, Inter 15, Atalanta 13, Catania 13, Genoa 12, Napoli, Trie 'i-na. Novara po 11 točk, Sam-doria 10, Udinese 10, Pro Patria 8, Spal. 7, Lazio 7. Julri bodo naslednje tekme: Atalanta - Genova, Fiorentina - Bologna. Inter - Triestina, Juventus - Milan, Novara -Ti rino, Pro Patria - Napoli, Roma - Udinese, Sampdoria -Catania, Spai - Lazio. DROBNE ŠPORTNE VESTI BARCELONA - Italijanski Igralec tenisa Fausto Cardini ie v nedeljo zmagal na mednarodnem teniškem turnirju, kjer je porazil Jugoslovana Branoviča z rezultatom 4-6, 6-3. 6-1, 6-1. Tudi italijanska moška dvojic;- Gardini-Berga-mo je odnesla zmago nad rtv jico Stewart (ZDIA) - Brano- Obvestilo živinorejcem Poskusni zavod za pdepreče-vanje bolezni živine Treh Be-nečij (Istituto Zooprofilattico Sperimentale delle tre Venezie) v Padovi je nedavno ustanovil oddelek v Vidmu - Via della Faula - (tel. 2590), da bo lažje ustregel, večjemu zanimanju živinozdravnikov in živinorejcev glede zahtev po diagnostičnih ugn-.ovitvah kuž. nih in težkih bolezni živine, nasvetih, pregledu, in boju proti jalovosti govedi. Seveda se lahko tudi živinorejci Tržaškega ozemlja o-bračajo na bližnji oddelek v Vidmu neposredno ali po ži-vinozdravnikih za nasvete in pobude glede vsega, kar zadeva napredek in obrambo živinoreje sploh ter uporabljanje bolj sodobnih higienskih in prufilaktičnih kriterijev. Vsa dejavnost Zavod» je prav tako kot v preteklosti tudi zdaj brezplačna. vič (Jugoslavija) z rezultatom 3-6, 0-6, 6-4, 7-5, 6-0. * * * PARIZ - - Nogometna enaj-storica beograjskega kluba Partizan je prejšnjo sredo na stadionu Pare de Prince premagala moštvo Racing-Reims z rezultatom 1-0 (1-0). * * * SYDNEY — Z zmago 3-2 nad Avstralijo so si letos ZDA o-svojile Davisov pokal v tenisu. Od leta 1950 dalje, ko je prešel pokal v Avstralijo, so si do letos ZDA zaman prizadevala, da bi si ga vnovič o-svojile. MOSKVA —*Junija 1955 bo v Moskvi velik mednarodni turnir v waterpolu, na katerem bodo sodelovale Jugoslavija, Italija, Madžarska, Holandska" in Egipt. Za Ljudski dom so prispe- ] vali: pristaniški delavci 40.400 lir; ladjedelnica Sv. Marka: Zu.lettich Francesco 500, Va-scotto Antonio 500, Ruzzier Nicolò 500. Maniago Angelo 500, Ferma Giovanni 500, Fon-tanot Gino 1.000, Gorjanc A-lojz 1.000, Burlo Gius. 1000, 1000. Burlo Giuseppe 1.000, Renkaiser Pietro 1.000, Nape-rotich Antonio 500, Tellini Mario 200, Germani Domenico 500, Zambòn Mario 500, Luisa Elmo 500, Santi Giuseppe 200, Santi Luciano 200 lir Sekcija Skoljet: Smerdelj Avgust in Marij 200, skupina demokratičnih žena 1.000, sekcija 2.600 lir. Sekcija Barriera: celica Gigante 19.900; sekc. Curie!: Cer-gol Natale 1600. Umek A. 900, Celenta.no 600, Francesconi 950, pristaniški delavci pri raztovarjanju in utovarjanju v starem pristanišču in na lesnem trgu 28.785, pristaniška družba prekladanja blaga na kopnem v pristanišču Sv. An- dreja 11.615; N. N. 1500, sekc. Kolonkovec: cel. «trije junaki» 3900, cel. Kos za Rossi 100, Ivi-čevič Simon 1000, Babič 100, A. T. 50, Bonetti 650, cel. Pe-ruša 600, cel. «8. marec» 900; sekc. VOM 2600: sekc Sv. Jakob: cel. Rinaldi 6400, cel. Rosenberg 7000, ženska cel. Bla-žina 5800, iz «Nandotovega lonca» 1057; tovariš bančni nameščenec v počastitev spomina partizana M. Cossutta 500. tov. Marcello Oio 4100, EBMB v počastitev spomina Manfreda Fornasaro 2000, Marina 5000. neimenovana tovarišica 10.000, Crevatin 1000. Ladjedelnica Sv. Marka: Fontanot Guerrino 5001, Ris-rnondo Bruno 500, Crosara Eugenio 200, Sandrin Ernesto 100, Battaglia Riccardo 100, Tremul Pietro 100, Zecchin Mariano 50, Radini Luigi 150, Petronio Pietro 200, Pecchiari 200, Zambon Adriano 200, Lucas Giuseppe 200, Poli Amedeo 1000, Fragiacomo Nereo 300, Berlocchi Carlo 1000, Montanari Aldo 200, Bertoc-chi Narciso 200, Agostino Stefani 200, Lanette Antonio 1000, Vecchiet Rodolfo 1000, Balbi Francesco 500, Karis Giuseppe 500, Sacchetti Libero 1000, Ghersini Marcello 600, Kapelj Giorgina 1000, Petronio Bruno 1000, Rigo Armenie 4000, Ca-maur Giovanni 1000, Sagher Silvia 1000, Macorini Augusto 1000, Janesich Alberto 500, Furlan Natale 1000, Zorn Gualtiero 500, Ciotti Bruno 500, Stefanini 300, Cernovilz Carlo 500, Rebez Giulio 200. Geli 5000, Cordi 200, UNICUM 1000. gospodarskem načrtu, ki je bil že predložen oblastem. Vključena so večinoma dela, ki so bila črtana v prejšnjem. Predvidenih je za 33,200.000 lir raznih javnih del. med katerimi tudi gradnja stanovanjske hiše na Frnetičih, razna popravila in vzdrževanje cest. obcestnih zidov, nabavo ure za zvonik, nabavo cevi za dobavljanje vode v poedine vasi itd. Z 11 glasovi in 2 vzdržanima. je bil po dolgi diskusiji odobren občinski proračun za leto 1955, ki predvideva 4,918.361 lir rednih dohodkov in 7.588.813 lir rednih izdatkov tako, da znaša primanjkljaj 2,670.452. Razen tega ja predvidenih še 25,444.220 lir izrednih stroškov, od katerih 15 milijonov za Selad. Skupni primanjkljaj znaša torej 33,033.033 lir. Ker ni bil dnevni red izčrpan, bo imel občinski svet še eno sejo, za katero bodo svetovalci obveščeni z vabilom. Božični prireditvi v Kinu ob morju Na božič in na Stefanovo, obakrat dopoldne, sta bili v Kinu ob morju lepi božični prireditvi. Prvo so imeli uslažbenci Acegat-a, drugo pa pristaniški delavci z obdarovanjem svojih otrok. Pri obeh prireditvah so sodelovali barkovljanski otroci ki so prikazali šaljiv prizor «Dve darežljivi deklici» v slovenščini in prizor iz «Rdeče kapice» v italijanščini, Zelo zabaven je bil tudi šaljiv pevsko - baletni nastop «Martin in Marjana». Tudi balet, na skupina tov. Iianteve se je prav dobro izkazala. Nazadnje je bil predvajan še poučno-zabavni češki /Um «Ples lutk», ki je vzbujal salve smeha pri odraslih in mlajših, ki so obakrat do kraja napolnili dvorano. Za teden dni Sobota, I. - Novo leto tprvi krajec) Nedelja, 2. - Makarij Ponedeljek, 3. - Genovefa Torek. 4. - Benedikta Sreda, 5 - Telesfor Četrtek, 6. - Sv. trije kralji Petek, 7. - Valentin (Zdravko) ZGODOVINSKI «NEVI 3. 1942 so padli v Begunjah na Gorenjskem prvi slovenski talci. 4. 1797 so pričele izhajati «LU- blanske Novize». 6. 1943 je umrl Nikola Tesla, utemeljitelj sodobne elektrotehnike. Rojen je bil 10. julija 1856 v Liki. TRST II. Tovariši iz Sovodenj nam pišejo Te dni so nam poslali tovariši iz Sovodenj pri Gorici pismo, s katerim nas obveščajo, da so sklenili izvesti akcijo za širjenje «Dela» ter pridobivanje stalnih naročnikov. V to svrho so naročili za jutri več izvodov našega lista ter se obvezali, da jih bodo vse razprodali. V pismu nas nadalje naprošajo naj bi «Delo» objavilo že v tej številki vaške probleme SoJodenj, kar pa jim žal ne moremo tokrat ustreči, ker smo prejeli pismo prepozno in tudi zaradi porpanjkanja prostora. sa PrejSnji četrtek okrog poldne se je pripetila v begunskem naselju Sv. Marka pri Devinu strašna nesreča. V bližini neke hiše se je igrala skupina otrok, med katerimi je bil tudi 8-fetni Roberto Tomizza, ki je nenadoma padel v odprto greznico. Na kričanje prestrašenih otrok so pritekli nekateri delavci, ki se jim je preprečilo potegniti iz-greznice se živega Roberta. Z rešilnim avtom RK so ga prepeljali v t rž iško bolnico, kjer pa je kljub vsem prizadevanjem zdravnikov kmalu izdihnil. Policija je uvedla preiskavo. *** Na istrski cesti se je prejšnji četrtek zvrnil z vespo 26-letni Umberto Prubac, ki se je hotel izogniti nekemu otroku. Prepeljan je bil v bolnico z rešilnim, avtom RK, kjer so zdravniki ugotovili nekaj ran na o-brazu in lažji pretres možganov. Božična prireditev na Kontoveiu * Na božični praznik, 25. dec. je PD «Ivan Vojko» na Proseku-Kontovelu imelo zelo uspelo bo-linico z obdarovanjem vseh prcscško-kontoveLskth otrok od 3 do 13 leta. Za to’ priliko je ‘skupina najmlajših, skupno z odraslimi pripravila lep kulturni spored v veliko veselje gledalcem, kt so do zadnjega kotička napolnili kontovelsko dvorano. Vso prireditev je nudila užitka polno zaokroženo celoto z igro. petjem, recitacijami in godbo. Ob začetku je najprej pozdravil ter na kratko orisal pomen prosvetnega delovanja v obrambo slovenske kulture in narodnih p-avic na ozemlju tov. Košuta. Nato so se zvrstili otroci in mladinci s primernimi pevskimi In recitacijski-mi točkami. Za tem je pevski oktet pod vodstvom Lojzeta Kapuna občuteno zapel štiri pesmi. Sledila je igra, ki je dosegla višek, lepe prireditve. V nekaterih vlogah smo imeli priliko občudovati nekaj pravih talentov, kot n. pr. čarovnico, drugega zidarja, vilo, šivank.arico in druge. Med sporedom je odlično razveseljevala vrla domača proseško-kontpoelska sodba, kt je z ubra- nim spiranjem izredno povzdignila prijetno In domačno božično kulturo prireditev. Kulturna prireditev v Boljuncu tudi letos smo imeli v Boljuncu na Stefanovo po običajnem «lučanju» kulturno prosvetno prireditev, ki je privabila nabito polno dvorano občinstva. Na sporedu so bili nastopi dveh pevskih zborov, domačega in kriškega, godbe in dramske skupine «Cebulcaj) iz Trsta. V imenu SHLP je pozdravil tov. Kapelj, nato je nastopil kriški zbor pod vodstvom Frančka Žerjala, ki je s svojo lepo pesmijo izpričal sloves, ki ga uživa. Sledila Je enodejanka Čehova «Snubač», ki je izredno zabavala. Vsi nastopajoči so se prav dobro izkazali v svojih vlogah. V zaključni točki je nastopil še domači zbor pod vodstvom Draga Žerjala. Nastopil je le v moški zasedbi, čeprav je uvežban bolj kot mešan zbor, za kar ima tudi več pogojev za uspehe, ki jih je vselej odlično dosežni, kot eden naših najrapre-zentativnih zborov. Ves spored, ki ga je najavljal tov. Silverij Slavec, je povezovala dolinsko-mačkovljanska godba s svojim u-branlm siliranjem. Tudi ta prire- ditev je izpričala kulturno in narodno zavednost nastopajočih prosvetnih skupin, ki so izkoristile domači boljuhSki praznik za uveljavljenje lepe slovenske besede in pesmi. Uspehi magaaienske dramske skupine Dramska skupina PD Cebulec od Magdalene je naštudirala enodejanko «Snubač» od Čehova ter jo v razmeroma kratkem času že štirikrat uprizorila, Prvi nastop je bil v dvorani «Kraljič» na prvem slovenskem večeru v letošnji jesenski sezoni, drugič je nastopila v PD Zvezda v Pod-lonjerju, nato na domačem, odru pri 'Magdaleni In na Stefanovo v Boljuncu. Igra je zelo dobro naštudirana in jasno kaže, da so se požrtvovalni mladinci zares potrudili, da so dospeli do take stopnje. Zato bi bilo želeti, da bi z nastopi nadaljevali in da bi s komedijo, ki razveseljuje mlade In stare, obiskali ludi druge kraje. To Je tem bolj priporočljivo tudi zato, ker za nastop niso potrebne velike priprave. Magdalenskim mladim igralcem iz srca čestitamo in jim želimo nadaljnjih uspehov tudi pri drugih večjih dramskih cjelifi. *** Ko je prejšnji četrtek zve čer 46-le.ni Just Orbatn iz Ric-marij hotel vstopiti v avtobus, je neki potnik zaprl vrata, ki so mu razmesarila palec leve roke. Okrevaj bo v kakih 20 dneh. *** Zaradi okvare pri zavorah se je v ipetek prejšnjega tedna av- tobus št. 25, ki vozi na Katinaro zaletel v neko mesnico na križišču. ul. Ginnastica-Gatteri. vozilo je bilo praz.no, ker so pot niki na opozorilo šoferja že prej izstopili. *** Kazensko sodišče je prejšnji teden obsodilo na razne zaporne kazni skuipino tatov, ki so kradli blago s tovornikov. Ponoči so skakali na vozila in med vožnjo metali na tla zaboje ali vreče Par oseb je bilo obsojenih zaradi neprevidnega nakupovanja ukradenega blaga. *** Iz. neznanih razlogov je skušal v ponedeljek napraviti samomor neki Josip Lazič iz Skednja 254, ki je porezal zapestje z brivno britvico. Pravočasno so ga rešili in prepeljali v bolnico. Okreval bo v 8 dneh. *** Na božični večer se je pripetila v bližini Tržiča težka prometna nesreča. Avto, ki ga je vozil 33-letni Edvard Kralj iz Trebč U7 je zadel ob skalovje tik ob cesti. Pri trčenju si je Kralj prebil lobanjo; 27-letna Amelija Cuk iz Trebč 6, ki je bila s Kraljem v avtu, pa se je pobila po obrazu in prebila nosno kost.. *’"* V ponedeljek je neki avto povozil Friderika Martinuza iz Sv. Križa 280, ki si je pri padcu zlomil nogo in pretresel možgane. Prepeljali so ga v tržiško bolnico. *** Zaradi brezposelnosti Je hotel v torek izvršiti samomor 32 letni Mario Vascotto iz ul. Set-tefonlane 8. Zaužil je večjo količino «Luminala» ter si porezal zapestja. *** V sredo se je ponesrečil z motorjem civilni policist Francesco Bi,gal iz Gorice. V bližini Rupe je zadel ob obcestni kamen in padel v jarek. Sele kako uro pozneje je privozil mimo avtobus, ki ga je prepeljal v goriško bolnico. *** Isti dan sta se ponesrečila z motorjem 19-letni Emil Starc s Kontov,cla 64, ki si je pri padcu v bližini ribarnice na nabrežju, verjetno pretresel možgane ter uro pozneje 28-letni Anton Malalan z Opčin, Alpinska 81. Slednji je padel z vespe v bližini kamnoloma FacCanonl in se pobil po čelu. * * * V dneh od 23. do 29. decembra se je v tržaški občini rodilo 50 otrok, umrlo Je 67 oseb, porok je bito 26, KINO Srečno novo leto vošči Foderami A. PERTOT TRST ulica Ginnastica, 22 - tel. 96 998 PROSVETNO DRUŠTVO «Marij Matjašič - Milan» BAiRKOVLJE želi vsem članom in prija teljem srečno novo leto Prosvetno društvo «Slavce» r~ in Društvena gostilna -i Riemanje voščita srečno novo leto •>sem članom in gostom Prosvetno društvo r želi svojim članom vse najboljše za leto 1955 TavimiSki odbor (Delavska zveza) v ladjedelnici Sv. Beka V MILJAH želi vsemu delavskemu razredu srečnejše novo leto Sekcija KP TO I “EUGENIO CURIEL" center mesta in pristanišče žen članom in prebivalstvu dela in miru Prosvetno društvo OPČINE želi srečno novo leto Srečno novo leto želi I Združenje za kulturne etike Trst - Madžarska ul. S. Nicolò št. 11, tel. 29403 Sekcija KP TU Sv. Jakob v Trstu želi srečno novo leto SOBOTA: 9. Slovenski motivi -12. Operna glasba - 13, Glasba po željah in voščila - 16. Oddaja za naše najmlajše - 18. Rahmaninov: Koncert, za klavir in orkester - 21. Zbor Slovenske fil-hamonije - 21.30 Čajkovski: Hrestač - suita ài. 1 - 21.15 Leunca-vallo: «Glumači» opera v 2 dej, NEDELJA: 8.45 Kmetijska oddaja - 10. Prenos maše iz stolnice Sv. Justa - 13. Glasba po željah - 15.25 Koncert za klavir m orkester - Čajkovski - 20,;jp Odlomki slavnih koncertov - 21,15 Verdi: «La Traviata» opera v 3 dei. PONEDELJEK: 14. Lahke melodije igra Franco Russo - 19. Maiolica pripoveduje - 20.15 Poje zbor Slovenske filharmonije - 22. Književnost in umetnost - 22.15 Beethoven: Simfonija št. 9 v d-rnolu. TOREK: 13. Glasba po željah - 18. Saint-Saens: Koncert za violino in orkester št. 3-19 Sola in vzgoja - 21. Radijski oder: Siesto: Silvestrova maškerada veseloigra v 3 dej. - 22.30 Stavki znanih koncertov. SREDA: 17.54 Mariu,cci: Koncert za klavir in orkester - 19. Zdravniški ve,dež - 22. Književnost in umetnost - 22.15 Uroš Krek: Koncert za violino in orkester. ČETRTEK: 9. Slovenski motivi - il. Debussy: izgubljeni sin-kan-tata - ijj. Glasba po željah - 16. Pavel Golia: Betlehemska legenda - 17. Glasba iz. revij - 17.30 Božične pesmi poje zbor z Opčin - 18. Koncert sopranistke Ersilie Downing - 20.05 Lipovšek: Orglar - kantata - 21. Vittorio Calvino: Julija išče dušo. PETEK: 13. Glasba po željah -18. Liszt: Sonata v h-molu - 21. Tržaški kulturni razgledi - 22. Književnost in umetnost - 22.15 Iz. britanskih koncertnih dvoran. Sekcija K P TO na Kolonkovcu želi vsem tovarišem demokratom okraja srečno novo leto TovarniSki odbor Delavske zveze v ladjedelnici Sv. Marka pošilja ob novem letu voščila vsem delavcem z željo, da bi se dosegla enotnost delovnega ljudstva v borbi za boljše življenjske pogoje, povišanje mezd in plač ter da se priznajo demokratične svoboščine v tovarnah in izven delovišč, z zaupanjem v enotnost vsega prebivalstva za obrambo ladjedelniške industrije, ki je podlaga mestnega gospodarstva. Celica KP «G. TOMASI» Celica KP TO «KARLO SIGUR» ČISTILNICA NAFTE «AQUILA» ZAVLJAH vošči tovarišem, da bi v zaželeni mir in bratstvo letu 1955 dosegli v tovarni Dreher želi novo leto miru in blaginje Prosvetno društvo fcki "Haas” na Školjetu želi vsem svojim članom in simpatizerjem srečno novo leto Srečno novo leto želi Sekcija KP TO zgoniške občine Delavska zveza sindikat pekovskih delavcev želi srečno novo leto K Cenici- za širjenje tiska TRST trg Duca degli Abruzzi 3 vsem svojim članom in simpatizerjem Škedenjska sperine zveze “K U S. SERVOLANA vošči srečno novo leto članom, simpatizerjem in bratskim društvom. želi vsem raznašalcern srečno novo leto 'Demokratični delavci k. in nameščenci Delavskih Zadrug v TRSTU želijo srečno novo leto Sekcija KP TO SKOLJ KT v TRSTU vošči novo leto miru im dela OPČINE Sobota, 1. jan.: «Rešite kralja» (Salvate il Rej. Barvni film Ceat. Nedelja, 2. jan.: «Rdeče suknje» (Giubbe rosse). Barvni film Universal. Ponedeljek, 3. jan.: se ponovi. Torek: 4. jan.: «Otok pritlikavcev» (isola dei pigmei). Film Ceat. Sreda, 5. jan,.: «Paula». Film Ceat. Četrtek. 6. jan.: se ponovi. Petek, 7. jan.: «Smer ZDA» (Destinazione USA), Film Ceat. V tednu se začnejo predstave ob 18, zadnja ob 22. Ob nedeljah in praznikih začetek ob 16, zadnja ob 22. Srečno novo leto želi Prosvetno društvo «LUIGI FRAUSIN» Prosvetno društvo «ZVEZDA» v Podlonleriu želi svojim članom in prijateljem društva «Il Calendario del Popolo» v MILJAH želi svojim članom srečno novo leto srečno novo leto Mclla IIP 10 r Sunimo PROSEK •Sobota, 1. jan. ob 17: «Lo sai che i papaveri...». Film Minerva. Nedelja, 2. jan. ob 17: «Hong Kong». Barvni film Universa!. Sreda, 5. jan. ob 19.30: «Tihotapci v Macau» (Contrabbandieri a Macao). Film Universal. Cetrlek, 6. jgn. pb 17: «Rigoletto». želi srečno novo leto Zveza partizanov TO™ In Zveza bivčih političnih preganjancev TO želita vsem srečno novo leto Sekcija KP TO T H E M C. E Demokratična solidarnost za Tret In Ozemlje želi vsem svojim prijateljem in podpornikom srečno novo leto teli srečno novo leto vsem članom in vaščanom Sekcija KP TO Stare mitnice lik «M, COSSUTTA» želi srečno novo leto 1955 vsem simpatizerjem In demokratom okraja Slovensko hrvatska ljudska prosveta NABREŽINA Sobota, 1. jan. ob 16. in 20: «Jaha vaquero» (Cavalca vaque-ro). Film MGM. Nedelja, 2. jan. ob 16. in 20: se ■ponovi. Sreda, 5. jan. ob 20: «Zlata kočija» (Carrozza d’oro). Film Inalta. Četrtek, 6. jan. ob 16, in 20: se ponovi. Sekcija K P TO 1 PONČANA v TRSTU želi novo leto miru in dela vošči vsem Slovencem in Hrvatom, posebno pa članom in prijateljem naših prosvetnih društev obilo sreče in uspehov v letu 1955. Razstava italijanskega delavskega gibanja Ori 3. dn 5. januarja bo ot-vorjena v dvorani krožka «Kraljič» v Domu pristaniških delavcev nadvse zanimiva in poučna razstava italijanskega delavskega gibanja. Razstava, ki naj si jo ugleda vsak tovariš, bo zaključena dne 5. januarja ob 21. uri s kratkim nagovorom tov. Vilija. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianca 12 Komunisti v ladjedelnici Sv. Marka želijo ob novem letu vsem delavcem, da bi izbojevali zmage na polju enotnosti vsega delavskega razreda, za spoštovanje demokratičnih svoboščin in za celotno izvedbo Spomenice o sporazumu, proti vsakemu obnavljanju fašizmu. V lej borbi je mesto vsakega poštenega delovnega človeka v vrstah Komunistične partije. TOVARIŠI In SIMPATIZERJI podjetju Kozman želijo srečno no-vo leto ---------- --------—----------------A Iti Prosvetno društvo m y «Božidar Kolarič» ... Sv. BARBARA vošči čilanom in slmipatize-rtem srečno in blaginje Polno novo leto 1955 Tovarniški odbor * (DELAVSKE ZVEZE) v tovarni Dreher želi srečno novo leto Zveza demokratičnih žena TO Italijanska zveza ljudskega športa Unione Italiana Spari Popolare UI.S.P. želi srečno in usipeha polno novo leto 1955 želi srečno novo leto v stl Nde JS« č [aùi0 rrhn hi» p m IpStOj r«ds f°čin °Vci Oub -c- n, Sekcija KP TO pri SV. VIDU in uspešno vošči mirno leto 1955 Strokovni sindikat Delavske zveze nameščencev ACEGAT Srečno novo leto vošči Prosvetno društvo «Z. PISONI» skupno s pododbori delavnice v Broletti, potujočega osebja in z zaupniki posameznih oddelkov želi vsem delavcem in njihovim družinam srečno novo leto 1955, z željo, da bi nova enotna sindikalna organizacija v sklopu velike S.I.D.Z. (CIGIL) našla širok pristanek delovnih ljudi Tržaškega ozemlja Nni, ki k Nko] rui v Fà]- rua Po Pblo Prosvetno društvo «M. KRALJIČU, želi članom in pristaniškim delavcem mir, delo in blaginjo Celica KP TO m izarsk i h d e La v cev želi ob novem letu vsem tovarišem In simpatizerjem mir, blaginjo In delo Nve V k, kot „ egat Udi Občinski komite Komunistične partije TO v Miljah m L«ne budii i Do- r m 'hie pošilja ob novem letu vsem tovarišem, simpatizerjem in prijateljem najtoplejša in bratska voščila, da bi nas novo leto združilo, za vedno boljše življenjske pogoje vseh delovnih družin, za mir. bodočnost dela in blaginje. Poseben pozdrav in prisrčna voščila naj gredo vsem beguncem z željo, da bi bili zopet in čimprej združeni s svojimi družinami. kag} Uit j 6 g; ,ei use( Sn Nix s ! kg nnv !»