. t p. n. Licejska knjižnica. MprOČi dta, - ,-Mvrasiavtj«: Celo 1_________ om. lnserati ali oznanila se snr«&majo po dogovora; pri večkratnem feseriranju primeren popust UpravniStvo sprejema naročnino, inseraie in reklamacije. Telefon inter urban «t. 113. Ljubljana Poštnina plačana y gotovini. STRAŽA izhaja v pondeljek, *r«do in petek. Uredništvo m npravništvo Je v Maribora, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. urt-Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon inierurban št. 113. 138. štev. Maribor, dne 3. decembra 1923. letnik XV. Proti autokraciji. Srbijanci sami polagoma počenjajo razmotri vali in razmišljati o razniii problemih, glede katerih so doslej smelo trdili, da sploh ne obstojajo. Že zadnjič smo omenili, da se je v samem Beogradu sporožilo vprašanje Makedonije. Srbe in Srbijo že ogroža vladni sistem ter njene metode in tako se je Sedaj tudi v beograjskih političnih krogih začelo resnejše razmotrivati o mednarodnem položaju naše države. Ker je zunanja politika popolni monopol porodičarjev, je bilo dolgo časa vse tiho in zadovoljno, sedaj je pa končno le prišlo tako daleč, da tudi v Beogradu spoznavajo, da v mednarodni politiki ali prav malo veljamo, ali pa imamo mnogo nasprotnikov in da je do malega zafučkan tudi moralni kredit, ki si ga je Srbija pridobila med vojno. Glavni vzrok vsega tega je, da Beograd ne zna niti delati za ureditev notranjih razmer, kaj še le skrbeti za to, da bi se po našem vplivu in ob našem sodelovanju uredili odnošaji na Balkanu in v Srednji Evropi. Mi smo napram Bolgariji vodili najslabšo politiko, ki je "Mia mogoča. Dokler je bil Stambolijski v polni moči in oblasti, ga je Beograd' na vso moč napadel ter ni hotel uvideti, da je on nekaj drugega kot pa leak Radoslavov ali pa kak makedonski komit. V Lozani so pomagali Bolgariji preprečiti dohod do Egejskega morja, ko je pa Stamboljiški prišel v krizo, je bil Beograd naenkrat za njega in ko so ga ubili, je postal naš zaveznik in prijatelj. Beograd nas meša v notranje grške razmere, bil M pa strašno ogorčen, če bi se kaka druga država vmešavala v naše notranje razmere. Proti Albaniji je bil Beograd strašno agresiven, napovedal je že pohod na Tirano ter naznanil, kako bo srbski general napajal ■svojega konja na obali Drača; to je šlo tako daleč, da smo dobili ukor od Društva narodov, sedaj se pa zavzemamo za albansko vlado vedno tedaj, kadar jo hoče kosovski komitet s pomočjo Italije prevreči. Povsod pridemo prepozno in povsod se vmešavamo po krivih potih, da smo na Balkanu že čisto izolirani. Naš režim goni Makedonce v naročje Bolgarov, četudi oni izjavljajo,, da bi radi imeli avtonomijo v okvirju Jugoslavije. Tudi črnogorskega vprašanja ne znajo likvidirati menda samo za to, da se sploh lahko še v Italiji in Angliji z njim manevrira. O naših odnošajih napram Italiji je že mučno govoriti. Vsak dan se že javlja, da smo sprejeli Mussolinijeve prdeloge glede aneksije Reke, potem se pa zopet zanikajo te vesti, gotovo je pa le, da se bo vse tako zgodilo, .kakor hočejo Italijani. Bilo hi mogoče po Rapallu z Italijo se tako pogoditi, da bi mi nič ne izgubili, a naša diplomacija misli, da so orientalske metode pač najboljše tudi v zunanji politiki. V Srbiji se je pod Obrenoviči vodila avstrofilska, pozneje od leta 1903 naprej pa čisto rusofilska politika in z beograjsko diplomacijo je upravljal ruski zastopnik v Beogradu. Med vojno in >po vojni so pa prišli beograjski diplomati v roke Francije. Dokler je bila antanta složna, to gotovo ne more biti v škodo, sedaj pa sloge v antanti že dolgo ni več in vse polno je stvari, v katerih zahtevajo naši interesi vsaj neko gotovo neutralnost in neodvisnost. Danes je v Evropi že oči vidna dvojna orientacija in sicer ena francoska, druga pa angleška. Dvojno je stališče v vprašanju konsolidacije Evrope, glede versajskega miru, odnošajev do Nemčije, Rusije itd., v bistvu je da dvojno svetovno naziranje, od katerih je eno aulo-kratično, drugo pa demokratično. Od držav, ki se držijo a ut okradenega naziranja so nekatere vsaj tako srečne, da vladajoči autokrati vsaj na znotra j popuščajo, če so na zunaj še tako trdoglavi, pri nas j« pa autokracija in hegemonija na znotraj še hujša kot na zunaj. Beograjska vlada si je pridobila žalostno prvenstvo v ugonabljanju parlamentarizma. Nekateri njeni predstavniki se s tem naravnost ponašajo in najbrž so tudi prepričani, da drugi nazori in druge metode sploh niso na mestu. Ministrski predsednik Pašič je izrazit autokrat in proti parlamentarec. Te dni se je zopet pokazal v pravi luči. Njegova vlada bi rada na vsak način spravila proračun do novega leta od streho, če tudi je to že tehnično nemogoče, ker že pravilnik določa za proračunsko razpravo v plenumu 6 tednov in bo v tem mescu odpadlo še mnogo parlamentarnih sej vsled praznikov. Pašič pa hoče spraviti proračun skozi in te dni je svojim poslancem zabičeval, da izvedejo to na vsak način, svoj govor je pa takole zaključil: «Inače možete — ovaj —■ da idete k uči!« — če nočete ali pa no morete biti slepo orodje autokracije, se pa izgubite — to je beseda predsednika SHS vlade! Srbijancem se pomalo svita, počasi se zavedajo, da smo na nevarni poti, drugače bo treba začeti, a kako? Mnogo se že o tem razmišlja, tudi v radikalnem klubu raste opozicija, sedaj je pa še potrebno, da pridejo do spoznanja edine rešitve in ta je. v tem, da Se reče vsem starim autokratom ki hegemonistom: Idile kući! Politični položaj. Seja skupščine. Skupščinske seje v petek se je udeležilo le pičlo število poslancev. Na dnevnem redu je bilo samo to, da se določi dnevni red prihodnje seje. Sklen Jeno je, da se vrši prihodnja seja dne 3. decembra ob 9. uri dopoldne in sicer se bosta volila dva odbora; odbor za proučevanje zakonskega predloga o ustanovitvi brodarskega sindikata in odbor za proučevanje uredile o razvrstitvi državnih nameščencev. Poleg tega sta na dnevnem redu še dve interpelaciji. Francosko posojilo. Finančni minister je predložil zakonski načrt o najetju 300 milijonov frankov posojila v Franciji za oboroževanje. Zakon obsega samo 2 člena. Prvi pooblašča ministrski svet za najetje tega posojila, ki se mora vrniti v 10 letih s 5 odstol. obrestmi. Dalje pravi ta člen. Garancije in drugi potrebni pogoji tega posojila bodo sklenjeni sporazumno med francosko in našo vlado. Tudi vse, kar se bo za ta denar nabavilo, bo določil ministrski svet sam. Vladna večina — tudi Nemci — je glasovala za nujnost tega zakona. Tega denarja seveda ne dobimo vsega v gotovini, niti se ne izplača naenkrat, ampak v treh letnih obrokih po 100 milijonov frankov, večinoma v materijalu in le nekaj v gotovini. Interpelacija radi trboveljsKega štrajka. Poslanci Jugoslovanskega kluba so že pred dvema mescema vložili interpelacijo na pravosodno, notranje, socijalno in rudarsko ministrstvo radi postopanja državnih oblasti in ponovne, hude kršitve državnih zakonov ob rudarski stavki v Trbovljah. Ker tako dolgo niso odgovorili, se je interpelacija poostrila in zahteva socijalizacijo vseh rudnikov. Naš spor z Nemčijo radi reparacij. Za spor z Nemčijo radi reparacij se Beograd zadnje čase zelo zanima. — Posebno v vladnih krogih se veliko razpravlja o nasilnih merah, s katerimi bi naša vlada prisilila Nemčijo, da drži svoje obveznosti. Če bi Nemčija iz tehtnih vzrokov ustavila nabavko in plačevanje reparacij, bi to ne bil nikak vzrok za nasilno postopanje. Odločiti bi morala v tem slučaju edino komisija za reparacije v Parizu. Toda Nemčija ni ustavila nabavo reparacijske-ga blaga, ampak je pridržala za sebe od nas že naročeno in plačano reparacijsko blago. V tem oziru nemška vlada nima pravo, ker so po Bemelmann—Cunze pogodbi I sklopljeni, regularni kontkrakti med srbskimi oškodo- j vanei in nemškimi industrije), ki imajo izključno privaten karakter ter spadajo pod državljansko pravo. Naročene reparacije predstavljajo privatno lastnino srbijanskih oškodovancev, katerega nemška vlada ne sme konfiscirati, ampak nasprotno, morala bi varovati interese naših državljanov, ki so popolnoma privatne narave. — Nemci pa nasprotno s svojo naredbo nagla-šajo, da nimajo namere se vmešavati v interese naših državljanov. Nemčija je s svojo naredbo o obči obusla-vitvi reparacij hotela ustvariti mogočnost, da lahko v poedinih slučajih pomaga z reparacijami onim državam, ki so najbolj potrebne. Nemška vlada ni več v stanu plačevati nemški industriji ogromne svote za izdelovanje repa racij skega blaga, industrijci pa tudi ne morejo delati zastonj in v svojo škodo. Netočne so vesti srbskega časopisja, da je Nemčija reparacije ustavila radi tega, ker hoče že izdelano blago, namenjeno za reparacije, kupiti poseben konzorcij industrijcev ter ga prodati naprej z velikim dobičkom. Nemčiji je samo na tem ležeče, da je industrija zaposlena z izdelovanjem reparacij, ker se s tem zmanjša -brezposelnost in beda nižjih slojev. Edino težka finančna kriza je vzrok, da je morala izdati usodno naredbo. Sicer pa nemška vlada upa, da bo s posebno noto, ki jo pošlje naši vladi, dosežen sporaum v lem vprašanju, ki je za obe državi enako velike važnosti. Kako bi lahko prišlo do angleške intervencije? —• Hrvati hočejo po Radiču informirati angleško javnost o notranjepolitičnem položaju naše države brez vsake prošnje za kako pomoč, predpostavljajo pa, da pride lahko prav kmalu do angleške intervencije. Anglija bo prvič prej ali slej intervenirala kot upnik, drugič pa lahko že sedaj kmalu pride do intervencije, če pri volitvah zmagajo politiki, ki se posebno zanimajo za razmere v Jugoslaviji in imajo svoje posebno stališče napram prilikam v Evropi. To bi bila v prvi vrsti angleška delavska stranka in neki voditelj HRSS se je glede nje napram dopisniku «Slovenca« takole izjavil: Z ozirom na dejstvo, da je delavska stranka zrastla od predzadnjih volitev do zadnjih za 3 milijone glasov, ni nemogoče, da pri sedanjih volitvah zmaga. Konservativni stranka, 'ki je pri zadnjih volitvah dobila okoli 5 milijonov glasov proti 8 milijonov združene opozicije, je mnogo izgubila na svojem ugledu, ker se je pretesno navezala na Francijo, kar žali angleški ponos. Volivni red na Angleškem pa je lak, da je potrebna za zmago samo relativna večina, in jako mnogo glasov je, ki smatrajo, da bo delavska stranka zmagala. Če bi se torej razmere razvile v smeri naših predpostavk, bi delavska stranka imela v rokah močno sredstvo, s katerim bi lahko pri- tisnila na Beograd, da notranje razmere v državi SHS popolnoma spremeni. To sredstvo so dolgovi bivše kraljevine Srbije Angliji, ki znašajo nad 20 milijonov funtov, ki pa niso narejeni na amortizacijo, ampak ad hoc. Za Anglijo pa je važno vprašanje, kdo bo le dolgove plačal, če se razmere v kraljevini SHS ne izpremene. — Ako se torej dogodki razvijejo v smislu naših predpostavk, se Radič lahko mimo vrne. Ali je oslabel Radičev pokret? Beograjske »Novosti«, ki so izmed vseh srbijanskih listov še najbolje informirane, pišejo glede Radičevega pokreta to-le: Vsakdo bo pač mislil in pričakoval, da je hrvatska seljačka republikanska stranka, odkar jo je zapustil njen predsednik Radič, oslabela; a je ta zadeva čisto drugačna. HRSS je tudi po večmesečni odsotnosti Radiča še vedno kompaktna, se ni skrčila, ampak se organizira naprej po istih pravcih ter ciljih, kot pod Radičem. Radičevi poslanci so brez preslan kov v provinciji med narodom, hodjo od sela do sela, prirejajo sestanke zaupnikov, čitajo ljudem Radičeva pisma, poročajo o položaju, hrabrijo seljake in jih držijo v nekaki bioskopski zainteresiranosti. Merodajni politiki celo trdijo, da je danes Radičev pokret jačji, nego je bil poprej. Sprejem naših parlamentarcev na Poljskem ni bi i tako sijajen, kakor so zlasti beograjski časopisi poročali. Sedaj pa celo «Novosti« iz Beograda tožijo o slabem utisu, ki so ga odnesli naši’ poslanci iz Poljske. V Varšavi, pravijo, je bil sprejem in celo bivanje slabo pripravljeno. Na seji sejma (poljskega parlamenta), katere so se udeležili tudi naši poslanci, se je ratificirala poljsko-jugoslovanska pogodba, pa je oh tej prilila neki poljski poslanec ostro napadel Jugoslavijo. V Lvovu je bil sprejem žalosten; celo časopisje je napadalo našo delegacijo. V Vilni je imel sprejem karakter antiruske in antipoljske manifestacije, ker bi Vilna rada prišla pod Litvo. Edino v Krakom je bil sprejem prisrčen in dostojen. «Novosti« tožijo, da je pot naše delegacije pokazala, kako slabo so Poljaki o nas informirani. Morda bo pa ravno nasprotno; ravno, ker so dobro informirani, nas tako malo cenijo. Kritika prometne uprave. Pri razpravi o proračunu za prometno ministrstvo je Jugoslovanski klub ostro kritiziral razne napake in krivice v tem resorju. Poslanec Kremžar ugotavlja glede podržavljenja južne železnice, da do danes parlament o tem dalekosežnem koraku vlade še ni obveščen in opozarja, da se posledice po-j državljenja že kažejo v tem, da se obveznosti več ne izplačujejo, pač pa je postala južna železnica pribežališče političnih, družabnih in moralnih invalidov, ki so povsod skrahirali in sedaj iščejo pribežališča v varnem zavetju južne železnice. Tako je bil na primer Ivan Hribar zelo sposoben zavarovnalni agent, sposoben tudi, da se je kot diplomat diskvalificiral, nikakor pa ni sposoben za železniškega upravnika. Poslanec Kremžar je končno zahteval ustanovitev železniške direkcije v Ljubljani. Poslanec Vesenjak je ostro kritiziral visoke železniške tarife m zahteval znižanje tarifov in ureditve nakladalnih in razkladalnih rokov. Tozadevno je opomnil ministra na številne spomenice Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dalje je zahteval pojasnila o napredovanju del pri železnici Murska Sobota—Ormož. — Pritožil se je nad upokojitvami velikega števila urad -nikov in odpustitvami iz službe sposobnih železničarjev. Končno je interpeliral ministra, naj jasno pove svoje mnenje glede premestitve mariborskih železniških delavnic in glede zgradbe proge Rogatec—Krapina. Poslanec Pušenjak poudarja, da je proračun v znesku 625 milijonov dinarjev previsok in graja, da se krediti za zgradbe železnic pokrivajo iz rednega proračuna namesto s posojili. Zahteva, da minister predloži odboru točen seznam števila uradnikov in delavcev. Protestira proti redukciji železničarskih zdravnikov. Zahteva, da se bolje skrbi za kasarne, v katerih prenočuje vlako-spremno osobje. Zahteva povrnitev škode, povzročene po iskrah iz lokomotiv in požarih v Belikrajini. Zavzema se za povzdigo pomorskega prometa. Zahteva točnih pojasnil glede ustanovitve novega brodarskega društva. kateremu je vlada brez odobrenja parlamenta izročila vse plovne objekte v eksploatacijo. Intrigiran je ruskih earistov. Že precej časa se pojavlja v beograjskih političnih krogih stremljenje po zbližanju z Rusijo. Seveda je to ruskim caristom, aristokraciji in oficirjem, ki postopajo po naši državi, silno neljubo. Radi bi namreč sami pobirali vse jugoslovanske simpatije in posebej še srbsko naklonjenost in zahvalnost do Rusije ter se dobro zavedajo, da bi to takoj prenehalo, kakor hitro padejo po nerazsodnosti in političnih intrigah postavljeni zidovi med nami in ruskim narodom z novo urejeno država. Ruski monarhisti po Beogradu sedaj pridno obiskujejo ministre in politike ter prigovarjajo in hujskajo proti zbližanju z Rusijo. Zadnjič so pariški listi poročali, da misli beograjska vlada nastopiti proti ruskim monarhistom, vidi se pa, da smo še daleč od lega silno potrebnega koraka, ker se naši državni krmarji še vedno spuščajo v pogovore s caristi, mesto da bi jih pognali ter odločno zabranili vsako vmešavanje v naše zadeve. Pa sveta. Fašistovsko-komunistična trgovska pogodba. Đne 1. decembra je bila v italijanskem parlamentu potrjena trgovska pogodba med Italijo in Rusijo. Pogodba se je pripravljala dve leti in po spremembah, dogovorjenih med Mussolinijem in zastopnikom sovjetske Rusije, revidirana ter sprejeta. Zanimivo dejstvo je, da je Mussolini, ki je fašistovsko stranko za to ustvaril, da zruši na Italijanskem vedno bolj se razširjajoči boljševizem, stopil v stike š pred stavniki ruskega boljševizma ter z njimi sklenil pogodbo. Razlog za to je, kakor je Mussolini povdarjal v svojem govoru v parlamentu preteklo sobtoto, nacionalna korist Italije. Ni suma, je rekel Mussolini, da danes vse evropske in izvenevropske države direktno ali indrektno iščejo način, da vpostavijo gospodarske zveze z Rusijo. Anglija, Francija in Zedinjene države Amerike so v tem pravcu veliko storile. V bistvu je vprašanje priznanja sovjetske vlade navadni smokvini list, s katerim se hoče zakriti gola istina. Kar se tiče takozvenega priznanja de iure ruske republike od strani fašistovske vlade, temu priznanju ne stoji nič na poti. To vprašanje more biti otvoreno in precizno. S stališča nacionalne koristi je to brez dvoma koristno Italiji za njeno gospodarstvo in ekspanzijo. — Naša vlada še vedno premišljuje, ali naj stopi v zvezo s sovjetsko Rusijo ali ne. Premišljevala bo menda tako dolgo, dokler bodo vse druge države obnovile svoje zveze z Rusijo. Mednarodno posojilo za Ogrsko. Posebna komisija je določila za obnovo Madžarske posojilo v znesku 250 milijonov zlatih kron. Kot kritje za to posojilo bodo služili dohodki iz carine in monopolov. Madžarska bo morala dalje uravnotežiti svoj državni proračun do leta 1926. Finančno poslovanje Madžarske bo nadzoroval poseben generalni komisar, ki bo odgovoren Društvu narodov. Ta predlog bo predložen Društvu narodov dne 10. decembra. Volilni boj v Angliji je sedaj na vrhuncu. O izidu se ne more ničesar približno gotovega sklepati, ker je angleški volivec zelo neodvisen od katerekoli stranke in se odloči po svoje. Tudi je število volivcev zelo visoko. Zdi se pa, da konservativci padejo do manjšine. Zmaga delavske stranke ni izključena, ker se brezposelnost čezdaljebolj širi. Z veliko verjetnostjo pa, tako se zdi večini opazovalcev, bo razmerje glasov tako, da pride do koalicijske vlade med liberalci (Lloyd George) in pa delavsko stranko (Macdonald), kar bi bilo odločilne važnosti z ozirom na zunanji položaj. Delavska stranka je zanesla med materijelna gesla, s katerimi bombardirajo volilce konservativci in liberalci, celo vrsto socijalnih vprašanj in ona je tudi zastopnica moralnih principov v notranji in zunanji politiki. Slavni pisatelj Wells kandidira na programu Delavske stranke. — istotako je med kandidati Labour party mnogo profesor jev londonskega vseučilišča. Sin ministrskega predsednika g. Bakhvina nastopa na shodih kot govornik za dielavsko stranko. Na shodu v Buckinghamu je dejal, da rešitev Anglije leži v tem, da konservativna stranka propade. Sploh se velik del angleške inteligence bori letos v vrstah Labour Party. Nekaj o položaju ruske pravoslavne cerkve. Ruski cerkveni sabor takozvane »žive cerkve« bi se imel vršiti dne 10. t. m.,a je preložen na spomlad. Mnogo škofij, ki so se priznavale k »živi cerkvi«, se vračajo zopet nazaj k patrijarhu. Te škofije gotovo ne bi poslale svojega zastopstva na kongres. Pojavili so se pa tudi notranji spori ter razdori med pristaši obnoviteljev cerkve. Patrijarh sam namerava sklicati sabor za Rusijo in baš radi tega obnavlja nekdanjo cerkveno upravo. Tako nekako do spomladi bo rešeno vprašanje patrijarha, ki je zelo slabotnega zdravja in ga kličejo revolucijonama sodišča neprestano .na odgovor radi njegovega delovanja. V Ukrajini se je pojavil med pravoslavnimi zopet nov razkol. Dosedaj so bili med ukrajinskimi pravoslavnimi tri tabori: pristaši patrijarha Tichona (črna cerkev), »živa cerkev« in žolto-modra cerkev (žolto-modra je namreč ukrajinska narodna barva). Razcep je nastal v poslednji skupini, ki se je razšla na obnovitelje in neodvisne ali separatiste. Obnovitelji zahtevajo vez z Moskvo. Drugi hočejo popolno neodvisnost ukrajinske cerkve, ki bi ne bila podvržena ne reformističnemu sv. Sinodu, ne patrijarhu Tichonu. Razven tega so eni za avtokefalnost, drugi za proglašenje ukrajinskega patrijarhata. Glavni zastopnik »žive cerkve« v Zedinjennh državah duhovnik Kedrovsky, se je podal v Moskvo, da ga tamkaj posveti sv. Sinod pravoslavne ruske cerkve za škofa. Sv. Sinod ruske pravoslavne cerkve je namreč najvišji organ vseh reformističnih grup ruske cerkve. Med ravnokar omenjenim sv. Sinodom in bivšim šefom reformističnega pokreta, metropolitom Antoninom postaja borba vedno bolj napeta. Sv. Sinod ga obtožuje, ker si je sa-molastno osvojil naslov »metropolit cele Rusije« in je kot tak na lastno pest spremenil liturgijo. Sv. Sinod mu je celo prepovedal izvrševati službo božji. Metropolit Antonin se seveda ne pokori prepovedi Sinoda in odkrito trdi, da je Sinod v veliko škodo cerkvi. Istočasno tudi izjavlja, da je on osnoval neodvisno cerkev, ki se naziva »Pravoslavna avtokefalna cerkev ali preporod.« Beležke. Srbi na severu. Muslimanska «Pravda« je objavila tole značilno dejstvo: Med pesniškimi krilaticami o slovanski solidarnosti in med medsebojnim praktičnim življenjem slovanskih narodov in to osobito onih, koje je ‘ usoda prisilila, da živijo skupaj, obstoja tolik kontrast, da sploh ni niti govoriti o kaki praktični vzajemnosti. Slovani se med seboj najbolj ljutnjo, ako bivajo dftleč eden od drugega, ko niso njihovi interesi pometa» in če so pod tujim jarmom. Kakor hitro pa ravno- kar omenjeno neha, je tudi konec slovanske ljubezni. Druga posebnost slovanskih narodov jc dejstvo, da ne poznajo srednjega pola: so se pač naučili, da morajo biti ali sužnji ali pa tirani. Ako so zasužnjeni, govorijo in pišejo najlepše o svoji zapravljeni in o svobodi drugih narodov. Ravno Slovani znajo hrepeneti po svobodi tako kakor noben drug narod. Nifcdo pa ne razume svobode tako izrabljati, kot ravno Slovani. Da je ta trditev fakt, nam priča brutalno postopanje Rusov proti Poljakom. Treba pa tudi omeniti ter opompiti, kako postopajo bratje Srbi s Hrvati ter Slovenci in vsak Jugoslovan bo pritrdil, da nobeden narod ne zna tako izrabljati svobode, kot Slovani pri lastnih bratih. A niso samo Rusi in Srbi taki, ampak tudi kulturni Čehi napram Slovakom. Po svetovni vojni se je osnovala ob istem času kot Jugoslavija tudi čehoslovaška republika. V Čeho-sloväkiji so poleg Cehov in Nemcev tudi Slovaki. In ravno tem ubogim Slovakom se godi pod češkim svobodnim solncem ravno tako, kot nam Slovencem in Hrvatom pod «osvoboditelji« Srbi. Pod vodstvom slovaškega narodnega prvaka Hlinke so Slovaki sami organizirali v državi odpor proti češki hegemoniji, a ravno slovaški najagilnejši možje so ubežali v inozemstvo in ustanovili v tujini posebno slovaško vlado, kateri na-čeljuje dr. František Jehlička, Slovaki izdajajo v emigraciji svoj poseben list «Slovan«. V tem svojem glasilu se pritožujejo Slovaki ravno tako proti češkemu nasilju, kakor se pritožuje hrvatsko in slovensko časopisje proti srbijanski hegemoniji. Ta slovaški «Slovan« poziva v izdaji od 6. oktobra pod zaglavjem «Slovaška ustaja«, Slovake na usta jo. Članek našteva in opisuje vse nasilnosti, s katerimi trpinčijo Čehi Slovake in konča takole: Nam Slovakom ne preostaje druzega, nego ustaja, sekira, kosa, motika, zakopane puške in vrela voda. Kakor je razvidno iz ravnokar povedanega, je težka sodba ubogega slovaškega naroda, ki se je boril stoletja proti mad žarskim brutalnostim in madžarizaciji, a sedaj se mora boriti proti lastnim bratom Čehom, napram katerim poziva na pobuno samo, da si obvaruje svojo nacij analno individualnost in obstoj. Ako človek premisli postopanje Čehov s Slovaki, potem bo tudi razumel, zakaj vladajo simpatije med Srbi in Čehi. Uradna agitacija za Veliko Srbijo. Profesor beograjske univerze čorovič je izdal knjigo o zgodovinskem raz voju velikosrbske ideje. To njegovo delo je takoj sprejela neka propagandistična inštitucija v okvirju našega notranjega ministrstva, ki se naziva «Narodno delo«, čorovičev spis je v dveh izdajah in opremah: ena za 30, druga pa za 120 D. Da se ta spis v čim večji meri spravi med narod, je minister odredil uradno agitacijo za na-ročbo. Uradna agitacija je pri nas že dobro znana kot čisto navadno izsiljevanje. Občinski uradi so že večkrat dobivali razne knjige in slike brez vsakega naročila s pošto po povzetju, «Sliši se pa tudi, da hodijo po raznih krajih žandarji prodajati vsakovrstne patrijo-tične slike, ki z grozečo gesto vse one zapišejo, ki nič ne kupijo. Uradna agitacija je v vsakem slučaju navadna presija in sramotno sredstvo. Značilno pa je tudi to, da vlada z uradnim pritiskom prodaja raznovrsten «šund«, dočim kiparju Mestroviču in drugim umetnikom že dolga leta dolguje plačilo za naročene umetnine. Novo podvzetje zunanjega ministra. Amerikanski Hrvati ne pošiljajo več svojih prihrankov v domovino. Amerikanski Hrvati so namreč vsi republikanci. Beograjska vlada rabi v prvi vrsti denarja, v drugi pa monarhiste. Hrvatski izseljenci ne verujejo nobenemu več. Beograjska vlada bi se rada na vsak način priplazila do amerikanskih dolarjev in to kako. Brezpametna, kakor že je vsaka beo-, grajska vlada, je tudi sedanja pogruntala to pametno in ori ginalno: hoče namreč izdajati časopis in sicer v hrvatskem duhu. Ta novi časopis bi se naj imenoval »Slavija« (Jugo so namreč vladinovci izpustil iz previdnosti). List se bi naj tiskal v lastni tiskarni, katero bo uredilo in opremilo zunanje ministrstvo. V tej tiskarni bi se naj tiskale ter izdajale knjige, ki bi naj navdušile amerikanske Hrvate za SHS in sicer v toliki meri, da bi ti postali monarhisti in pred vsem pošiljali zopet dolarje v vedno prazne beograjske blagajne. Novinarjev za uredovanje tega lista imajo dovolj in sicer Hrvatov ter Srbov, in te bodo poslali preko Atlantika. * ri tem novem propagandnem podjetju igra glavno ulogo ekspert za hrvatske zadeve Marko Gagliardi. Slabše nego v rajni caristični Rusiji. Iz Beograda prihajajo vedno glasovi o svobodi in osvobojenju; a resnično delo Beograda pa je tako reakcijonarno, kakor doslej v nobeni evropski državi. Nov dokaz za našo trditev je osnova tiskovnega zakona, potom katerega hočejo zatreti prav vsako tiskovno svobodo. Po ustavi bi naj bil tisk čisto prost — ne morejo se osnovati nobene preventivne mere, ki bi zabranjevale izdajo in prodajo lista. A kaka je ta tiskovna svoboda, ki nam že izhaja iz Balkana, nam naj dokaže par izvlečkov iz projekta tiskovnega zakona. V členu 49 so označeni koraki proti širjenju komunistične in anarhistične propagande, ki se kaznujejo z zaporom od 6 mescev do 2 let in 50 tisoč globe . . . temu členu sledijo paragrafi o svobodi tiska takole: Kdor vzbuja potom tiska mržnjo do dTŽa-ve kot celote in seje verski in plemenski razdor, tega nesrečneža doleti zaporna kazen od 3 mescev do 3 let in globa 30 tisoč dinarjev. Kdor bi se drznil potom tiska vzbujati mržnjo do poedinih oficirjev ali oficirskih «klas«, ta bo zaprt od 1 meseca do 2 let in globe bo plačal 20 tisoč dinarjev. Kdor bi se potom tiska težko pregrešil zoper javno moralo, bo zaprt tri leta in plačal ho globo 100 tisoč dinarjev. Ako je kdo napaden v listu, potem lahko toži pisca napada, urednika in sploh vsa-cega, katerega sumniči, da je kako soudeležen pri napadu. Ako ne morejo plačati sodnih taks in stroškov ne kaznovani pisec, ali urednik, ali izdajatelj, potem jih mora plačati tiskarna. Vse denarne kažni iii stroške morajo biti poravnane tekom treh dni. Listi, ki ne bi plačali glob tekom treh dni, se ustavijo za tako dolgo, dokler globa ni plačana do zadnje pare. In tako se vije ta balkanska tiskovna svoboda po celem zakonskem načrtu. Kakor je videti, hočejo ubiti radikali vse do temelja in to ne samo svobodo novinarskega tiska, ampak tisk sploh in vse one, ki živijo od tiskarn. Tako tiskovno svobodo nam obetajo naši «osvoboditelji«. Oče in sin. Stari Pašič je znan kot zelo varčen mož in v nekaterih slučajih jenjegova štedljivost naravnost smešna. Tako je na primer stari Pašič do pred kratkem jemal na dan po 1 liter mleka. Nečega dne pa mu pride na misel, da bo jemal odslej zanaprej le tričetrt litra, ker mu sicer mleko ostaja. Njegova mlekarica se je hudovala radi te štedljivosti, ker jej je težko odmeriti 3 če-trtinke liha. Beograjski cestni pometači se hudujejo na starega Pasica,, ker morajo čistiti tratoar pred njegovo hišo, a jim stari ne da nikoli niti ene pare napitnine, med tem, ko to storijo vsi Pašičevi sosedje, ki so znatno revnejši od g. Nikole. Stari Pašič gleda na vsako paro predno jo izda in jo pretehtava po desetkrat v roki in negotovosti ali bi jo spustil med svet ali ne. Ravno v tem pogledu je stari Pašič nekaka posebnost skoposti. Med tem pa živi njegov sin Rade kot eden na celem svetu najbolj razkošnih. Rade pripravlja svojim gostom carske pojedine, razbija kozarce po hotelih, izložbena okna v pijanosti in razmetava med ženski svet stotisočake. O Radetu je zniano, da je vedno v njegovi bližini kaka igralka iz Novega Sada, ker je on velik prijatelj Mad-žark. Stroške za Radetovo razkošnost mora nekdo plačevati in 'ta nekdo ni nikdo drugi, kakor stari skopi Pašič. Mladi Pašič razmetava bolj kakor kdo drugi v Beogradu, a njegovo premoženje raste dnevno in ako bo ostal stari Pašič še dolgo na vladi, potem bo njegov Rade še večkratni milijarder. Dnevne novice. Dr. Hohnjec ima v soboto dne 8. decembra v konjiškem okraju dva shoda. Po ranem cerkvenem opravilu ima politično društvo «Straža« v Zrečah svoj občni zbor na katerem govori poslanec dr. Hohnjec. Popoldne po večernicah pa je politični shod v Konjicah. Kriza demokratskega organa. Zagreb, 30. novembra. (Izvirno.) »Riječ« priobčuje danes apel na demokrate, da naj list naročajo in ga širijo, ker da nima nobenega fonda, in nobenih bank za seboj in je navezan samo na naročnike. List se nahaja v veliki krizi. To poročilo je prinesel sobotni »Slovenec« o zagrebški »Riječi.« Tako se torej godi hrvatskim policajdemokratom, a isto je tudi v Sloveniji. Javna tajnost je, da misli tudi slovenska policaj-demokracija z novim letom združiti »Narod« in »Jutro« v eden demokratski organ, ki bo zastopal mladinske interese. Dosedanjega »Narodovega« glavnega urednika Pustoslem-šelca bodo upokojili, združeno »Jutro« in »Narod« pa bosta prevzela dr. Kramer in dr. Žerjav. To fuzijo »Naroda« in »Jutra« smatrajo demokratje kot prvi korak h koncentraciji naprednih »sil.« Usoda »Tabora« bo tudi zapečatena z novim letom in čez dober mesec bodo naši demokratje tamkaj, kjer so bili pred vojno: slovenski liberalci se bodo koncenirirali krog starine »Slov. Naroda«. Državni fondi ginevajo in kopnijo za demokrate, njihova glasila ugašajo in vsa ta znamenja so po mnenju na smrt obsojenega »Jutra« znaki, da naš narod in naša inteligenca izpreglejujeta, a ne na plat centralistov, ampak na edino pametno stran avtonomije in federalizma. Zopet nov dokument dr. Reismanove lažnjivosti. Kakor hitro je objavil dr. Reisman v »Taboru« falsificirano izjavo krajnega šolskega sveta v Gornji Polskavi, je Reis-manov tast nadučitelj Sabati slutil nevarnost, da pride cela zadeva do obravnave v javnosti, je poslal načelniku krajnega šolskega sveta sledečo izjavo v podpis: »Izjava. Podpisani načelnik krajnega šolskega sveta Zgornja Polskava potrjuje, da je »Izjava«, ki je izšla v »Taboru« z dne 22. 11. 1923 št. 263 sad izvanredne seje te korporacije in ne morda kak samovoljen akt od katerekoli strani. Krajni šolski svet Zgornja Polskava, 24. 11. 1923. Načelnik (a brez podpisa). G. načelnik je odklonil naknadni podpis. O tastu dr. Reismana Sabatiju je znano, da je večkrat kar sam podpisal načelnika krajnega šolskega sveta, a tokrat se ni upal in cela falsificirana izjava je doživela v javnosti že davno zaslužen pečat nesramno drzne lažnjivosti g. nadučitelja Sabatija in njegove nepoštenosti vrednega zeta — slamnatega dr. Reismana. Udje krajnega šolskega sveta v Zgornji Polskavi si bodo poiskali za dr. Reis-man-Sabatijevo falsificirano izjavo zadoščenje pred sodiščem. Vse pride enkrat na svetlo, to si naj zapomnita pristaša skoz in skoz pokvarjene in lažnjive JDS stranke: dr. Reisman in stari Sabati. Mislimo, da imata ta dva »resnicoljuba« za nekaj tednov dovolj! Razvrščanje železničarjev po določilih novega zakona se začne. Nepriznana vprašanja. Zagrebška »Slobodna Tribuna« piše: Naša politika životari od nepriznanja vprašanje. Svoj čas so vodili Hrvati politiko na temelju nepriznanja Srbov. Danes ne priznava večina Hrvatov parlamenta; državo-vorci v Beogradu nočejo priznati, da obstoja hrvatsko vprašanje. Beograjski listi celo naglašajo, da ni govora niti o makedonskem vprašanju, ker je baš to rešeno potom svetovne vojne- Ako bi bila svetovna vojna rešila vsa vprašanja, potem bi sploh ne bilo nobenih sporov več. Naša državna politika se mora voditi v čisto drugem pravcu kot dosedaj in potem šele bodo zginila iz političnega obzorja razna vprašanja, kot je n. pr.: slovensko, hrvatsko in makedonsko. Tako pa, kakor krmilarijo našo politiko velesrbski radikalni vladinovci, porivajo oni sami v ospredje vsa ravnokar omenjena vprašanja. .Neumestna naredba. Iz trgovskih krogov smo prejeli: Finančni delegat za Slovenijo je izdal dne 2. novembra ukaz, po katerem morajo finančne kotrole od navadnega vina, ki ga prodajajo trgovci na deželi v zaprtih steklenicah, pobirati isto trošarino, kakor se plača za najfinejša vina v buteljkah. Na deželi je mnogo trgovcev, ki se bavijo s prodajo vino v steklenicah. To vino je dobre kakovosti in dosti cenejše, kakor po gostilnah, kjer prodajajo gostilničarji slabše vino dražje. Seveda gostilničarji trgovcev niso mogli trpeti in njihovemu prizadevanju se je posrečilo doseči pri finančni delegaciji, da se je trošarina zvišala. Sedaj je trgovcem nemogoče prodajati to vino po isti ceni, ker nova trošarina in občinske doklade znašajo več, kakor je prej vino .stalo. Konzum vina bo radi tega seveda precej padel in krivda na tem leži edino na finančni delegaciji. Ker je orjunaš, si upa vse! Iz Šoštanja poročajo: Kakor znano, si nekateri tukajšnji orjunaši dovoljujejo čine, ki bi bili navadnega prečana že zdavnaj spravili v zapor, če bi jih bil zakrivil. Tako se čuti tudi tukajšnji apotekar Vrabič povsem varnega, čeprav se vrši poslovanje v njegovi apoteki proti vsem predpisom. — Gosod Vrabič, od kedaj je vaša gospa soproga pooblaščena pripravljati strankam zdravila in to celo v vaši odsotnosti in brez vašega osebnega nadzorstva? Ali za vas ne velja, sicer tako strogi predpis, da sme to delo upravljati edinole izprašan farmacevt? Kje nam je dano jamstvo, da nekega lepega dne bolnik namesto zdravil ne bo zavžil strupa? Govori se tudi, da v svojem laboratoriju niti destilacijskega aparata nimate. Ali se še čudite, če vam ljudje več ne zaupajo in se raje vozijo po zdravila v Celje. Če mislite gospod Vrabič, da 'ste vsled svoje pripadnosti k Orjuni vami pred postavo, se jako motite. Merodajna oblast bo vedela storiti potrebne korake. Visokošolci in oborožena sila. »Slobodna Tribuna« poroča: Predzadnjo nedeljo so se zbrali beograjski visokošolci (republikanci, komunisti in zemljoradniki), da protestirajo radi oprostitve morilcev Daskalova in Vorov-skega ter radi intervencije naše vlade na Grškem. Javno zborovanje je bilo prepovedano in dijaki so hoteli zborovati v zaprtih prostorih gostilne »Slavija.« Kakor hitro se je začelo zborovanje, se je pojavil v zborovalnem lokalu policijski uradnik s 6 žandarji, razpustil je zborovanje in žandarji so začeli s silo razganjati zborovalce. Ko so zapustili vsi zborovalci omenjeno gostilno, je pridrvel nad nje eskadron konjenikov in je začel mirne študente mazati s sabljami in je padalo, kod je pač priletelo. Dijaštvo se je razkropilo na vse strani, kam je pač kdo mogel. Največ dijaštva se je zateklo proti univerzi, da bi še tamkaj protestirali proti nasilju policije. A stara in nova univerza Sta bili že blokirani od žandarmerije, ki je začela razganjati visokošolske begunce, V ponedeljek za tem dogodkom se je zbrala beograjska akademska omladina v univerzi, protestirala proti nasilju in sprejela sledečo resolucijo: "Beograjska policija je z eskadronom konjenice in o-rožniško četo razgnala zborovanje dijakov. Istega dne je policija zasedla obe univerzi in zabranila zbiranje dijaštva, M uživa na univerzitetnih tleh varnost pred oboroženo silo. Z ravnokar omenjenima slučajema nasilja, ki sta se dogodila v prestolici države SHS, je pogažena vsa svoboda, ki je zajamčena vsakemu državljanu po ustavi. Potom surove žandarske roke je onečaščen s puško ter bajonetom najvišji prosvetni zavod v naši državi. Akademska o-mladina apelira na opozicijo, da jej pribori zadoščenje po ustavi ter zakonih. Ravnokar omenjeni slučaj surovega postopanja žandarmerije kaže v »lepi« luči srbijanski režim »svobode in demokracije.« Pred srbijansko nasilnostjo ne najde zaščite niti svoboda univerze, ki se spoštuje po celem svetu. Pri nas se mora vse kloniti kundaku in sab- m • • • STRAŠNE POPLAVE V SLOVENIJI. V preteklem tednu je zapadel po celi 'Sloveniji precej visok sneg, kateremu je na to sledil dež in toplo južno vreme. To je povzročilo silne povodnji in poplave v Sloveniji in na Hrvatskem., ki so povzročile škode za več milijonov dinarjev. Reke Sava, Savinja, Krka in Ljubljanica so narastle ter preplavile okolico, da je ponekod voda stala v višini več metrov. Železniški promet je na več krajih pretrgan. Na Štajerskem je napravila največ škode Savinja, ki je tako narastla, da niti naj-starejši ljudje tega ne pomnijo. Močno je narastla Dravinja, ki je preplavila celo polje od Konjic pa do izliva v Dravo. Železniška zveza med Poljčanami in Konjicami je bila par dni prekinjena. Tudi Sotla se je razlila ter napravila veliko škode. Zelo veliko so trpeli kraji ob Savi, zlasti okrog Brežic. Sava in Krka sta se razlili na obeh straneh ter je voda preplavila vasi po celi dolini. Še hujše, kakor na Štajerskem, pa je razsajala povodenj na Kranjskem. Na Gorenjskem so preplavile okolico vse reke; zlasti strašen je bil pogled na Savo in Ljubljanico, ki sta se valili, kakor dva mogočna veletoka, odnašajoč spotoma mostove in razdirajoč ceste in pota. Cela dolina je izgledala, kakor veliko jezero, iz nad katerega so molele posamezne hiše in vasi. Utonilo je mnogo živine. Sava je odtrgala brodove m razdejala mnogo mostov. Od Brežic pa do Zagreba in še naprej do Siska je cela. savska dolina pod vodo. Železniška proga je na več mestih bila preplavljena, tako, da so morali mariborski vlaki voziti v Zagreb preko Varaždina, ljubljanski pa preko Karlovca. Govori se, da je več ljudi našlo smrt v narasili Savi. Škoda je v resnici ogromna, ker so setve uničene, pota in ceste razdejane, utonilo je mnogo živine in perutnine, voda pa je napravila tudi veliko škodo po kleteh in hišah, kjer je ponekod segala do strehe. Edina sreča je še, da je voda Mtčela kmalu padati. Poplave niso bile samo pri nas, #E&Ii iz Italije prihajajo vesti o silnih povodnjih. Velike reke v Gornji Italiij so se razlile ter napravile grozno škodo. V Trstu pa je bil zanimiv pojav nenavadno visoka plima, ki je preplavila nižje ležeče kraje mesta ter napravila po kleteh precej škode. Propadanje občin v Vojvodini. V Vojvodini po preobratu še ni bilo občinskih volitev in samovoljno gospodarstvo raznovrstnih komisarjev, katere postavljajo režimi kot svoje strankarske eksponente, vodi vojvodinske občine naravnost v propast. Novosadski »Deutsches Volksblatt« zahteva, da se končno sklene občinski volilni red za Vojvodino in razpišejo volitve- Ob tej priliki naglasa važnost samouprave in piše med drugim: »Nositelj svobode v državi ni parlament, kajti ta le prevečkrat zaide na opolzko pot strankarskega in klikarskega gospodarstva, marveč avtonomne korporacije občin in cerkva, gospodarskih in kulturnih poklicnih krogov, katerih vseobsegajoče ustvarjajoče delo krepko podpira tudi državno celoto. Vse to moramo v Vojvodini pogrešati in živimo pod skrajnim varuštvom uradniške hierarhije, kakor hujše ni moglo biti niti v časih najčrnejše reakcije. Naše občine v mestu in na deželi upravljajo po oblasti imenovani funkcijonarji, deloma iz čisto drugih pokrajin došli uradniki, ki smejo po mili volji gospodariti ne samo s premoženjem, ampak tudi z dobrim imenom naših občinskih uprav. Razpadanje občinskih uprav kriči do neba. Poznamo občino, ki preje nikdar ne vedela, kaj so občinske doklade, danes je pa obremenjena s 3000 odstotki in še več. Brezupno zadolževanje občin ne pozna nobene meje več in volja Občinarja in davkoplačevalca v lastni občini ne velja nič.« — Novosadsko glasilo Nemcev vidi in občuti propadanje občin, ne zaveda se pa menda vzrokov takega postopanja, ker nemška srtanka dosledno podpira centralistični režim. Dokler Nemci ne pridejo do prepričanja, da je v centralistično urejeni državi vsak'a resnična samostojnost manjših upravnih organizmov izključena, bodo pač tudi sami ugonabljali svoje občine. Poklonitev Žombolja Rumuniji zelo vznemirja Vojvodino. V zagrebškem »Morgen-u« piše neki dopisnik iz Ba čke: Po celi Vojvodini se širijo čudne vesti. Brezvestni ljudje so raztrosili vest, da Beograd sploh ne polaga več posebne vrednosti na Vojvodino. Danes se Žombolj odstopi Rumuniji, jutri se da lahko katero drugo mesto in tako nastane veliko vprašanje, kaj bo sploh še ostalo. Težki grehi pretečenih let se bridko maščujejo. V Beogradu niso razumeli Vojvodno pravilno preceniti. Sicer je stoletja staro srbsko ozemlje, a o izključno srbski provinci se res ne da govoriti. So mesta z močnim srbskim prebivalstvom, absolutno majoriteto pa imajo Srbi le v Veliki Ki-kindi, dočim tvorijo povsod drugod Nemci, Madžari ali pa Bunjevci majoriteto mestnega prebivalstva. Tako je v Novem Sadu, Somboru, Velikem Bečkereku, Pančovi, Subotici, Vršcu, Beli Cerkvi itd. V posameznih okrajih so le redke združene srbske vasi, skoraj povsod živijo med Srbi Nemci, Madžari, Bunjevci, Slovaki in Ruteni.Deželna cesta vodi često skozi sedem različnih vasi, v katerih prebivalstvo različno govori in različno Boga moli. In iz tega nacionalnega konglomerata je hotela beograjska vlada napraviti enotno srbsko in pravoslavno ozemlje. Ko to ni šlo, splošno razočaranje in sedaj naenkrat so drugojezični in .drugovemi prebivalci odveč. Ker so se nemškega in katoliškega Žombolja s tako lahkim srcem odrekli, se je prav lahko bati, da se bo v bližnji ali dalnji bodočnosti tako .tudi z drugimi nesrbskim kraji in okraji zgodilo. Zagreb v brezžičnem prometu. Zagrebška pošta je že kupila zemljišče, na katerem namerava v. kratkem času zgraditi postajo za oddajanje brezžičnih brzojavk. Postaja bo stala v okolici Velike Gorice. Sprejemno postajo pa bodo zgradili na obrežju Save. Za regulacijo Donave je v tekočem letu dovolilo ministrstvo poljedelstva kredit 5.5 milijonov dinarjev. Če bo celotna regulacija Donave gotova, bo osušeno med ustjem Tise in med Donavo ležeče zemljišče, s katerim bomo pridobili okrog 3000 hektarov za poljedelstvo odličnega zemljišča, Propadanje kopališča Ilidže. Kopališče Ilidže, ki se nahaja v Bosni blizu Sarajeva, je bilo pred vojno na svetovnem glasu ter je donašalo državni upravi, katere last je bilo, lep dobiček. Ko pa so ga po vojni prevzeli v roke srbski upravniki, propada čim dalje bolj. Sedanji upravnik Višnjič, ki se je povspel do tega mesta samo radi strastne agitacije za radikale, je bil preje učitelj na deželi ter je popolnoma nezmožen voditi tako podjetje. Letos je mnogo gostov iz Avstrije in Češke, ki so se spominjali nekdanjega sijaja tega kopališča, zopet prišlo na lečenje, toda po par dneh so ogorčeni odšli, ker je vladala povsod taka zanemarjenost, da ni bilo mogoče obstati. Sedaj se je osnoval poseben odbor gospodarskih krogov, v katerem je tudi mnogo odličnih osebnosti iz Sarajeva, ki si je nadel nalogo, skrbeti za kopališče ter mu zopet pridobiti prejšnji ugled. Tatvina nakita. V Novem Sadu so tatovi vlomili v stanovanje gospe Desanke Eala ter odnesli več zlatih prstanov in drugega nakita v vrednosti 60.000 dinarjev. Policija predrznežem še ni prišla na sled, misli pa, da so pobegnili v Zagreb. Lastnica je razpisala 500 din. nagrade za onega, ki bi zločince izsledil. Cena na glavo Jovana Čaruge. Notranje ministrstvo je povišalo ceno za glavo slavnega in zloglasnega slavonskega razbojnika Jovana Čaruge. Preje je nagrada znašala 10.000 din., sedaj pa je povišana na 30.000 din. Krekova koča na Ratitovcu. Kmalu po smrti dr. Krekovi se je v njegovi domovni občini Selca porodila misel, postaviti mu na vrhu 1700 m visoke gore Ratitovec- tega kralja škofjeloškega pogorja, planinsko kočo, ki naj bi bila trajen spomenik Krekove ljubezni do njegove ožje domovine in posebno do gore Ratitovca, obenem pa koristno napravo za razširjenje planinskega športa in tujskega prometa po še malo znani, a krasni Selški dolini. Vzlie vsem mogočim hasprotstvom in težavam je sedanji odbor škofje loške podružnice SPD z veliko doslednostjo in pogumom deloval na uresničenje te misli. Vse Krekove prijatelje in ijubitelje planin bo gotovo razveselila vest, da je bila koča na Ratitovcu, ki nosi Krekovo ime, letos v jeseni dograjena in pokrita. Prihodnje leto se bo opremila od znotraj ter upa odbor, da jo bo mogoče otvoriti že meseca julija. Dosedanji stroški za gradbo Krekove koče presegajo svoto 240.000 K, preračunjeni stroški za notranjo opremo pa znašajo črez 150.000 K. Podružnica se je mo-lala, ako je hotela k