60100200 osreonja rmjUn1CA P.P.lZb Primorski« Abb. postSe i grappo1^ Cena 200 lir nevnik Leto XXXIV. Št. 107 (10.019) TRST, nedelja, 7. maja 1978 »JRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob* covcu pri Gorenji Trebužl, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «S10venija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je lzSIa zadnja Številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. IZJAVE TAJNIKA ZACCAGNINIJA NA PREDVOLILNEM SHODU V PAVII Krščanska demokracija je prepričana da teroristi še niso ubili Alda Mora Stranka spet odločno zavrnila vsako popuščanje pred izsiljevanjem rdečih brigadistov - Polemika o sklepu vlade, da dovoli opazovalcem organizacije Amnesty International, da si ogledajo italijanske zapore Politični poraz rdečih brigad Bitka ■ tla u 3e torej zaenkrat zaključe-rf130 rdeče brigade v svo-Hj s,.MU.etewi sporočilu. Ne glede itj 2 Jilv dvom, ki so ga terori-Pi(51j,. °vršno mero sadizma nalašč M0ra‘ ne’ešenega o usodi Alda v. K torej čas, da napravimo >eČQn*no' kolikor dopušča tesnoba bitfcg Je®a trenutka — obračun te zadnjem komunikeju se teti, ^sti Ponašajo z zmago, pri kitate Zavestno lažejo. Kakšne re «<*,- s° sploh dosegli s svojo la l, akcijo? Ali je mar zma-niadn ' krcg^nekrven uboj petih prole- 1i/0r”’.vPa čeprav v policijski u-•o s( ' Ali je mar zmaga to, da ogj* Dzični in moralni te|j ; ki so ga petdeset dni dr- da odpor j ^em-pljih? Ne glede na to, r° Ja vprašljivo, ali so Mo-Vjjo r®s moralno uničili. Iz nji-kljUb komunikejev bi se dalo — *pr0(■ rditvam teroristov — narti ajfj0 razbrati, da predsednik KD bite[.. najmanj «sodelovah z ugra-y 3*TO ni razkril niti ene k 0 v tridesetih letih svojega ki jih "• državnih tajnosti, tkHtiero v tridesetih letih s____ H Tavnega udejstvovanja na najviš-Kn- ! Vrav dotom poznal. tli da bi brigadisti dose- IJe, ^e strateške in politične ci-l<9robif fi° si zadali z Morovo tlajojj vi°- Država, ki so jo pro-•tojhn Za Onilo, je kljub vsem v j slabostim pokazala veliko V marsikoga nesluteno moč. •tenih6 sHe so znale v teh tra- %th'ren'dkih najti in okrepiti | prav tisto enotnost, po letini' , ere 3e Dalija pred tri-t)aj; ^ leti kitki _ proti nacizmu in deny„!\^n ljudstvo — delavci, štu-\ir’ mtelektualci, ženske — ni ^Qko°' k°t so morda brigadisti ^njj, Dali: nobene živčnosti, no-hkter[.nePremišljenih gest, nobene •fot,,;,36' ampak enotna, brezkom-obsodba terorizma, ki je ter0^°famila — in torej porazi- zmagala v svoji naj- A ’°riste Ho ’ ferorisli slavijo danes eno ,Jaij 4(^aSo, ki bi jo lahko imeno-dQ ekničnega» značaja, namreč l r°knh° ^ko petdeset dni držali tetej,0 n ^jvidnejšo italijansko po- Knybn°st, ne da bi jim sile reda mogle do živega. To k l6®a in ni’,Ki 0a ne moremo prezre- Hljti katerem se bo treba za-*Peia( \J°da to je samo delni u-h rtio 1 90 v nr)benem primeru ?esnicQ°C'e Proglašati za zmago. H[e n if’ so rdeče brigade do-^“efo d C" P0™2- in da ie zadnje, H ramatično sporočilo, v bi-^%čnT!Znanje poraza in izbruh ST ^lte' <'e se ko napoved o Ho t ?srnrtitvi uresničila, bo to v Pora ° d°kaz — tragičen dokaz Nlcuj 2a krigadistov in njihovega 'H da bi državo pahnili v T0(ja Unlčili demokracijo. teb jj°[..p0rQz brigadistov in njiho-f9 dri, lTlskih načrtov ne pomeni — kht StTani fc0 daripo ne pomeni da bi se kdor- danes ponašal z zmago. 'Sotjjj^6, na dejstvo, da tragični S 1 m ki ne so se začeli s peternim se bodo • v še '°hic'e ,ne moremo izbrisati zadnje * Sest0 U-Pania ~ morda zaključili ftetipg rtvijo, ne morejo pomeniti se l,*® nikogar, je v trenutku, e>zdmo takšnemu ali drugač-u9 »sj p“°9u važno predvsem to, ?qti'T °d Političnih sil na oblasti sm,e°a državljana ^ v t '!°knost trezne presoje, °d; ”eL.^rav^ na nov; dramalič-nšnje. Potrebno je poiska- ti tiste instrumente, ki so — v skladu z ustavnimi določbami — najbolj učinkoviti v boju proti terorizmu. Pri tem je potrebno popraviti stare napake, pa tudi temeljito prečistiti tiste dele državnega aparata, ki bi bili poklicani, da ščitijo državo, a so v zadnjem desetletju pokazali — pomislimo samo na odklone obveščevalne službe ali nekaterih uradov notranjega ministr- Zagovomik rdečih brigadistov še upa v osvoboditev Mora TURIN — Zaupni odvetnik Renata Curcia in drugih rdečih brigadistov Giannino Guiso se je včeraj zadržal v pogovoru z obtoženci kar tri ure in pol. časnikarjem, ki so spričo tega dobesedno navalili nanj, pa ni hotel pojasniti, s kom in o čem se je ra-zgovarjal. Na neposredno vprašanje, kako je pravzaprav z zadevo Moro, je odgovoril, da se je skozi Vseh dobrih 50 dni potegoval za njegovo osvoboditev, tako tudi med poslednjim pomenkom z brigadisti. Če je bilo moje posredovanje uspešno, tega res ne vem, je pripomnil, moram pa naglasiti, da me obtoženi niso nikdar ovirali pri tem. Nazadnje je še dodal, da kljub vsemu ni izgubil upanja glede možnosti rešitve krščan-skodemokratskega predsednika. stva, pa tudi na nekatere nedavne nezaslišano mile razsodbe m procesih zaradi fašistične dejavnosti — da niso kos ali da nočejo opraviti svoje dolžnosti. Predvsem pa je potrebno ustva^ riti politične, družbene in če hočemo moralne pogoje, v katerih bo terorizmu onemogočen vsakršen razvoj. Skratka, treba je ustvariti moderno, pravično, učinkovito demokracijo. Enotnost med demokratičnimi silami, ki se je v teh tragičnih dneh še okrepila, ustvarja v tem pogledu nove možnosti. Ko bi jih ne izkoristili, ko bi ostali pri stari politiki odlašanja z reformami, šele tedaj bi se sovražniki demokracije — in tokrat upravičeno — lahko ponašali z zmago. TOM MARC RIM — Po vsej Italiji je bilo včeraj na desetine predvolilnih shodov, ki se .tih je udeležila vrsta vidnih političnih voditeljev. Prihodnjo nedeljo bodo v raznih občinah upravne volitve, nobeden od govornikov pa se ni ustavil pri vprašanjih, ki jih po navadi obravnavajo v predvolilnem obdobju. Govor je bil povsod o u-grabitvi predsednika KD Mora ter o zadnjih dramatičnih razpletih. Vsi se Sprašujejo, kakšna bo usoda Alda Mora in kaj se bo zgodilo [»tem. Od strank zahtevajo doslednost in učinkovito obrambo demokracije, ki je danes v resni nevarnosti. O Moru je sinoči dalj časa govoril v Pavi; tajnik KD Zaccagni-ni. V zadnjih petdesetih dneh so mnogi izrazili dvom o tem, ali bo Zaccagnini zmožen vzdržati strahoten pritisk, kateremu je podvržen. Danes govorijo, da bi morebitna Morova smrt bila zanj, ki je bil vedno osebni prijatelj predsednika stranke, udarec, ki bi ga prisilil, da odstopi. Zadnje dni je tajnik KD puščal Galloniju in Bodratu nalogo, da vzdržujeta stike s tiskom. Včeraj je Zaccagnini odgovoril na vsa vprašanja o načrtih stranke. KD je mnenja, da Mora še niso usmrtili. Ne moremo verjeti, je dejal Zaccagnini, da bi kdo lahko zagrešil tako grozen zločin. Morova stranka na vsak način meni, da je storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da ga reši. «Menim, da smo mi, vlada in druge politične sile ravnali kg.r se da odgovorno ob upoštevanju nepremostljive meje, ki jo postavlja republiška ustava*. V vrstah KD ni nobenih nasprotij, kar zadeva zavračanje izsiljevanja s strani rdečih brigad. Krščanska demokracija odločno podpira vlado v tej borbi, pa čeprav je ta izbira bila boleča in čeprav nas je hudo prizadela, je dejal tajnik KD. Krščanska demokracija je torej mnenja, da jo sporazum med demokratičnimi silami ščiti, čeprav velja samo za vladni sporazum, ki ne predvideva sprejema izrednih zakonov. V Zaccagninijevem govoru je bila edina polemična ost naperjena Dreti tistim, ki zagovarjajo nevtralno stališče med državo in rdečimi brigadami in proti tistim, ki kritizirajo krščansko demokracijo in ki jih stranka ima za odgovorne za sedanji val terorizma. Predsednik demokristjanskih senatorjev Bartolomei, goreč pristaš Fanfanija, >a je ubral drugačno pot. Predvsem je zagovarjal ponovno oblikovanje jasne večine in prav tako jasne opozicije, nakar je dejal, da ne razume komunističnega stališča ter je najbrž mislil na zadnje izjave komunističnega senatorja Macalusa, ki je govoril o reakcionarnem načrtu, katerega krvav izraz so prav rdeče brigade. Bartolomei je nato spet zavrnil politično zavezništvo s komunisti ter neoosredn0 podprl «oblike oporečništva do enotne strategije*. Če bo komunistična partija vztrajala pri svoje zahtevi, da vstopi v vlado, pravi Bartolomei, bi to v najboljšem primeru lahkio pripeljalo spet do levosredinske rešitve. Komunist Natta in socialist Manca sta v svojih včerejšnjih govorih poudarila potrebo po ohranitvi e-notnosti demokratičnih sil. Medtem Pa se nadaljuje polemika, čeprav v omiljeni obliki, glede sklepov strank o Morovem primeru. Od včeraj je v tej polemiki prisoten še en element. Republikanci in komunisti so kritizirali sklep vlade, da dovoli o-pazovalcem organizacije Amnesty International, da si ogledajo italijanske zapore. Biasini in La Malfa.sla predložila s tem v zvezi uradno interpelacijo Andreottiju,' komunisti pa objavljajo na svojem glasilu L'Uni-ta članek, v katerem označujejo pobudo kot neosnovano. Vprašanje je ali taka pobuda lahko podpre tezo, po kateri naj bi v Italiji obstajali politični jetniki, ki naj bi živeli v nečloveških razmerah. Republikanci tudi nadaljujejo spor s socialisti. PRI jih obtožuje, da so s svojim stališčem v bistvu podprli zahteve rdečih brigad. Prav včeraj pa je eden najtesnejših Craxi-jevih sodelavcev, Martelli označil kot provilno vladni odgovor na zahtevo Amnesty Internationa]. Poleg tega Pa se Martelli ukvarja s petkovo sejo medministrskega odbora za varnost ter trdi, da vlada ni zavrnila socialističnih predlogov o »samostojnem dejanju države, ki bi mu sledilo samostojno dejanje rdečih brigad*. Medministrski odbor za varnost je Samo dejal, pravi Martelli, da ni mogoče kršiti zakona, PSI pa ni nikoli tega zahteval. V bistvu vlada ni nikoli resno proučila socialističnih predlogov, zaključuje Martelli. MINO FUCCILLO Policija je včeraj nepričakovano prisilila časnikarje, fotografe in snemalce, ki so čakali, kot vsak dan, pred hišo ugrabljenega Mora, da se oddaljijo vsaj za petdeset metrov. Gre za pobudo državnega pravdni-' ka Pascalina, ki sodi baje v okvir včerajšnjih preiskav, med katerimi so priprli 23 oseb (Telefoto ANSA) uiiiiiiiifriiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittvniiiiitiiiiiTiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiia ZAKLJUČENA KONFERENCA O ETNIČNO-JEZIKOVNIH SKUPINAH V VIDMU Tudi Slovencem v videmski pokrajini omogočiti nemoten družbeni, gospodarski in kulturni razvoj Beneški in kanalski Slovenci odigrali na konferenci pomembno vlogo protagonista in subjekta lastnih zahtev - Delitev Slovencev na več kategorij je nesprejemljiva Videmske konference so se udeležili tudi številni slovenski predstavniki iz zamejstva in iz matične domovine niiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiMMiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinzr OB ZAKLJUČKU PODPISALI 25 LETNI SPORAZUM 0 GOSPODARSKEM SODELOVANJU (Od naših poročevalcev) VIDEM — Prva ugotovitev, ki jo lahko zabeležimo po drugem in zaključnem dnevu pokrajinske konference o »etnično-jezikovnih skupnostih* v Furlaniji, je splošno priznanje stvarnosti, ki jo predstavljajo slovenska narodnostna manjšina in Furlana s svojimi zahtevami in problemi. Vsi, od znanstvenikov do predstavnikov kulturnega in političnega življenja, ugotavljajo, da je i:a tem področju nastala velika in nevzdržna zamuda ter da je napočil čas, ko je dolžnost države, dežele in krajevnih skupnosti, da zakonsko in z družbeno gospodarskimi ukrepi zaščitijo, ovrednotijo in omogočijo razvoj Slovencev in o-benem pripomorejo k uveljavitvi jezikovne in kulturne istovetnosti furlanskega ljudstva. Kar zadeva beneške in kanalske Slovence ni več nikogar, ki bi zanikal njihov obstoj, niti njihovo izvirno narodno pripadnost, kot se je to dogajalo tudi v bližnji preteklosti. Prav tako je splošna ugotovitev, da pri tem nimamo opravka s posebnimi skupinami, pač pa z neodtujljivim delom slovenskega naroda in torej slovenske narodne manjšine, kateremu je treba zagotoviti globalno zaščito in v tem okviru s pospešenimi družbeno gospodarskimi, kulturni- Razorožitev v ospredju sovjetsko-nemških pogovorov Obe strani zadovoljni z obiskom seta sovjetske države in partije Rrežnjeva v Bonnu (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Lepa anglosaška navada pogovorov državnih predsednikov «ob kaminu*, v copatah, se je udomačila tudi v odnosih med ZR Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Po vrsti napornih srečanj in pogovorov s celo prvo garnituro bonskih politikov vlade in opozicije se je Leonid Brežnjev v soboto zvečer umaknil v Hamburg, kjer bo v kanclerjevi zasebni hi$i, nekakšnem stanovanjskem dvojčku, ki si ga je Schmidt prezidal z izkupičkom od prodaje družinskega doma, napravil s svojim gostiteljem nekakšen obračun minulih dni. Pred poletom v Hamburg so v Bonnu podpisali dva sklepna dokumenta ob zaključku uradnega dela obiska — skupno izjavo o načelih bodočega sodelovanja in sporazum o dolgoročnem gospodarskem in znanstvenotehničnem sodelovanju, ki bo veljal 25 let. Vsebino dokumentov bodo objavili šele jutri, verjetno zato ker v ZR Nemčiji razen konservativ- nega Springerjevega «Die VVelta* ne izide v nedeljo noben časnik in bi torej skupno formulirana načela izzvenela v prazno. Prvi vtis je, da sta pri pravkar minulem o-bisku obe strani vložili veliko naporov v to, da bi zunanja podoba srečanj bila čimbolj prepričljiva in da bi, včasih tudi preko in mimo resnične vsebine, prispodab-ljala doseženo soglasje, željo po večjem medsebojnem zaupanju, predvsem pa skupne interese. Večina političnih opazovalcev v Bonnu je mnenja, da je obisk uspel natančno v tolikšni meri, kot je to bilo pač objektivno mogoče, to pa je že od vsega začetka pomenilo, da ne bo nobenih posebnih dosežkov, nobenih globljih poudarkov, ničesar tako zgodovinskega, kat so bili na primer v zgodnjih sedemdesetih letih Brandtovi »vzhodni sporazumi* V vseh stikih, tako ko je šlo za pogovore Brežnjpva s kanclerjem, zunanjim ministrom Gen-scherjem in predsednikom Scnee-lom, kot z vodjema opozicije Koh- lom in Straussom, je bila v o-spredju razorožitev. Načelnega soglasja, da je to vprašanje središčni politični problem mednarodne skupnosti, pa do enotnih pogledov na to, kdo mora napraviti prvi konkretni korak, čigave koncepte bo treba spremeniti, prilagoditi in razviti, ni bilo: za to jo bila pot v Bonnu očitno prestrma. V zamotanih pogajanjih o omejitvi strateškega atomskega oboroževanja in konvencionalne oborožitve, lahko pomenijo bonska srečanja le vmesno postajo, posvetovalni glas. Politikom ZRN je bilo veliko do tega, da bi dokazali, da vzpostavljanje dialoga z Moskvo ne pomeni igranje na karto znanih razhajanj z Washin,gtonom.. Sicer pa tudi Brežnjev ni tvegal igre s tako šibkimi aduti. Prav spričo sorazmerno ozkega manevrskega prostora, na Katerem se. ko gre za vprašanja svetovne 'politike in globalnega ravnovesja, gibljeta obe državi, saj ju obvezuje njun položaj v nasprotujočih si taborih, političnih ui vo- jaških plokih, je velik del pozornosti ob obisku Brežnjeva veljal dvostranskim vprašanjem, položaju in statusu Berlina in gospodarskemu sodelovanju. Nekaj povsem novega, kar se bo v praksi moralo šele potrditi, predstavlja 25-letni sporazum o gospodarskem sodelovanju. Šele čas bo pokazal, če bo orjaški sporazum mogoče napolniti s konkretno vsebino, ali pa je bila pri njegovem snovanju bolj prisotna želja doseči politični in propagandni učinek. Po splošnem mnenju je jedro sporazuma določilo o državnih garancijah za bančna posojila zahodnonemškim zasebnim družbam, ki naj bi investirale v Sovjetski zvezi. S tem bonska vlada na neposreden način podpira prodor zasebnega kapitala, ne da bi pri tem tako kot nekatere druge zahodne države uporabila državne kredite. Ob sklepanju 25-letnega sporazuma so v Bonnu posebej poudarili, da novi dokument IVO VAJGL (Nadaljevanje m zadnji strani) Predstavniki strank o zaščiti manjšin VIDEM — Razprava na videmski konferenci se je razvila na dveh ravneh: poleg posegov predstavnikov družbene in kulturne stvarnosti slovenske in furlanske skupnosti, so svoja stališča opredelili tudi glasniki političnih strank. Pri tem gre vsekakor zabeležiti dejstvo, da so predstavniki vseh političnih sil podprli zamisel o nujnosti čimprejšnje o-dobritve okvirnih vsedržavnih zakonov o najširši zaščiti manjšin in priznanju prvenstvene pristojnosti dežele in krajevnih uprav, da pri uresničevanju teh zakonov odločilno pripomorejo in zagotovijo zainteresiranemu prebivalstvu pri tem najširše sodelovanje. Glede formalne oblike zaščitnih zakonov so stališča demokratičnih sil v marsičem različna, vendar ni bistvenih razlik, kar zadeva njihovo vsebino, ki naj vsekakor zajame tako zaščito jezikovnih in kulturnih značilnosti (predvsem s poukom v materinščini), kakor tudi odpravo družbenih in gospodarskih neravnovesij z ustreznimi načrtnimi posegi, kajti prav na tem sloni možnost nadaljnjega razvoja na- rodnostnih skupnosti, njihova samostojnost in sposobnost kljubovati asimilacijskemu pritisku. Vsebinsko različno stališče pa so zagovarjali predstavniki videmske krščanske demokracije, ki so, v skladu za nedavno objavljenim dokumentom, bili mnenja, da je treba Slovencem v videmski pokrajini zagotoviti ločeno zaščito, ki naj zajame predvsem narečje in krajevna kulturna izročila ter izključi «vsi-ljene oblike zaščite ter zunanje vplive*. Izredno pomembno je vsekakor tudi uradno mnenje sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL ki priča o občutljivosti sindikalnega gibanja za ta vprašanja tudi v videmski pokrajini. V njenem i-menu je govornik poudaril pomen doslednega uresničevanja duha in črke osimskega sporazuma za gospodarsko sodelovanje in nov model razvoja obmejnih področij, saj je zaščita narodnostnih skupnosti tesno povezana s premoščanlem gospodarske šibkosti ozemlja, na ka- (Nadaljevanje na zadnji sirarn) mi in šolskimi ukrepi premostiti posledice različnih zgodovinskih okoliščin, ki so vplivale na posamezne dele te skupnosti. Pri tem naj še posebej poudarimo, da so prav beneški in kanalski Slovenci odigrali na tej konferenci pomembno vlogo protagonista in subjekta lastnih zahtev. S podrobnimi znanstvenimi in sociološkimi analizami so javni delavci iz Beneške Slovenije dokazali utemeljenost svojih zahtev, ožigosali preteklo raznarodovalno politiko, opozorili na posledice stoletnega gospodarskega razkroja, družbenega zapostavljanja in ne nazadnje tudi potresa. Obenem pa so izpričali življenjskost slovenskega prebivalstva in željo po u-streznih jamstvih za obnovo kulturnega, jezikovnega in družbenega tkiva v okviru globalne zaščite vseh Slovencev v Italiji. Pri rem moramo poudariti, da niso bili sami v svojih zahtevah. Vidni furlanski družbenopolitični delavci vseli svetovnih nazorov so podprli te zahteve, ker je zaščita slovenske narodne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini dejansko tudi -pogoj za uresničitev želja po jezikovnem pluralizmu in torej priznanju pravic furlanskega ljudstva. Tako je, med drugimi, jasno izzvenela beseda monsinjorja Alda Morettija,' bivšega voditelja brigad «Osoppo», ki je spregovoril v imenu furlanskega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja in furlanske kulturne skupnosti iz O-gleja. Z neizprosno -ostrino je obsodil šovinistično zatiranje beneških Slovencev v predvojnem in povojnem obdobju in zato zahteval ,naj bo prvi korak na poti njihove zaščite uvedba pouka v knjižni slovenščini (»Tiste, ki jo govorijo v Ljubljani!*). Prav tako naj se uvede pouk furlanskega jezika v Furlaniji. Pri tem je Al-do Moretti ostro polemiziral z nacionalističnimi stališči biltena u-stanove «Filologica friulana*. ki skuša zanikati slovenski značaj Benečije. Kajti samo premostitev nacionalističnih usedlin, ki ne spadajo v Evropo, lahko omogoči plodne in stalne prijateljske stike med sosednimi narodi. Temeljne zahteve Slovencev videmske pokrajine, ki so bile strnjene v enotni »Listini o pravicah* so podrobneje razčlenili številni slovenski govorniki. Med njimi Salvatore Venosi iz Kanalske doline, župnik Emil Cenčig, Giorgio Banchig, Luigi Paletti,. Enzo Mar-con, pokrajinski svetovalec Pavel Petriclg, Elio Berra, Beppino Cri-setig, Mario Lizzero, Francesco Placereani, Jus, Macorig in Dri. Prof. Viljem černo je v svojem petkovem posegu najprej skiciral zgodovinske okoliščine, v katerih VOJMIR TAVČAR STOJAN SPETIČ DANILO BI7JAR (Nadaljevanje na zadnji strani). Pnmor?la7ffiGvnik 2 TRŽAŠKI DNEVNIK J. maja HVALE VREDNA POBUDA POKRAJINSKE UPRA VE Pred uradno otvoritvijo kraškega botaničnega vrta Po 20. maju bo odprt za javnost, zlasti za šole - Prospekti v treh jezikih Že pred leti, je tržaška pokrajinska uprava prevzela, s simbolično najemnino, skrb za prekrasen miniaturni botanični vrt, ki ga je uredila skupina krajevnih strokovnjakov in ljubiteljev kraškega rastlinstva. V nekaj tisoč kvadratnih metrih je ob cesti med Gabrovcem in Zgonikom zbrana in označena skoraj vsa kraška flora ob urejenih stezicah. Kompleks vsebuje tudi navpično kraško jamo, v kateri so se vgnezdili skaini golobi. Namen uprave je bil, da postavi ta, do tedaj zasebni vrt, na razpolago Spoštovani naročniki in čitatelji, dragi prijatelji Primorskega dnevnika Naš zamejski slovenski dnevnik je v preteklih dneh slavil izid svoje desettisoče številke, 13. maja letos pa bo poteklo natanko 33 let od izida njegove prve številke v osvobojenem Trstu. Za ta dvojni jubilej je naš dnevnik prejel visoko in častno priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. To priznanje, ki se podeljuje za kontinuirano delo v smislu izročil našega narodnosvobodilne-ga boja, nas vse zavezuje, da bomo tudi poslej, kot smo skušali biti vse doslej, vredni nadaljevalci slavnega Partizanskega dnevnika, čvrsto na braniku življenjskih interesov celotne slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi, pobor-niki živih stikov z narodnim jedrom v matični domovini ter konstruktivnega sodelovanja med državljani obeh narodnosti na našem področju, pobor-niki vedno bolj odprte meje in vedno večjega prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. V tem duhu želimo počastiti oba letošnja jubileja Primorskega dnevnika in priznanje Osvobodilne fronte s tovariškim srečanjem vseh, ki se čutijo navezane na Primorski dnevnik. Srečanje bo v nedeljo, 14. maja 1.1., ob 11. uri v vhodnem foyerju Kulturnega doma v Ul. Petronio 4, ob slovenski narodni in borbeni pesmi ter ob prigrizku. To sporočilo velja kot vabilo z iskreno željo, da bi vas lahko pozdravili v naši sredi. Ob tej priložnosti bomo 'tudi skromno nagradili naše zveste raznašalce, ki jutro za jutrom skrbijo, da prihaja Primorski dnevnik na vaše domove. Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika Trst - Gorica Trst, Gorica, maja 1978 Gospodarski odbor Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze je svojo zadnjo sejo, ki je bila v sredo v Trstu, posvetil predvsem obravnavi izvajanja in perspektiv osimskih sporazumov na gospodarskem področju. V tem trenutku preverjanja in pripravljanja na konkretnejše uresničevanje sporazumov, je odbor napravil prerez svojega delovanja iz preteklih mesecev ter si je začrtal načelne smernice za prihodnje obdobje. Prvenstvena je še zmeraj potreba, da odbor brez prestanka in pazljivo sledi celotnemu dogajanju na o-menjenem področju: v tem okviru je važno delovanje dveh komisij znotraj odbora: to je komisije za proučevanje gospodarskega dela o-simskih sporazumov in strokovne komisije za prosto industrijsko cono na Krasu. Vzporedno s to dejavnostjo se razvija iti se bo še naprej razvijala razprava o vplivu predvidenih industrijskih struktur na ožje in širše okolje ter nasploh na življenje naše narodnostne skupnosti. Treba je poudariti, da si odbor glede tega prizadeva, da bi bili interesi avtohtonega slovenskega prebivalstva ter lastnikov zemljišč najučinkoviteje zaščiteni in da bi ne ________________________ prišlo do razlastitev, ki so že tako S SEJE GLAVNEGA SVETA KMEČKE ZVEZE Zahteva po dvojezičnosti pri poimenovanju vin Zaskrbljenost zaradi predvidenih novih stanovanjskih gradenj javnosti, še posebej šolam in izletnikom, s tem da bi povezala vrt z nastajajočim Kraškim muzejem, oziroma kulturnim središčem v Repnu. Treba je bilo urediti nekaj birokratskih in tehničnih vprašanj, s pomočjo zgoniške uprave, ki bo poskrbela za nadzorstvo ob skupinskih obiskih, so se pa vendar stvari uredile Pokrajina bo zato priredila uradno otvoritev botaničnega vrta «Carsiana» v soboto, 20. t.m., ob občnem zboru Mednarodnega združenja alpskih botaničnih vrtov, ki se ga bodo udeležili predstavniki iz Italije, Francije in Švice. Za čimboljše spoznavanje tega vrta je pokrajinska uprava poskrbela za tisk prospekta v italijanščini, slovenščini in nemščini in obsežnejše brošure prav tako v treh jezikih. • šolski skrbnik sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok o nameščanju poverjenih učiteljev in suplen-tov na osnovnih šolah za šolsko leto 1978/79. Rok za vlaganje ustreznih prošenj zapade 31. maja 1978. Predavanje prof. Kozaka na tržaški univerzi Univerzitetni gledališki center v Trstu prireja v sodelovanju s katedro za zgodovino gledališča in v okviru izmenjav med kulturnimi u-stanovami Trsta in Ljubljane srečanje s prof. Kozakom, ravnateljem za gledališko umetnost v Ljubljani. Tema njegovega predavanja, ki bo jutri ob 17. uri na Inštitutu za moderno jezikoslovje v Ul. delTUniver-zitš 1, bo ((Razsvetljensko gledališče v Nemčiji: Gotthold Ephraim Lessing*. V TOREK V UL. TRENTO 8 Okrogla miza o sožitju med jadranskima sosedoma Center za civilno in društveno vzgojo (CEPACS) organizira v torek, 9. maja, ob 18.30 v dvorani zavarovalnice «Assicurazioni Generali*, Ulica Trento 8, okroglo mizo na temo »Sožitje Italijanov in Slovanov na Jadranu)). Sodelovali bodo Guido Miglia, A-leš Lokar in Jože Pirjevec, debato pa bo vodil Dino Saraval. Knjiga Jožeta Pirjevca, N. Tom-maseo med Italijo in Slavijo, bo nudila udeležencem priložnost, da se dotaknejo, tako zgodovinskega kot kulturnega in socio - ekonomskega stališča vprašanj sožitja v našem prostoru med italijanskim in južnoslovanskimi narodi. SINOČI NA POBUDO PD «TAB0R» V openskem Prosvetnem domu srečanje primorskih fotografov Razstavljenih nad 90 del 35 fotografov iz Trsta, Gorice, Tolmina, Nove Gorice, Sežane in Pirana Opensko prosvetno društvo Via-bor» postaja s svojo dejavnostjo vse doslednejši tolmač sodobnih teženj v ljudskokultumem snovanju in ustvarjanju. Ta dejavnost, pestra in razvejana po vsebini ter tudi količinsko bogata, izzveneva z vedno novimi izvirnimi pobudami, ki stremijo po valorizaciji nekaterih oblik umetniškega izražanja, ki so pri nas nekoliko zapostavljene ali celo omalovaževane, predvsem pa, ki so dostopne čim širšemu krogu ljudi. Med temi je fotografija. Letošnja društvena dejavnost .je že obsegala prikaz foto grofije. Svoj višek pa' je nedvomno dosegla s srečanjem primorskih folografov. ki je bilo sinoči v o-penskem Prosvetnem domu. dokaj funkcionalno opremljenem tudi za tovrstno tehnično zahtevno dejavnost. To prvo (v namenih prirediteljev je. da bi prešla ta razstava v tradicijo) srečanje profesionalnih in amaterskih fotografov iz raznih krajev Primorske, tostran in onstran meje, je tudi prva večja •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii S SEJE GOSPODARSKEGA ODBORA SKGZ Stalna skrb vsestranskemu izvajanju osimskih sporuzumov V ospredju predvsem vprašanja v zvezi z industrijsko cono na Krasu Interese avtohtonega prebivalstva je treba najučinkoviteje zaščititi Prejšnji četrtek se je sestal glavni svet Kmečke zveze ter razpravljal o nekaterih zelo važnih vpra šanjih za domače kmetijstvo. Člani sveta so obravnavali postopek, ki je v teku za dosego naziva o zaščitenem izvornem poimenovanju vin tržaške pokrajine. Poudarjeno je bilo, da je pobuda brez dvoma velikega pomena za valorizacijo domačega pridelka in da je treba zato doseči omenjeno priznanje v najkrajšem času. Še posebej pa je bilo poudarjeno, da bo moral ves postopek pritekati dvojezično, to se pravi, da bo treba doseči dvojezično poimenovanje posameznih nazivov, teritorijev ter uporabo dvojezičnih nalepk. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje »hitrih cest*, realizacija katerih bo še enkrat prizadela slovenske kmete in lastnike. Zato je glavni svet KZ sklenil zahtevati pri pristojnih oblasteh, da se z dokončnimi načrti teh novih cestnih povezav seznanijo vsi prizadeti, za kar bi bilo potrebno organizirati sestanke po vaseh. Sledilo je imenovanje predstavnikov KZ v organe deželne kmečke organizacije ter v novoustanovljen koordinacijski odbor slovenskih šolskih okolišnih in zavodnih svetov, ki bo začasno, do ustanovitve slovenskega šolskega okraja, opravljal vse funkcije, katere vršijo za italijanske šole pokrajinski in okrajni šolski sveti. Z veliko zaskrbljenostjo so odborniki sprejeli na znanje vest, da namerava tržaška občinska uprava določiti nova področja za ljudske gradnje. Po še neuradnih vesteh l»odo v prihodnjih desetih letih zgradili na področjih Sv. Sergija. Ko-lonkovca, Opčin, Starega mesta ter na nekaterih drugih, stanova nja za približno 7.000 stanovalcev. O tem namenu tržaške občinske uprave bo verjetno razpravljal in sklepal občinski svet že v prihodnjih dneh in to brez predhodnega posvetovanja z neposredno priza detimi, njihovimi organizacijami ali rajonskimi konzultami. katerim bo »dovoljeno* le predstaviti svoje ugovore. Proti takim načinom ukrepanja, ki izključujejo možnosti sodelovanja prizadetih za zaščito svojih interesov, se je soglasno izreke} glavni svet Kmečke zveze, ki je sklenil posredovati svoje stališče svetovalskim skupinam na občini in deželi, da bi u-poštevale potrebe in zahteve domačega kmetijstva ter slovenske narodnostne skupnosti, kateri pripada' velika večina tržaških kmetov, ki predolgo in brez konkretnejših protiuslug nosi breme gospodarskega in socialnega razvoja vsega tu živečega prebivalstva. (eb) OBČNI ZBOR ZADRUGE NAŠ KRAS Letos zopet kraška ohcet Sinoči je bil na Repentabru redni letni občni zbor zadruge Naš Kras, na katerem so člani zadruge pregledali dosedanje delovanje in nakazali smernice za bodoče delo. I>etos poteka deset let od ustanovitve zadruge, zaradi česar je bilo sklenjeoo, da bo zadrega podvzela več pobud, ki naj obeležijo prvo desetletje delovanja. Člani zadruge so izrazili željo in potrebo, da se spet organizira kraška ohcet in so v ta namen pooblastili odbor, da se kraška ohcet priredi v letošnjem septembru. Zaradi tega vabi zadruga Naš Kras vse, ki bi se želeli poročiti na kraški ohceti, da čimprej prijavijo svojo kandidaturo. Ob tej priložnosti je zadruga Naš Kras izdala tudi lično brošuro v barvah, ki ponazarja Kraško hišo in kraško ohcet. Brošura bo že v prihodnjih dneh v prodaji. Požar docela uničil zdravniško ambulanto Včeraj zjutraj, nekaj po 7. uri, je požar uničil ambulanto kardiologa Ludovica Della Palme v Ulici Beccaria. Kot so ugotovili gasilci, ki so se več kot uro trudili, da bi pogasili plamene, naj bi se požar razširil iz naprave za razvijanje rentgenskih slik. škoda je precejšnja, saj so bile uničene drage naprave. krvavo prizadele slovensko narodnostno telo. Vendar je primemo, da se kot skupnost pripravljamo na konkretno izvajanje sporazumov s tem, da ustrezno krepimo naše gospodarsko nastopanje in da se še smotrneje organiziramo v skladu z našim gospodarskim potencialom, o-ziroma zmogljivostmi. Osnovnega pomena v teh naporih — je bilo poudarjeno na seji — je delovanje včlanjenih organizacij, ki se bavijo z gospodarstvom, to je Kmečke zveze, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki že dalj časa sledijo nakazani problematiki ter vanjo posegajo s tehtnimi pobudami in doprinosi. Z vidika globalnega obravnavanja gospodarstva je tudi. potrebno, da ne zanemarimo ostalih dejavnosti, kot so na primer kmetijstvo in zadružništvo. S Šč’ dkj-gpijeno močjo se moramo namreč zavzemati, da bi oblast - spremenila odnos do teh dejavnosti, ki lahko veliko pripomorejo h gospodarskemu dvigu vseh treh obmejnih pokrajin naše dežele. Člani odbora so poleg tega vzeli v pretres še nekatera urbanistična in prostorska vprašanja, ki pa imajo že skupni imenovalec v razlastitvah, kajti navsezadnje je prav slovenska narodnostna skupnost tista, ki mora plačati najvišji davek za potrebne, a večkrat tudi odvečne infrastrukture ter opremljenost teritorija. V zameno za to pa ji niso zagotovljene tiste trajne protivrednosti, ki bi vsaj delno krile izgubo zemlje. Zaradi stalnega zmanjševanja gospodarskega potenciala Slovencev je še toliko bolj neupravičeno, da se našim predstavnikom še naprej odreka ali o-težuje pot v tista predstavniška telesa, ki odločajo o določenih gospodarskih izbirah. Nazadnje je bil govor še o gospodarstvu Slovencev, ki živijo v videmski pokrajini. Tej problematiki bo v kratkem posvečena obširnejša razprava, (sk.) 6. junija konec šolskega leta za nižje srednje šole Šolsko skrbništvo javlja, da se bo šolsko leto na nižjih srednjih šolah zaključilo 6. junija, izidi pa bodo znani do 8. junija. Malomaturitetni izpiti in izpiti za prestop iz drugega v tretji razred osnovne šole pa se bodo pričeli 14. junija in se bodo morali zaključiti do 29. istega meseca. Rok za predložitev prošenj za polaganje izpitov zapade na nižjih srednjih šolah 15. maja, za učiteljišče pa 16. maja. V PETEK V UL. SV. FRANČIŠKA Razprava o samoupravnem socialističnem sistemu Kolektiv slovenskih študentov ekonomske fakultete v Trstu prireja v petek, 12. t.m., ob 20, uri (v dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 - D. nadstropje) razpravo o zanimivi in aktualni temi «Volitve in delegatski odnosi v samoupravnem socialističnem sistemu*. To problematiko, ki je izrednega pomena v izgradnji samoupravne zveze delovnega ljudstva Slovenije. Kolektiv študentov ekonomije, ki s to pobudo nadaljuje spoznavanje in analiziranje stvarnosti jugoslovanskega socializma in samoupravnega slstomg, vabi na razpravo vse zainteresirane. >*......... ' • ' (sk)|') PD Valentin Vodnik - Dolina želi novoporočencema GIGLIOLI in MARIJU ČUKU obilo sreče na novi življenjski poti. priložnost, da se fotografska umetnost s svojimi neslutenimi dokumentarnimi in .izpovedovalnimi možnostmi približa našemu človeku in vsej naši skupnosti. Pobuda open skifi -prosvetnih delavcev je zato vredna posebne pozornosti. Poglavje zase je precej visoka kakovostna raven te razstave, ki obsega nad 90 fotografij 35 fotografov. O tem bodo govorili kritiki. Za kroniko naj omenimo, da je odprtje razstave, oziroma srečanje primorskih fotografov spremljala kratka in prijetna kulturna slovesnost, tako kot -je v 'openskem Prosvetnem domu že v navadi, Prisotne, med katerimi je bil tudi generalni konzul SFRJ Ivan Renko, je pozdravila predsednica društva Stanka Hrovatinova, s pesmijo pa je pozdravil ■ domači moški pevski zbor «Tabor» pod vodstvom Sveta Grgiča. Zatem je nekaj pesmi zapel še Sovodenjski nonet, o pomenu razstave, ob kateri je bil izdan tudi poseben katalog, ki obsega ponatis nekaterih razstavljenih fotografij, pa je spregovoril pesnik Marko Kravos. «Fotografiji gre še posebna pozornost zato, je med drugim dejal, ker s svojo govorico presega jezikovne meje, kot zlahka prestopa tudi vsakršne druge razmejitve in omejitve, državne, carinske, cenzurne, pa tudi meje predsodkov. V njej se zrcalijo vsi kotički našega časa in prostora, pa tudi naš osebni okus in naši osebni interesi in težnje». Razstava bo odprta ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. EXPORAMA 78 NA SEJMU «Živalski strup v službi človeka» , «Živalski strup v službi t človeka*: to je naziv svojstvene razstave, ki jo prireja tržaški velesejem in ki si jo bomo lahko ogledali na razstavišču pri Montebelu od prihodnje sobote dalje. Na «Exporama 78» bodo , razstavljeni številni primerki najbolj strupenih plazilcev, žuželk, rib in drugih živali iz vsega sveta, in sicer po strogo znanstvenih kriterijih, tako da bo ta razstava praktično edinstvena na svetu. Tatovi v stanovanju: 3 milijone lir plena Ko sta se Laura Giacobelli por. Felice in Salva tore Procentese iz Ul. Monte Cengio 2/1 po nekajdnevni odsotnosti vrnila domov, ju je čakalo neljubo presenečenje ti tatovj ad iz varnostne skrinjice v spalnici odnesli zlatnino v vrednosti več kot tri milijone lir. Ker na vhodnih vratih ni bilo nobenega znaka o vlomu, sklepajo, da jih je nekdo odprl s ključem. Marešalu Delii, ki je prišel na kraj z osebjem znanstvenega oddelka, je Salvatore navedel, da razpolagata s ključi tudi bivši gospodar stanovanja Salvato-rejev brat Tonino, ki naj bi bil edini, ki je vedel za njegovo odsotnost. iiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiifinstifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB PRISOTNOSTI UGLEDNIH GOSTOV V Dolini so včeraj odprli 22. občinsko razstavo vin Jutri srečanje o valorizaciji in poimenovanju vin vnasiii pokrajini Včeraj so v Dolini odprli XXII. občinsko razstavo vin ob prisotnosti številnih gostov, med katerimi so bili predsednik SZDL Hartman, vladni komisar Marrosu, generalni konzul SFRJ Renko, repentabrski in doberdobski župan Colja oziroma Jarc, delegacija pobratene občine Kočevje s predsednikom občinske skupščine Volkom na čelu, občinski upravitelji in številni predstavniki šol, kulturnih in športnih organizacij, gospodarskih in drugih ustanov. Prisotne je v imenu občinske uprave pozdravil odbornik Drago Ota, ki je naglasil, da problematika kmetijstva oziroma vinogradništva še nima tistega pristopa, kot si ga bi zaslužila. Podčrtal je, da bi problem prodaje domačega vina lahko rešili na več načinov, a prvi korak v tej smeri bi moral biti ta, da bi ustekleničeno vino nosilo izvirno i-me DOC. S lem v zvezi je odbornik Ota seznanil pobudo uprave, ki bo MiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiriiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiimiimiiuiiiimiiiiii Nekaj misli 0 skupnem izletu po BiH bivših aktivistov OF in mladincev O izletu po BiH, ki je bil od 23. do 25. aprila 1978, pišeta obširno že članka z dne 30. aprila in 5. maja — oba objavljena v Primorskem dnevniku. V obeh sestavkih sta o-pisana potek in vzdušje izleta, ki ga lahko nedvomno ocenimo za u-spešnega. Vendar je v obeh sestavkih premalo poudarjena naslednja ugotovitev: gre za prvi poizkus izleta, ki združuje stare in mlade na skupni osnovi. Seveda mislim na nannlnoosvoborlilno vojno. Gre za predajo idealov NOB s strani bivših borcev in aktivistov OF na mlado generacijo, ki mora delovati v današnjem svetu tudi na podlagi idealov in tradicij narodnoosvobodilne borbe. Prav zato je toliko bolj vredna izpeljava zamisli o skupnem izletu v Drvar, ki je eden izmed simbolov NOB. Istočasno se lahko dve generaciji med seboj bliže spoznata ter sta pripravljeni skupaj ne kaj pozitivnega narediti. Prav tako je tak izlet prilika, da se naši mladinci spoznajo s svojimi sovrstniki iz Jugoslavije, bivši aktivisti pa z aktivisti iz tistih krajev. Ob zaključku izleta se že načrtujejo nove skupne pobude, kajti vsi skupaj nameravamo iti po začrtani poti, ki smo jo začeli z izletom po BiH, Treba je še dodati, da so se pojavile nekatere netočnosti glede organizatorjev izleta, zato ponavljam: organizatorja izleta po BiH sta Odbor bivših aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju ter Mladinski odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Glede nadaljnjih pobud pravim naslednje: k sodelovanju in organiziranju nadaljnjih pobud želimo, da bi pristopile tudi druge borčevske in mladinske organizacije. Vsakdo je dobrodošel pri podobnih pobiuJah, sicer pa na skorajšnje snidenje na prihodnjem skupnem izletu. MILAN PAHOR Priprave na občinsko razstavo vin v Zgoniku Med tednom Se je v Zgoniku sestal pripravljalni odbor, ki bo organiziral 14. razstavo domačih vin v Zgoniku. Kot znano, bo ta tradicionalna prireditev, katere namen je valorizacija domačega vinskega pridelka, od 2. do 4. junija na raz-staviščnem prostoru v Zgoniku. V prvem delu razprave so proučili razne možnosti, kako bi z manjšo finančno razpoložljivostjo (postavke občinskih proračunov so letos skrčene zaradi omejevalnih zakonskih ukrepov na področju krajevnih financ) ohranili dosedanjo strukturo celotne prireditve. Vsi vinogradniki iz zgoniške občine, ki so prijavili vsaj 5 hi vinskega pridelka in bi radi sodelovali na razstavi, morajo izpolniti prijavnico najkasneje do petka, 12. t.m. Najmanjša možna količina za razstavo, tako belega kot terana, mora biti 1 hi. Odkupna cena pa bo letos nekoliko višja kot lani: belo vino po 780 lir (lani 700 lir na liter), teran pa po 1.050 lir (lani 950 lir). Na prihodnji seja, ki bo v petek, bodo pregledali vinske prijave in bodo podrobno izdelali program, v sodelovanju s kraško gorsko skupnostjo in inšpektoratom za kmetijstvo organizirala srečanje na temo »Valorizacija in poimenovanje vin v naši pokrajini* in sicer v ponedeljek ob 18. uri v prostorih prosvetnega društva Valentin Vodnik v Dolini. Ota je zaključil, da se ne bi smeli omejiti le na obljube in deklaracije, pač pa bi morali preučiti možnosti novih nasadov sortiranih trt, predvsem pa ugotoviti tržne potrebe naše pokrajine. Na razstavi razstavlja letos 20 vinogradnikov (14 belih in 6 črnih vin). V okviru otvoritve razstave vin je bila tudi simbolična podaritev večjega premakljivega odra s strani Tržaške hranilnice. Odbornik O-ta se je zahvalil v imenu uprave, predstavnik Tržaške hranilnice dr. Colombo pa je izrazil zadoščenje, da bo ta oder služil celotni občinski Skupnosti. V petek je bila v dolinski torkli otvoritev likovne razstave slikarjev amaterjev iz Brega, ki jo že peto leto zaporedoma prireja domače društvo Valentin Vodnik Letos se je v galeriji predstavilo kar 14 slikarjev, tako da je bil raz stavni prostor še pretesen za šte vilna dela. Na otvoritvi je nastopil pevsk zbor Valentin Vodnik, ki je pod vod stvom Ignacija Ote zapel nekaj pes mi. Po uvodnih besedah Vojka Koc jančiča je slikar Deziderij Švara poudaril pozitivno dejstvo, da se sli karji v Bregu množijo in izboljšu jejo. Letošnji razstavljavci so Ester Ko čevar, Evgen Pangerc, Nevenka Vi doniš, Stano Žerjal, Oskar Kocjan čič, Damjan Žerjal, Mirko Hrvatič Danilo Križmančdč, Fabio Smotlak Irene Ferluga, Paolo Sancin, Josip Bandi, Franc Bajec in Vojko Lo-vriha. Ob 80. rojstnem dnevu LADA SIRKA mu čestita moški pevski zbor Vesna iz Križa. • Dne 26. aprila je bila tržaška filiala denarnega zavoda «Banca An-toniana di Padova e Trieste* zaprta za stranke zaradi stavkovnega gibanja osebja. Prefekt je zato s posebnim odlokom podaljšal roke za bančne o-peracije pri tem zavodu za 15 dni od 27. aprila dalje. • Z drevlšnjim koncertom orglarja Severina Tonona se bo v cerkvi Santa Maria Maggiore pričel tradicionalni ciklus koncertnih prireditev »Maggio organistico triestino*, ki ga prireja tržaška avtonomna turistična in leto-viščarska ustanova. Koncert bo ob 20.30. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom MIROSLAV KOŠUTA VITEZ NA OBISKU mladinska igra v šestih slikah Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidau Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARIO URŠIČ Jutri, 8. maja, ob 15.30. ZADNJIČ! SLOVENSKI KLUB priredi v torek, 9. t.m., pb.,20JO v Ul. sv. Frančiška 2Q/II recital na besedila OTONA ŽUPANČIČA KAKO JE ZVENELO MOJE SRCE ob 100-lelnici pesnikovega rojstva Izbor in postavitvena zamisel: Marko Kravos. Režija: Marij Uršič. Interpretacija: Bogdana Bratuž, Anton Petje, Aleš Valič. Tržaška premiera Vljudno vabljeni! PEDAGOŠKI ODSEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE v sodelovanju s pedagoško fakulteto tržaške univerze prireja dve predavanji o jugoslovanskem šolstvu, ki bosta v dvorani G. Ve-nezian - Piazzale Europa 1. Program: 10. maja ob 16. uri: »Preobrazba vzgojno - izobraževalnega dela v Jugoslaviji*. Predaval bo dr. Pero šimleša — predsednik prosvetnega sveta SR Hrvatske in eden izmed važnejših ustanoviteljev jugoslovanske didaktike. 11. maja ob 16. uri: »Značilnosti jugoslovanske didaktike v luči poglavitnih pedagoških smeri v inozemstvu*. Predaval bo dr. Vladimir Poljak — prof. didaktike na filozofski fakulteti v Zagrebu in predstavnik oddelka za pedagogiko. . Drevi ob 20.15 bo na koprskem ekranu v okviru rubrike »Stičišča* na sporedu daljša oddaja o Furlaniji — dve leti Po potresu. Prispevek je pripravila agencija Alpe Adria. Kino Ariston 16.30—18.20- -20.10—22.00 «Ecce bombo*. Nanni Moretti, Luisa Rossi, Fabio Traversa. Barvni film. Mignon 10.00—22.00 «Silvestro e Gonzales: matti e mattatori*. Risani filmi. Nazionale 16.00 «11 bandito e la ma-dama*. Burt Reynolds. Grattacielo 16.00 «11 grande attacco*. Giulian0 Gemma, Henry Fonda. Barvni film. Excelsior 16,00 «La febbre del sa-bato sera*. John Travolta. Glasbo k filmu izvajajo «Bee Gees*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.30 «Gli uomini della terra dimenticata dal tempo*. Barvni film. Eden 16.00^-22.15 «Ciao niaschio*. G. Depardieu, James Coco, Stefania Casini, Marcello Mastroianni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 — 22.15 «Salvate il Gray Lady». Charlton Heston, David Car-radine. Barvni film, Cristallo 15.30 «Guerre stellari*. Fantastični film. FiliMlranunaiico 15.30 «Justin e Julette, le sexy sorelle*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 15.30 «Lisola del dottor Mo-reau*. Burt Lancaster. Barvni film. Capitol 15.30—21.30 «Ritratto di bor-ghesia in nero*. O. Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 15.00 «Per chi suona la cam-pana*. Gary Cooper. Barvni film. Ideale 15.00 «11 maratoneta*. Dustin Hoffman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «1 nuovi mostri*. Vittorio Gassman. Barvni film. Astra 15.00 «La grande avventura*. Barvni film. Radio 15.00 «H ooncerto del Bangla Desh*. Liuniere 14.30—22.00 »L’urlo di Chen terrorizza anche 1’occidente*. Bruce Lee. Barvni film. Volta 15.00 »Gran bollito*. Renato Poz-zetto, Alberto Lionello. Barvni film. Gledališča ROSSETTI Danes, 7. t.m., ob 16. uri, i*d nedelja*, bo Stalno gledališče I* predstavilo «Verso Damasco* Strindberga. V abonmaju: kupon Režija Mario Missiroli. Rezert^ pri osrednji blagajni Pasaže P*0®1 AVDITORIJ jf Revija «Invito al teatro’. * — nes ob 16. uri bo Raffaella 9e predstavila kabaret «Bertolt ®. e la donna (Rise la gente e ‘"L niente!)*. Rezervacije Pri osrew blagajni Pasaže Protti. VERDI j) Jutri ob 21. uri (za amonnia)6^ bo drugi koncert spomladanske fonične sezone. V gosteh bo ter Slovenske filharmonije P°" j stvom dirigenta Antona Nanubj solista Anton Grčar in Stanko " O t obenta). Na sporedu bo «B®l* (, jina» Marjana Kozine, koncert 5 ^ duru za trobenti in orkester valili ja in 7. simfonija v C-duru ningrajka«) D. šustakoviča. -g Pri blagajni gledališča (tel j ± so še na prodaj vstopnice za “r nji in za ponedeljkov koncert. Dijaki znanstvenega liceja Prešeren* izrekajo sošolcu Ra^" hd' cetu ob prerani izgubi dragega » Žarka globoko občuteno sožalje. Otroci, starši in osebje otrt^J vrtca v Dijaškem domu izrekaj« čuteno sožalje Vanji in Kat)1 svojcem ob težki izgubi žarka & sožalje svoji odbornici tov. ^ izgubi očeta Viktorja Košute. Dne 4. maja nas je zapustil RIC0 BRUSADIN Pogreb bo jutri, 8. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bol' nišnice. Žalostno vest sporočajo: žena Marica, sestra Nina, Jožko z Avrelijo, svaki In svakinje Trst, 7. maja 1978 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil n®* dragi oče, brat in tast VIKTOR KOŠUTA (ŠKERŽABEN) ob 18.®® Pogreb"nepozabnega pokojnika bo 'v-tetvks 9. t.m. iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Sv. Križ. Žalujoči:1 hčerki Lina z možem Lučom, Viviana z možem Mariom, brata z družinama in drugi sorodniki Sv. Križ, 7. maja 1978 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni izgubi našega dragega FERDINANDA ŠKABARJA se ^prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani d* težkih trenutkih. Posebna zahvala sorodnikom, darovalcem cev in cvetja, zvezi borcev občine Repentabor, vaščanom, teljem in znancem ter vsem, ki so ga spremili na zadnji P00' Žalujoči svojci Veliki Repen, Praprot, 7. maja 1978 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob težki izgubi h® še drage ANE KOCIJANČIČ vd. GRUDEN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili n)®J spomin. Še posebna zahvala župniku Breclju, proseški godbi n pihala in darovalcem cvetja. Svojci Samatorca, 7. maja 1978 ZAHVALA Vsem, ki so v teh težkih dneh z nami žalovali, sočustvovali in nam s tolažbo lajšali bolečine, se ob nenadomestljivi izgubi našega ŽARKA iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala generalnemu konzulatu SFRJ in upravnim oblasteto v Trstu. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so se prišli pokojnika poslovit in ga spremit na zadnji poti. Svojci Trst, 7. maja 1976 MAJENCA 78 in XXII. občinska razstava domačih vin 6., 7., 8., 9. maja v Dolini DANES, 7. maja — ob 15. uri začetek kulturnega programa: koncert godbe na pihala BREG iz Doline, nastop ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE iz Velenja in pevskega zbora F. VENTURINI od Domja Zvečer ples z ansamblom LOJZETA SLAKA JUTRI, 8. maja — od 20.ure dalje ples z ansamblom SUPERGROUP V TOREK, 9. maja — ob 18. uri nastop godbe na pihala BREG iz Doline — ob 19. uri slovesno podiranje «Maja» Vse štiri dni bo odprta občinska razstava domačih vin. V Torkli bodo razstavljali slikarji amaterji iz dolinske občine STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Danes, 7. maja, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu. EN SREČEN, veseli mu troštov POLN DAN VOŠČIM ^čer govorov vipavskega redov-nika JANEZA SVETOKRIŠKEGA Nastopa: JOŽE ZUPAN Izleti SpD IGO GRUDEN - Nabrežina Pireja danes, 7. maja, ob 17. uri v društveni dvorani Koncert mešanega pevskega zbora 'z slovenjgradca Vljudno vabljeni! Danes. 7. maja 1978, bo ob 17. Ji'1 v Finžgarjevem domu na uPčinah prireditev MAMA, PESEPfl TA JE ZATE Nastopajo: openski otroci in adina iz Boršta. Prisrčno vabljeni! ŠOLA GLASBENE MATICE TRST ^ torek. 9. maja, ob 20.30 v dvorani kulturnega doma prva zaključna AKADEMIJA Vljudno vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dum ALEKSEJ ARBUZOV 'Pkutska zgodba drama v dveh delih kevod , MILE KLOPČIČ en® in kostumi G| EDVARD ZAJEC asbeni izbor in priredba K Aleksander Vodopivec geografija JANEZ MEJAČ ■Patent rp->i BORIS KOBAL MARIO URŠIČ He«*11 režiJe betek, 12. maja, ob 16. uri abonma red I " ob 20.15 abonma red J Združenje Union javlja, da je še nekaj mest na razpolago za enodnevni izlet v bolnico Franjo, ki bo v nedeljo, 21.5.78. Informacije in prijave na sedežu združenja Union, Ul. Valdiri-vo 30, tel. 64459 vsak dan od 17.30 do 19.30, razen ob ponedeljkih, ob sobotah od 10.30 do 12. Vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18. d0 19.30. Moški pevski zbor TABOR - Opčine je leta 1973 navezal prijateljske stike z MPZ - ZARJA iz Trbovelj. Openski zbor je že trikrat gostoval v Trbovljah, letos pa ima v gosteh ZARJO na Opčinah. Sliki med zboroma so nadvse prisrčni in prijateljski. Lansko leto sta zbora naštudirala krajši skupen program sedmih pesmi in tako se je prvič dogodilo v Trbovljah, da sta zamejski zbor in zbor iz matične države skupno pela zaključni del koncerta. Isti del koncerta bosta zbora letos ponovila tudi na Opčinah in sicer v soboto, 13. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu. Pozivamo ljubitelje petja, da ne zamudijo izredne priložnosti! Umrl jc Edvard Sosič nekdanji proseški učitelj Mnogi so zavedni primorski Slovenci, ki so morali zaradi fašističnega terorja zapustiti svojo ožjo domovino. Med njimi je bil tudi Edvard Sosič. In tudi njega je. kot mnoge druge, doletela smrt daleč od rodne grude. Umrl je namreč 30. aprila v Murski Soboti. Edvard Sosič se je rodil 11. avgusta 1885 pri Sv. Ivanu v Trstu. Po maturi, k; jo je opravil na koprskem učiteljišču v Kopru leta 1906, je nastopil službo v raznih krajih na Tržaškem, predvsem pa na Proseku. Tu se ga mnogi še spominjajo, a njegovo ime je med Pro sečani in Kontovelci predvsem znano, ker je v njegovi hiši sedež vaških organizacij. S poučevanjem na Proseku je vztrajal vse do leta 1927, ko se je zatekel v Jugoslavijo. Pot ga je peljala v daljno Prekmurje, kjer je dobil službo v Puconcih. Toda tudi tu so se časi naglo spreminjali in nastopila je madžarska okupacija. Sosič je moral tako znova s trebuhom za kruhom in se naselil v Medjimurju. Po osvoboditvi se je vrnil v Prekmurje in dobil službo na šoli v Rakičanu, kjer je ostal vse do upokojitve. Na njegovo zadnjo pot so ga pospremili v Mursko Soboto 2. maja. • Jutri ob 20. uri se bo na sedežu v Ul. S. Ermacora sestala rajonska konzulta za Rojan - Greto - Barkovlje. Na dnevnem redu bo razprava o šolskih vprašanjih. Darovi in prispevki IMAŠ 2E 15 LET, 30 IN VEC, SO Tl VSEC PLES, PETJE, GLASBA, DRU2BA, NOSE? Javi se v tržaškem dijaškem domu jutri, 8. maja, ob 20.30 TFS S TU LEDI SPREJEMA NOVE ČLANE STU LEDI NEJ PRIDE NUTER OB PETLETNICI TFS STU LEDI V GLEDALIŠČU «FRANCE PREŠEREN« V BOLJUNCU V NEDELJO, 14. MAJA, OB 18. URI Sestave lnaJa, ob 20. uri bo v pro-žetjj Slovenske prosvete v Ul. Doni- Moderno združenje na uslugo delavcem, študentom in upokojencem POTOVANJE NA OTOK ELBA OD 12. DO 14. MAJA 3 dni — vse vključeno 59.000 lir Program — vse informacije in podrobnosti na sedežu Zainteresirani lahko dvignejo pomladanski turistični program ARCI pri deželnih uradih ARC1 ali pa pri poverjenih krožkih. Informacije in vpisovanje: ARCI, Ul. del Toro 12, od 17, do 20. ure (razen ob sobotah). Telefon 794-530. Prerana smrt Žarka Raceta huda izguba za zamejski šport Mladinske Delovne Akcije Informacija : SKGZ , ul. S.Francesco 20 tel. 744249 vsak dan od 17. do 19. ure Besede so lanko samo besede v tem nedopovedljivo pretresljivem trenutku: votle, brezčutne, brezupno neme, skoro v napoto občutkom tesnobe in žalosti, ki silijo iz prsi, ki bi se rade izkričale, a se zatikajo, nemočne, ob grenki vozel, ki stiska v grlu. Bil si za 'nas, žarko, veliko vqč od tistega, kar se da povedati z besedo. Vidimo te še vedno nasmejanega, mladostno živahnega, večkrat tako razposajeno razpoloženega, da je vsaka težava in skrb zlezla v senco ob tem razpoloženju. Nešteto čudovitih trenutkov se je trajno u-jelo na trak naših skupnih spominov. Kako lahko danes pogledamo nanje, ne da bi se nekaj mučno ne utrnilo v nas za zmerom? Ekipa Primorja, v katero si se s svojo značilno navdušenostjo vključil pred štirimi leti, se bo danes vrnila na igrišče, kot vselej, in vračala se bo še vse prihodnje nedelje, a bo nepopravljivo okrnjena. Ne le zaradi izgube nenadomestljivega igralca, zaradi tvoje igralske vrednosti, požrtvovalnosti, tvoje prepričljive bodrilne besede. Marsikateri i-gralec pride in gre, brez obžalovanja nikogar, skoraj brez sledu. Prijatelj, pravi, iskreni prijatelj pa o-stane. Ostane tudi, ko mu opešajo igralske moči. In to si bil ti, Žarko. Prišel si k Primorju potem ko si še prej igral v vrstah ekipe Cam-panelle ter Brega in znal si se tako priljubiti s svojim tako nenavadno prijaznim tovariškim odnosom do soigralcev in do soljudi, da si si takoj pridobil trajno proseško «dr-žavljanstvo« in najgloblje spoštovanje. Zato je sled, ki si jo pustil za sabo velika in jasna. Nihče je ne more prezreti in če tvoje ime ne bo ^*šF*Pr* sv°i° wvo ose'mo razstavo ** slovenski slikar Stanko Birsa. >>,>iiii,ii„llllllllllllMimlimMIIIII,l,|||,|ll„l,l„l„„„,„l|,inmi,II1|,tll|llllllll|lll,|ll,1|lll)ltl,l|ll,mlllimillllllllllllmill(ll)M,tlliml)IIIIIIIIIIIIIIMItl)IMIItllllllllltllaa(lllllllHllllll)lllllnlJlnlnlllll)lllllN,l|l|,„M ^Ocs, NEDELJA, 7. maja STANKO vzide ob 4.44 in zatone ob ^.~r Dolžina dneva 14.35 — Lu-ob 5.08 in zatone ob 19.35. "L PONEDELJEK, 8. maja Včeraj - danes MIH/. D,3 * v^eraj: najvišja temperatura It,9 jPinje, najnižja 13, ob 13. uri ‘binje, zračni tlak 1012,9 mb blaC' vlaga 58-odstotna, nebo o-* km dežia ie padlo 6.8 mm, veter k»i(w jugozahodnik, morje mirno, atura morja 14,6 stopinje. ^ Rojstva in smrti 1 otro rnaia so se v Trstu rodili Cl. umrlo pa je 17 oseb. RODILI SO SE: Arianna Lugli, Lorenzo Moscolin, Giorgio Tessarot-to, Andrea Novic. UMRLI SO: 76 letni Francesco Stocchi, 57-letni Luigi Andrigo. 71 letni Bruno Negri, 75-letna Giusep-pina Ferluga por. Piuca, 75-letni Alberto Simonit, 78-letni Erminio Pa squalini, 76-letna Giuseppina Zigotto por. Nardin, 67-letna Irma Simeoni vd. ScodtJlari. 82-letna Anna Sko rja, 82-letna Maria Taucer, 53 letni Umberto Greco, 61-letna Maria Ma-tevc. 67-letni Enrico Brusadin, 16 dni star Federico Šanson, 63 letni Giuseppe Soravito, 75-letna Bianea Callin vd. Martini, 82-letna Cecilia Furlan vd. Serchi. OKLICI, avtoličar Guido Furlan in uradnica Miriana Pioner. urad nik Benito Cotterle in uradnica A-leksandra Simcevska, učitelj Eligio Mattiussi in učiteljica Rosa Maria Passafiume. trgovec Giuseppe Zac chigna in trgovka Irma Savron. de lavec Ervino Metus in uradnica Luciana Conelli, pomorščak Stelio Gobbo in uradnica Valentina Ben-venuto, zdravnik Sabino Scardi in učiteljica Mirjam Radovič, šofer Walter Crevatin in bolničarka Lu-cia Tomba. uradnik Boris Rutar in gospodinja Renate Niedenvimmer obrtnik Giorgio Capello in delovni svetovalec Maria Concetta Pretto. natakar Mario Di Cesare in gospo dinjska pomočnica Sandra Gucrrini, uradnik Paolo Grgič in uradnica Miriam Bassi, uradnik Mario Co lombari in uradnica Fulvia Giorgi. geometer Gilberto Bonomo in gospodinja Silvana Paggiossi, uradnik Mauro Zancola in prodajalka Lore dana Scagnetti, mehanik Alessan-dro D'Attoma in gospodinja Arina-maria Lagonigro. mesar Mauro Bro-vedani in brezposelna Maria Rosa Cergol, smetar Giampaolo Maculus in uradnica Cinzia Millo, častnik javne varnosti Alcssandro Maran-goni m uradnica Luisa Marinelli, uradnik Lucio Bosco in prodajalka Luciana Fabris, zidar Giuseppe Sain in šivilja Maria Grazia Sodomaco, arhitekt Enrico Croce in arhitekt Nicolctta Costa, trgovec CamilJo Bottaro in gospodinja Ncrina Cen-dach, uradnik Vito Torantim in prodajalka Tiziana Senni, zdravnik An tonio Glannotta in uradnica Marina Forleo, uradnik Sergio Frisolini in uradnica Rosanna Glavina. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. Septembra 4, Ul. Bernini 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: te) 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sl jan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39. Trg. Unita 4. Ul. Commerciale 26, Trg XXV, A pri la 6. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Drevored XX. Septembra 4, Ul. Bernini 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telet at 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni Pa na številki 732-627. LOTERIJA BAP.I 30 45 1 29 13 CAGLIARl 55 22 45 80 56 FIRENCE 29 86 8 89 48 GENOVA 64 84 12 6 30 MILAN 65 40 87 1 76 NEAPELJ 31 51 19 50 33 PALERMO 38 82 62 6 87 RIM 11 2 88 66 68 TURIN 34 88 37 46 61 BENETKE 20 53 69 73 43 ENALOTTO 1X1 2 2 X XIX 1 X 1 KVOTE: 12 točk — 3.923.000; (očl — 150.100 več odmevalo s tribun v vrvežu gluš-ljivega spodbujanja navijačev, bo odmevalo v naših srcih. Še bodo na Veliki ravni vihrali rdeče-rumeni prapori, a v tem vihranju bo del tebe, ki si barvam Primorja dal nekaj več kot zgolj veščino nogometaša. Dal si društvu na razpolago tudi svoje bogate organizacijske sposobnosti. Če so za mejsko športno življenje razgibale in poživile tudi večje športne prireditve, predvsem nogometna srečanja z jugoslovanskimi prvoligaškimi e najstericami, kot so ljubljanska O-limpija. Partizan, Vojvodina in Hajduk, je pretežno tvoja zasluga. Z največjim zadovoljstvom te je članstvo zato letos izvolilo v odbor društva, v katerem se je takoj poznala tvoja spretna roka. Ne moremo si zamišljati Primorja brez tebe, Žarko. Tudi besede hvaležnosti so prerevne, kot je beden izraz naše globoke potrtosti ob tako bridki in veliko prerani izgubi. Ostaja nam spomin in tega ne bomo zavrgli: tvoj lik, dragi Žarko, bo ostal svetel in neuničljiv v naših srcih. Športniki s Proseka V Samatorci so pokopali Ano Kocijančič vd. Gruden Po hudi bolezni je v petek za vedno zapustila v 77. letu krog svojih dragih Ana Kocijančič vd. Gruden iz Samatorce. Veliko prijateljev in znancev jo je pospremilo na zadnji poti na samatorsko pokopališče, kjer od včeraj počiva v domači grudi. Pokojna Ana je bila doma iz Ce-rovelj, kjer je zrastla v kmečki dru žini. V mladih letih je nekaj časa služila v neki gostilni v Trstu, njena glavna dejavnost pa je bila vse do starih let delo na kmetiji. Tudi ona je vrsto let mlekarila in peš nosila mleko v mesto, da je zagotovila družini košček kruha. Leta 1924 se je omožila z Jožefom Semcem iz Cerovelj in mu povila dve hčerki, vendar družinska sreča je trajala le dve leti, ker ji je mož zaradi pljuč niče nenadoma preminil. Da sta mala otroka ponovno dobila očeta, se je nato omožila s Francem Grudnom iz Samatorce, kateremu je povila dva sina. Med zadnjo svetovno vojno je po svojih močeh delala za NOB. Življenje je bilo polno gren kobe, saj je pred 17 leti izgubila še drugega moža. pred štirimi leti pa še mlajšega sina. Uteho je tako našla pri svojih vnukih in pravnukih. Bila je odprtega in veselega zna čaja, zavedria "in polna človeške dobrote. Bila je trdnega zdravja vse do pred nekaj leti. ko je začela bolehati in je ob skrbni negi hčere Marice prenašala vse bolečine. Naj jj bo lahka domača gruda, u-žaloščenim svojcem pa izrekamo i-skreno sožalje. Danes v Nabrežini nastop pevskega zbora iz Slovenj Gradca Po svoji predhodnici — pred mesecem je gostoval v Nabrežini oktet — bo danes gost prosvetnega društva «Igo Gruden« mešani pevski zbor iz Slovenj Gradca. V dvorani prosvetnega društva se bodo ob 17. uri nedvomno zbrali vsi, ki jim je petje pri srcu, da pozdravijo svoje go ste. (ip) iiiiMMiiHiiiiMiiiMiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiituuiiiiiiiiiii OSEMDESET LET LADISLAVA SIRKA Danes praznuje v Križu osemdeset let življenja Ladislav Šink, po domače Lado Jožinov, bivši aktivist in dolgoletni pevec domačega pevskega zbora Vesna. Slavljenec se je rodil leta 1898 v revni in številni delavski družini in zato se je moral litika dr. Jožo Vilfana ter soustanoviteljico Partizanskega dnevnika Marijo Vilfan. Vodovodni konzorcij CAFO obvešča uporabnike v števerjanski občini, da bo zaradi del pri vodovodu, od 8. maja pe do zaključka del, dobava vode omejena in če pjotrebno, Gospjodarstvo severne Primorske se je v zadnjih tridesetih letih ta ko razvilo, da je lahko danes za vzgled onemu v italijanskem delu gori.ške pokrajine, če se lahko v goriški [»krajini ponašajo s 17.000 zaposlenimi v industrijskih podjetjih, ki so zvečine stara, imajo na jugoslovanski strani meje, samo v večjih industrijskih obratih na področju novogoriške, ajdovske, tolminske in idrijske občine 17.391 zaposlenih. In tu gre v glavnem za nove tovarne, ki so nastale v zadnjem času in kjer je prrecej moderne tehnologije. Ta pjodjetja se lep» razvijajo, ime- la bi še možnost ^at.RaJnfčwj^,Jppa-citet, imajo pe težave 2' ddtotrfo ši- lo, ki je ni. Ker imajo pred seboj možnost nemotene prodaje svojih izdelkov tako na jugoslovanskem kot na tujih tržiščih, bi prav prišlo tako njim kot italijanskim podjetjem industrijska kooperacija. Te p>a je premalo. Kot je bilo [»udarjeno na letošnjem italijansko-jugoslovanskem srečanju na Esp»megu se za industrijsko kooperacijo z jugoslovanskimi pxxijetji zanimajo v glavnem le p»djetja iz drugih krajev Italije pe tudi iz naše dežele, ne pa ona iz gori.ške [»krajine. Z naše strani lahko prišepjetamo, da bi lahko bilo manj krize v marsikaterem našem industrijskem podietju, če bi do take kooperacije prišlo. Jugoslovanski strokovnjaki so na Esp»megu vedeli povedati, da je fl 4 :_ .1. . ..i U.' : „ 1>1 L vx/vrl tnliili Ipnion 24 industrijskih p»djetjih v katerih je 17.391 zaposlenih prodalo blaga v vrednosti 2.607.944.000 novih dinarjev. Največ so tu ustvarili Meblo v Novi Gorici (1692 zaposlenih), Salonit Anhovo (2160 zap»slenih), Vozila Gorica (1136 zap»slenih), Iskra Šempeter (1946 zap»slenih), Eta Cerkno (1302 zapeslena). Jugoslovanski gospodarstveniki so s prikazom svojega gospodarstva p»ve dalj tudi, da so pripravljeni ponuja ti italijanski industriji in italijanskim kupeem v širšem smislu [»lizdelke in končne izdelke. Ker peša zanimanje za avtonomni goriškj račun, bi bilo prav če bi ta gospedarski sporazum razširili tudi na videmsko in pordenonsko [»krajino, ker kažejo ' brtnikov tamkajšnji gospodarstveniki več za- j GO, na nimanja za industrijsko kooperacijo, i tudi Jasno je, da bo treba industrij-cem prikazati tako korist kot gospo darsko nujnost take kooperacije. Go- nosov. Za njima je kratek [»zdrav mesta prinesel tudi goriški župen De Simone. Danes zjutraj ob 9.30 bo v Avditoriju v Ul. Roma deželno srečanje avtoprevoznikov. Do tega prihaja na p»budo deželne zveze o-v okviru sejma ESPOME katerem je razstavljenih veliko strojev, ki služijo kot tehnična p»moč avtoprevoznikom Zaradi številnih vprašanj, ki zanimajo ne le naše avtoprevoznike, rica je namreč zemljepisno precej j marveč tudi jugoslovanske in av odmaknjena od splošnega italijan-1 atrijske, bodo danes na tem shodu skega [»trošr.ega tržišča in zato bre- | prisotni tudi delegati avtoprfevOzni-menijo prevozni stroški še kar pjre- j kov dveh sosednih dežel, cej (prodajno fazo tpj proizvedenega | Včeraj si .je razstavišče ogleda blaga. Zato bi bilo bolje, da bi v | ]a madžarska delegacija, ki jo je tudi prekinjena za kratek čas na vsem področju števerjanske občine. ..........................linlllimilllllliiiiiimiiliiMiiiiiiimiiilililililliilllilliiliiiiiniiiiiiilliiiltillliililliililiiiiiiiimi...................................■■■• bodoče, skladno z razvojem modernejših cestnih infrastruktur, na našem področju zrasle take tovarne, ki bi imele tako delo, ki bi prispevalo k sodelovanju ne le na obmejnem področju marveč v širšem prostoru. V okviru Espomega in jugoslovanskega dne na tem sejmu sta gospodarski zbornici Slovenije in Hrvaške priredili sprejem na goriškem gradu. Udeležili so se ga najvidnejši predstavniki tukajšnjega gosp»darskega in političnega življenja, prisotni so bili številni zamejski slovenski gospodarstveniki, prišli pe so v precejšnjem številu predstavniki političnega in gospodarskega življenja Slovenije in Hrvaške. Omenimo med temi le predsednika komisije za manjšinska vprašanja Jožeta Hartmana in predsednika občinske skup>-ščine v Novi Gorici Jožeta šušmelja. Nekaj kratkih besed na sprejemu sta spregovorila pxxlpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boris Zidarič in predsednik goriške trgovinske zbornice Delio Lupieri. Zidarič je poudaril tudi važnost, ki ga imajo manjšinski gosp»darstveniki v razvijanju dobrih prijateljskih od- Odkrili kip Prežihovega Voranca vodil generalni poddirektor madžar skega izvoznega podjetja Terim-p>ex Ferenc Dull. Po pogovoru na trgovinski zbornici, kjer so pokazali izredno zanimanje za nekatere infrastrukture, ki se gradijo na našem p»dročju, so šli madžarski gostje na razstavni prostor. Razstavišče ESPOMEGO bo od prto še danes ves dan. Pričaku jejo tudi danes skovalcev. velik dotok obi- Od danes do nedelje teden Rdečega križa V okviru prvomajskega praznika v Števerjanu bo danes mladinski dan. Spored se bo pričel ob 9. uri, ko bo na vrsti orientacijski pohod za mladinske ekipe. Vsako ekip» bo sestavljalo od tri do pri tekmovalcev. Zbirališče za pohod .je ob 8.30 na Dvoru. Popoldanski program se bo pričel s slikarskim ex tempxre, ki ga tudi letos prireja Mladinski krožek. Udeležijo se ga lahko vsi mladi. ki še niso imeli samostojne slikarske razstave. Ob 15. uri se bodo mladinci do 14. leta lahko pomerili v ekipni igri med dvema ognjema. Prijave za ex tempore in ostala tekmovanja sprejemajo na Dvoru do p»l ure pred pričetkom vsakega tekmovanja. Popoldanski spored bo ob 17. uri sklenil nastop orodnih telovadcev. Zvečer bo seveda ples, delovala pa bo tudi razstava s p»kušnjo briških vin ter dobro založen bife. Prosvetni delavci društva »Briški grič» seveda upejo, da bo danes vreme bolj naklonjeno, kot je bilo doslej in ida bo omogočilo uspešen zaključek prvomajskih praznovanj. Spomladanski izleti dijakov Tudi letos so šli dijaki in profesorji slovenskih srednjih šol na tradicionalne spomladanske izlete. Dijaki klasičnega liceja »Primož Trubar* so bili na večdnevnem izletu v Firencah, Pizi in Lucci, kjer so si ogledali tamkajšnje znamenitosti. Dijaki prvih razredov nižje srednje šole »Ivan Trinko* so bili na izletu v Benečiji, kjer so si ogledali Čedad in tamkajšnje znamenitosti ter zatem šli tudi na Matajur; dijaki drugih razredov iste šole so bili na izletu v Bassanu del Grappa, Asolu in drugih krajih Veneta, oni tretjih razredov pa so bili ob Gardskem jezeru. Dijaki so si ogledali filme o potresu Ob drugi obletnici p»tresa v Furlaniji, ki je p»vzročil toliko ško de ter povsem spremenil življenje desettisočev Furlanov in beneških Slovencev, je urad za tisk in odnose z javnostjo pri deželni upravi predvajal včeraj dopoldne v ki- nodvorani Verdi v Gorici tri doku mentarne filme, namenjene samo dijakom višjih srednjih šol. Vsi filmi, ki so si jih ogledali tudi slovenski dijaki, so dejo režiserja ,Gj.ylia Maurija ter Valene Bombači, ki je sestavila besedilo. Srečanje o arterialni hipertoniji Pred nami je teden Rdečega križa, ki se pravzaprav začenja že danes Pokrajinski odbor te humanitarne u stanove je za Goriško pripravil vrsto priložnostnih manifestacij, ki bodo p»leg nabirk prostovoljnih prispevkov na sp»redu prihodnje dni. Od danes do nedelje bodo na izvozu avtoceste pri Vilešu zbirali prostovoljne prispevke. 13. maja bo na birkh pri mejnih prehodih v šempe tru. Rdeči hiši in Solkanu, dan kas neje pe p» glavnih goriških ulicah V sodelovanju z združenjem trgov cev iz Gorice je bil v okviru tedna Rdečega križa razpisan natečaj za najlepšo izložbo. Danes zjutraj bo v Ločniku skupini odvzem krvi v korist Rdečega križa. Pripravila sta ga transfuzijski center goriške splošne bolnišnice in združenje krvodajalcev iz Gorice. V petek bode v kinodvorani Stella matutina predvajali dokumentarni film o operacijskem pesegu na srcu, v nedeljo pe je napovedana kolesarska tura p» goriški okolici. Na sedežu [»klicne šole za bolničarje pri goriški splošni bolnišnici bo v četrtek, 11. t.m., strokovno srečanje o arterialni hipertoniji, bolezni, zaradi katere boleha zmeraj večje število ljudi in ki prizadene predvsem srce, oziroma sistem o-žilja, možgane in ledvični sistem. Predavanje je namenjeno v prvi vrsti zdra\stvenim delavcem, kajti govor bo o oblikah uspešne preventive in pravočasnega odkrivanja in zdravljenja bolezni. Svojo udeležbo na posvetu so na p»vedali nekateri znani strokovnjaki iz Trsta, Vidma. Brescie in Milana. Izgleda, da so somišljeniki »delavske avtonomije* in sorodnih gibanj, prisotni tudi v naših krajih. V petek ponoči se je v Tržiču pripetil dogodek, ki pe še ni v celoti pojasnjen. Okrog p»ldruge ure zjutraj so neznanci razbili izložbo podružnice Alfa Romeo v Ulici Boito. Žvenket stekla .je slišal lastnik trgovine, Adriano Orsi, ki stanuje nad lokalom, ki so si ga zlikovci vzeli za cilj. Ko je pogledal skozi okno. kaj se je zgodilo, je opazil samo avtomobil, ki se .je z veliko hitrostjo oddaljeval v smeri proti Trstu. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, da se 21. maja udeležijo srečanja planincev na Trstelju, v organizaciji planinskega društva Nova Gorica. Zaradi boljše organizacije društvo vabi vse tiste, ki se omenjenega srečanja nameravajo udeležiti, da se do 15. maja javijo na sedežu društva. Sovodenj ci na obisku v Žireh s bot h V okviru kulturnih izmenjav med občino Sovodnje in Škofjo Loko, je prejšnji teden obiskala Žiri skupina So-vodenjcev, ki je bila gost tamkajšnje krajevne skupjnosti. V spremstvu domačinov so sd ogledali tovarno Alpina, zvečer pe so se udeležili proslave ob dnevu Osvobodilne fronte. V kulturnem delu spwreda, je p»leg domačinov in dekliškega zbora iz Sel na Koroškem, občine, ki je tudi pobratena s Škofjo Loko, nastopni tudi Sovodenjskj nonet. Po kulturni prireditvi so se Gorenjci, Primorci in Korošci zadržali še na prijetni družabnosti, med katero je bilo dovolj priložnosti za p»globitev dosedanjih prijateljskih vezi, vzp»- HiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiMiMmumiiiiMmiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiimmnmiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinmiii V PETEK V GLEDALIŠČU V KRMINU Dve lutkovni predstavi ljubljanskega gledališča Na sporedu sta igri «Pekarna Mišmaš» in «Gu-gakiica» • Koristna izmenjava lutkovnih gledališč V mestnem gledališču v Krminu bodo imeli v petek popoldne tamkajšnji otroci prijetno doživetje. 0-biskali jih bodo igralci Lutkovnega gledališča iz Ljubljane s kar dvema predstavama. Ob 14. uri bo na sporedu lutkovna predstava Svetlane Makarovič z naslovom «Pekarna Mišmaš*, istega dne ob 18. uri pa je na vrsti igrica Franeta Puntarja ^Gugalnica». Gre za dve uspeli predstavi ljub Ijanskega Lutkovnega gledališča, ki deluje že trideset let in ki je imelo v tem razdobju zelo veliko predstav s katerimi je osrečilo tako ljubljanske otroke kot one širom po Sloveniji in v zamejstvu. Tokrat prihaja Lutkovno gledališče Ljubljana V goste n Krmin, kjer je tamkajšnji Prosvetno društvo BRIŠKI GRIČ - ŠTEVERJAN vabi danes na MLADINSKI DAN v okviru prvomajskih prireditev v števerjanu — Ob 9. uri orientacijski pohod za mladinske ekipe — ob 13. uri slikarski ex tempore — ob 15. uri športne igre — ob 17. uri hastop orodnih telovadcev Zvečer bo za ples igral domači narodnozabavni ansambel, odprta pe bo tudi vinska razstava. NA ZALAH POKOPALI ALBERTA BREGANTA Včeraj dop»ldne so v Doberdobu, na vrtu pred zgradbo osnovne šole, ki so jo maja lani poimenovali po slovenskem književniku in revolucionarju Prežihbvem Vorancu, odkrili doprsni bronasti kip, delo kiparja Andreja Kanška. Kip je darilo skupščine občine Nova Gorica ter kolektiva šole »Prežihov Voranc* iz Ljubljane. p»dstavek — Postavili so ga na z kraškega kamna. Spomenik so odkrili s krajšo šolsko prireditvijo, ob navzočnosti vseh šolarjev in učiteljev, občinsko u-pravo je zastopel župan Andrej Jarc. Po odkritju spomenika, ki so ga okrasili s svežim cvetjem, so otroci slovenske osnovne šole »Preži- hovega Voranca* izvedli krajši sp» red, v katerem so kot recitatorji sodelovali učenci tretjega razreda Denis Gergolet, Dimitrij Lakovič, Nadja Ferletič in Peter Ferfolja ter učenka petega razreda Martina Gergolet. Vsi učenci so nato pnd vod stvom učiteljice Elde Nanut zapeli nekaj pesmi. Srečanje lastnikov poljskih vozil Deželni odbor Agriturista prireja v nedeljo. 4. junija, vsedržavni shod motornih poljskih vozil z naslovom «Isonzo fuoristrada*. Prireditev sodi v okvir programa, ki ga turistično društvo v Gradišču prireja ob vinski razstavi »Gran premio Noč*. Tekmovalna proga bo speljana p» strugah rek in potokov Idrijce, Tera in Soče ter bo dolga 25 km. Na progi bodo' vozniki naleteli na najrazličnejše težave. Iz Zagraja do Gradišča bodo tek movaici vozili po glavni p»ti Vož nja se bo zaključila med 11.30 in 12.30, ko si bodo vozila radovedneži tudi lahko ogledali. Prireditev bodo pomagali organizirati avtomobilski klub, radijski klub CB iz Gorice in vinski konzorcij «Ison-zo». Vpjisovanje pri Agroturistu, Korzo Italia 17. Razstave Velika množica prijateljev, znancev in bivših sodelavcev je v sredo pop»ldne na ljubljanskem pokopališču [»spremila na zadnji poti podgorskega rojaka Alberta Breganta. Rodil se je v Podgori 11. novembra 1903. Njegova trnova p»t se je začela s prvo svetovno vojno, ko se je moral z družino umakniti pred vojno vihro, ki je razdejala tudi domačo vas. S starši se je preselil v Ljubljano. Ob koncu vojne mu je mati umrla, oče se je vrnil v Podgoro, sam pa je študiral v Ljubljani, kjer je leta 1923 dokončal učiteljišče. Prvo mesto je dobil v Ljubljani, a kmalu je nastopil službo v Markovcih, ob madžarski meji in zatem še v Rib-nem pri Bledu. Tu ga je tudi zatekla nemška okupacija in bil je med prvimi, 1-i so ga Nemci poslali v Begunje. V tem zloglasnem zaporu je bil od 1. maja do 17. julija 1941, nato pa so ga izgnali v Srbijo. Tu se je kmalu [»vezal s partizanskim gibanjem. Začetka V galeriji «u 'lurchio« uodo v trnek, 9. t.m., ob 18. uri odprli razstavo Tomislava čoprija in Jane Kemiierje ve. Odprta bo do 23. maja. ri bil aktivist, kasneje pa je prevzel dolžnosti intendanta v kraju Brus. Leta 1945 se je preselil na Pri morsko in nastopil kot učitelj v Cezarjih pri Kopru. Pozneje je pre- vzel dolžnosti okrajnega šolskega nadzornika. Mesto, ki je v tedanjih hudih razmerah, brez prometnih po-vezav, zahtevalo veliko napora, zlasti za obiskovanje hribovskih krajev. Tedaj je bilo veliko {»manjkanje učnega osebja. Mnogi so opravili učiteljsko maturo v krajšem roku. Tem je učitelj in nadzornik Bregant p»sveč: posebno skrb in jim vestno p»magal, da je slovensko šolstvo v koprskem okraju lahko dobro napredovalo. Nekaj let zatem mu je bilo do deljeno mesto ravnatelja nižje srednje šole v Hrpeljah, kasneje pa mesto ravnatelja obrtniške šole v Sežani, kjer je ostal do upokojitve, ko se je nastanil v Sežani. Tu sta z ženo, Sonjo Deklevo, u-p»kojeno učiteljico, ter s sinovo družino živela skupaj le za kratek čas. Bolezen je pred petimi leti strla ženo, pred desetimi dnevi pa je prenehalo biti tudi Albertovo srce. Zaradi delavnosti in skromnosti je bil povsod priljubljen. Zaradi doslednosti in [»žrtvovalnosti pa je bil od predsednika republike odlikovan z redom dela druge stopnje ter z medaljo za zasluge za narod. Tudi v p»znih letih ni miroval. Kot član OF, ZKS, fizkultume zveze ter civilne zaščite je našel zmeraj čas za aktivno udejstvovanje. Med pogrebom na ljubljanskih Žalah sta se ga s hvaležnostjo spomnila predsednik zveze borčev Kodeljevo ter v imenu učiteljstva koprskega okraja njegov delovni kolega Skočir. Pokojni Albert je zelo rad zahajal v svojo rodno Podgoro. Svoje domače je zadnjič obiskal lansko jesen, in kot da bi slutil, da je to zadnjič, se je s solznimi očmi p» slovil. Bil je prisoten pri odkritju spomenika padlim v NOB v Podgori ter se vsakokrat, ko je prišel na obisk v domačo vas, [»klonil spominu padlih, čeprav večine ni niti poznal. kulturni krožek tSfiligoi» priredil poleg redne gledališke sezone tudi sezono lutkovnih predstav, ki žanje precejšen uspeh. Na obe predstavi opozarjamo tudi slovenske otroke in učiteljice iz drugih krajev Goriške, saj bosta o-be predstavi z?la zanimivi. «Pekar-no Mišmaš» so dali na oder tega ljubljanskega gledališča lani decembra in jo predvajajo še sedaj. Delo je režiral goriškim zamejcem dobro znani Laci Cigoj. «Gugalnico» Franeta Puntarja pa je režiral Edi Majaron in je doživela premiero v Ljubljani letos 4. aprila. Brez dvoma bi bilo prav, da bi naše šole in vrtci poskrbeli za obisk teh dveh zanimiv'^, Pfe^tav,,JcJ.bosta v krminskem gleda.išču. stavitev novih ter za dogovor o 1 daljnjdh srečanjih. (Na sliki -vu denjski nonet in dekleta ki P0*" v selškem zboru). Razna obvestila ji Enotni šolski odbor za Goriško j bo sestal v četrtek, 11. maja, ob uri na sedežu v Ul. Malta v Got' f Razpravljali bodo o vpisu otrok osnovno šolo ter o uradnem ko*®^ tuiranju odbora. Včeraj? danes Iz goričkega matičnega urad* RODILI SO SE: Clementina ^ ren, Antinisca Vicentini, Sil Mian, Edoardo Androllo. Gabi „ Destrini, II ari a Coana, Tto3 Sgubin, Martina Urdih, Sara SP6 sort, Anna Bogar, Anna Bressa-UMRLI SO: 85-letaa upokoj««' Anna Mladovan vd. Zed, 65-1“;,' upokojenka Elisabetta Demarg: 62-letni up»kojenec Giuseppe, ,jg gosp»din.ja j. 55 letni pod' vero, 75-letna Marega p»r. Bressan, m-*.*— oficir finančne straže Herma*1 ' 8 nič, 79-letni up»kojenec GiuseP” Vecchiet . * POROKE: učitelj Mariano ^ in uradnica Rosalia Bonitti, a, trikar Alessandro Colella in tfg ska pomočnica Elena Gandi, un> ;[1 zitetni študent Lando Mandrell' iela univerzitetna študentka Fulvio Monai razstavlja v Bottegi Goriški slikar Fulvio Monai je zadnje čase kar po vrsti razstavljal v bližnji soseščini: najprej v Novi Gorici, nato v Trstu, te dni pa se je predstavil doma v galeriji »La Bottega». Slikarjeva tematika se že vrsto let nepretrgano povezuje z nekda njim izhodiščem čustvene navezanosti na rojstni kraj, na Istro. Poseg časa pretvarja podobe v spominu, nekdanje žarišče se je «zme-dlo», zunanja stvarnost je zadobila drugačne dimenzije in se že pretaka v čisto razpoloženjsko vizijo barv. Na pričujoči razstavi (čeprav ni vsebinsko posebno poenotena) je mogoče razbrati zlasti na oljnih slikah presenetljivo izčiščenost slikarjeve govorice. Močnejši kot kdaj prej pa je tu prodor svetlobe (po nekod v vidnih žariščih, drugod samo v prozomini ploskev), Stapljanje barv v svetlobo povzroča v slikarju nenavadne stimulacije. Še posebno pa učinkuje v smislu nekakšnega rdogajanja» pod rejenega zakonitosti večnega presnavljanja. Posebna novost na razstavi pa so tu risbe: slikar se v monokromat-skem «pogojw» spopada z istim vprašanjem kot pri oljih. Ne glede na zunanji videz barvne obuboža nosti zgleda, da ta varianta utegne slikarja spodbujati k iskanju in razvijanju novih prijemov, (m r.) Kino Martorana, arhitekt Sandro^ ^ lo in univerzitetna študentka j# nalisa Gandolfi, bolničar Eugenio Vecchi in bolničarka ška Lutman, uradnik Elio Blar • in bolničarka Ilva Geatti, e*eKp(r kar Mariano Perše in trgovska V močnica Antonietta Caliigaris. OKLICI: mesar Ivan Vidmar trgovka Orietta Komauli, učitelj renzo Blasizza in uradnica P3 v la Comolji, | Ciro De Matteo >a * spodinja Maria 'Mambro. DEŽURNA LEKARNA V GOR'0’, Danes ves dan in ponoči bo . Gorici dežurna lekarna Alesani. Carducci 38, tel. 2268. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLU*®* ZAVODA INAM ZA DANES Sovodenj. Za px>dročje Gorice, števerjana dr. Adelmo Paravano, tel. 882127, Za področje Ronk 1». berdoba dr. Giorgio Verbano, 77449. IJ 11,1111\W0 Za [»stavitev sp»menika Partn^„ društva iz Sovodenj svojcem >S"r sožalje. n«1 Potrti družini, očetu in sv,ricen^j|je žarka Raceta izrekata iskreno PD »Danica« in VZPI z Vrha. (ioricu VERDI 15.30 - 22.00 »Good bye & a men*. i CORSo 15.00 - 22.00 »Pericolo negli abissi*. MODERNISSIMO 16.00-22.00 »Canta-da de Chile*. N. Vilagra in S. Roman. Jutri: 17.30—22.00 «Ghiron, combattenti di Playa I-arga». CENTRALE 15.00 - 22.00 »Lultima odissea*. VITTORIA 17.00-22.00 »Notti pecca-minose di una minorenne*. Barvni film. Prepovedan mladini px>d 18. letom. Tržit PRINCIPE 14.30 -22.00 »Piedone !a fricano*. EXCF,LSIOR 14.30-22.00 »Good bye & amen*. Nova Carica in okolica SOČA «Mož. ki je prišel na zemljo*. ameriški film ob 16., 18. in 20. uri. SVOBODA »Prodajalka vijolic*, špan ski film ob 16., 18. in 20. uri. DESKLE «Emily», angleški film ob 17.00 m 19.30. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiru dežurna lekarna Aila Salute, Ul Cosulich, tel. 72480. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Feličeta Legiše se prisrčno zahvaljujemo vsem, 10 z nami sočustvovali. Posebna gospodu župniku, darovalcem cV in vsem, ki so dragega pokol111 spremili na njegovi zadnji poti. v Žena, hčerka in sorodniki Podgora, 7. maja 1978 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dri moža in očeta Andreja Valantiča se iskreno zahvaljujemo v seru. sebno pa sosedom, ki so nam l’° , gali v teh težkih trenutkih, t*05® r(r zahvala znancem, sorodnikom, ^ valcem cvetja ter vsem, ki s0 spremili na zadnji poti. Žena Veronika, sin z žcr.n in vnuki Oslavje, 7. maja 1978 GORIŠKI DNEVNIK S POSVETOVANJA V OKVIRU GORIŠKEGA ESPOMECA Križi in težave trgovinske menjave N našo deželo in sosedno Koroško ^vinska bilanca med Avstrijo in Italijo se v zadnjih letih nagiba v korist V* - Malo stikov v gospodarski menjavi med našo deželo in Koroško ibot,,: nje srečanje med .trgovinsko 'z Gorice in gospodarsko . breške iz Celovca, do ka ’/-a Je Prišlo v okviru mednarod-^.Jraa Espomego, ki se je te le bn 1)a* v Gorici in na katerem t^ira' Koroška zastopana s turi-hj.j Paviljonom in z nekaterimi ’ dU* razslavljavci, je dalo povod Tiranski istfr --'»»oni prikaz stanja in-st tur’ Avstrijci pa so s svo-tomh* ^°ve(^a'> še nekaj pikrih ftrijsij na račun italijansko avli J kovinske menjave. "Sevanju za valorizacijo ne mirve{ aeSa obmejnega prehoda tU(Ji pristaniških naprav v kista»-.Pr’bo soboto bodo v tem ^ Scu svečano predali svojemu novi del operativne obale) goriške trgovinske Urednik ^ ...... C ^>e*'0 Kupieri prikazal av-*i J? gostom prizadevanja v ...,kraj'n> za modernizacijo in .astrbktur. i,,., -• Avstrijce zanima seve-^ \ ■ avt°cesta Videm - Trbiž strijC|3 - avstrijska meja. Av- k P0(jpS0. sv°je ceste proti Italiji iu Koroške docela moder-k'g Prehodu meje od Trbiža VjL S n« na v delovnih dneh, ko ‘ » ri »(StJal!ov ter !#)i ^ osebnih trel5n° in življenjsko važno tic§ , ^0, je deial nreHcednilf 7hnr- )e dejal predsednik zbor pHod, Gornjakov na obmejnem '• Pri Rdeči hiši v prvem le- ktiitie"‘,,,,ese^ju izredno povečal er r>trime rjavi s prvim ™ ..... lanskim tri Ji Dre?\ V Kalijo je skozi gori-\ s *> prišlo v tem razdobju 'iaii g Prišlo v t mi [to^^vPrnjakov, ki so prepe-ton blaga, lani pa so Sttij L, tovornjakov s 1G1.428 javijo ag0- Skoro p»xlvojilo se je Sit t Varnjakov, ki so peljali Iz Sl V T o italijansko - avstrijski menjavi. Od leta 1972, ko je bil podpisan sporazum med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, je Italija več kot podvojila svoj izvoz v Avstrijo, v istem času pa se je avstrijski izvoz v Italijo povečal le za 40 od stotkov. Poleg tega je tudi ustroj menjave ugodnejši za Italijo; avstrijski izvoz tvorijo v glavnem surovine in sicer kar 44 odstotkov, 24 odstotkov polizdelki, 11 odstotkov stroji. V italijanskem izvozu pa imajo stroji s 27 odstotki prvo mesto, 25 odstotkov je drugih dokončnih izdelkov, 23 odstotkov pa tvorijo v izvozu polizdelki. Kani se je avstrijski deficit v trgovinski menjavi z Italijo še povečal. Avstrijski izvoz je narasel za 5,3 odstotka in je' dosegel 14.5 mi lijarde šilingov, uvoz iz Italije pa se je povečal kar za 21 odstotkov in je dosegel 20,5 milijarde šilingov. Deficit se je skoro podvojil v primerjavi z onim v prejšnjem letu. Za vse to, je dejal ing. Baurecht, sta kriva predvsem padec italijanske lire in trdnost avstrijskega šilinga in tudi omejitveni ukrepi Evropske gospodarske skupnosti o u-vozu kmetijskih pridelkov. Koroška je bila v tem najbolj prizadeta. V avstrijskem merilu je Ko- roška na prvem mestu, saj izvaža kar 45 odstotkov celotne proizvodnje. Na prvem mestu je Koroška v izvozu lesa, predvsem v izvozu v Italijo, kamor gre 90 odstotkov vsega koroškega izvoza. Prav tako izvažajo iz Koroške v Italijo tekstilne, papirnate in kemične izdelke. V razpravi, ki je sledila poročilom, so zastopniki obeh strani izrazili zaskrbljenost ker v Furlaniji - Julijski krajini ni velikega zanimanja za gospodarsko sodelovanje s Koroško. Naša dežela naj bi bila v tej menjavi manj zainteresirana od drugih italijanskih dežel. V pogovorih, kjer je bil tudi govor o obnovi od potresa poškodovanih krajev, so Avstrijci kar ponudili svoje denarne zmogljivosti, da bi pristopili kot partnerji v obnovo furlanskih tovarn. Poleg tega je bila z italijanske strani izražena še misel, da bi lahko sklenili obmejni gospodarski sporazum med našo deželo in Koroško, Avstrijci pa so odgovorili, da pri njih ni veliko zanimanja za take sporazume (čeprav obstaja že en tak sporazum med Tirolsko in Južno Tirolsko), ker je pri njih uvozno - izvozna politika docela liberalizirana. MARKO WALTRITSCH VSAKO PRVO NEDELJO V MAJU Majski pirhi Vaščani Poljubinja in Žabč pri Tolminu praznujejo vsako prvo nedeljo v maju ljudski praznik ime- novan «šenpau». Takrat priredijo skupno veselico, na kateri so v središču pozornosti pisani pirhi. Vsak- DELOMA RAZREŠENA UGANKA, KI JE DOLG« MIKALA PREDVSEM DOMAČE RAZISKOVALCE Doberdobsko jezero dobiva precejšnje količine vode iz podzemskih tokov Soče Analiza vod« v jezeru in iz Soče je pokazala precejšnjo podobnost - Vpliv vipavskega vodnega sistema je malenkosten ,Hih V, Jugoslavijo in sicer od S 01 na letošnjih'. 6.534:0«« šgo, , ,0vitev velja za prepeljano , ^ ,1 Se je dvignilo od lanskih 70oai°n.na D9.H0 ton. V odstot-toehorr' 40 35-°dstotno povečanje rJ*' ^vornjakov in 45,8-od-K yečanje prepeljanega bla-u- 0 številke prvega letoš \ ^'teesečja držale do konca ' Ptehv? *ahko takrat beležili let-$ kot -Sa 60,000 tovornjakov, t.j. 0 .^i) 113 C*an tuP°števajoč de- JVerij16 'nfrastrukture zanimajo v ^ bieri tudi Avstrijce in Ko-kP',se*Jej' čeprav velja za-? kot Za Pristaniške napra-^ goriški cestni prehod. K^tlj ,Pa so Avstrijci zaskrbljeni k (Jenskih odnosov z Ita JHilt l Ja* ,la istem srečanju pred-v kg. j?r°ške gospodarske zborni-h tado?r' ®aurecbt, in ,to zaradi N Itai-Sov: trgovinska izmenjava i. k h. J? 'n Avstrijo se v zadnjih Zmeraj večja potreba po zdravi pitni vodi narekuje širše znanstvene raziskave na hidrološkem in geološkem področju. Pred leti, ko je bilo močno aktualno vprašanje, kje in od kod načrpati dovolj pitne vode za potrebe Trsta, spričo vse bolj onesnaženih virov Timave, je skupina strokovnjakov, v sodelovanju z nekaterimi jamarskimi društvi opravila širšo raziskavo krasnega področja, vključno s hidrološkim sistemom Doberdcftfškega jezera. Medtem so že tudi določili, da bo Trst dobival pitno vodo iz Soče, seveda ne tiste, ki teče po površju, ampak iz velikanskih podzemskih nahajališč. Raziskava v zvezi s pre skrbo z vodo pa je odkrila tudi ko pico zanimivih podatkov. Nas zanimajo predvsem tisti, ki se tičejo Doberdobskega jezera oziroma njegove povezave z vodnim sistemom Soče in Vipave. Lansko srečanje jamarjev v Gorici, od 4. do 6. novembra, je bilo v tem oziru zelo preveč v korist Ita-^te še ni in to povzroča ir- je H'JC na meji, kjer prihaja, 1 koroški predstavnik, IV3|Ua . - ----- - h Hinj; ’ a^anske carine. Tako ZaRU)iev zara(K počasnega jMi g!}^. teden že v petek itali-y iberp nnski funkcionarji na obla ^lo Pre^oc*t' v Trbižu ustavili !r Orej' . er so morali, upošteva-VsPlSe- izkoristiti do konca kt#W.lan8ke Proste dneve. To kolizij “o za nekaj dni popolno C spV ^rorncte, na obeh stra-Ustvarile kolone tovomja- O0 0, f®6 kilometrov (baje je k« v'ieniLe'1 straneh meje štiri dni l i„ yeč kot tisoč tovornja-O je do ostrih prere- JK šoferji in cariniki ter po-av,.?’nanc' so celo sežgali o-l Cgn teobii direktorja italijan-V Trbižu' ' l^V,.osrednjega birokratskega Ja ne razumemo, je dejal »0,Podarski predstavnik, ki n*9izal članom goriške tr-*bornice kopico podatkov l,cni foto studio as$irelli 01 8. r. G 0 RI c A (bl9 _ Tel. 2929 te Khltun.cga doma '»lik, ’ ffrR<1nJi) ® ža vn^e ' razvijanje • prodaja te* ^ razv'ti film brezplačno POV*čava v barvah zanimivo, saj je bilo, poleg drugih poročil, podano tudi poročilo o raziskavah glede povezave kraške nepropustne plasti, ki prihaja na dan v Doberdobskem jezeru, z drugimi vodnimi žilami in iz katerega smo si zabeležili najbolj zanimive točke. Raziskave na tem pxlročju sicer niso nekaj novega, saj so verodostojnost ljudskih, .gpvoric, po katerih naj bi del vode iz Vipave od tekal v smeri, proiti Krasu, skušali preveriti že nekateri starejši raziskovalci. Tržačan Timeus je 1. 1908 napra vil poseben poskus pri Biljah. V Vipavo je odvrgel litijevo spojino, ki se je čez nekaj dni pojavila v Doberdobskem jezeru. Prav to dejstvo je še dolga desetletja zavajalo strokovnjake v prepričanju, da Vipava bistveno vpliva na vodostaj jezera. Zanimivo je pri tem, da so si dejstvo, da je voda v jezeru precej čista, medtem ko je Vipava ob povodnjih močno kalna od blata, llllrtllHIllIlHlIHtlltllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIlnilfclllllimillllHIlOIIHIIIIIIIMIIIIIMMIIMIIMlIltfllllltOlOlOHIIDHIIIIIHIIHlIllllllllimiHIIIIIIIIIMMtltlllHIIHIIIIIIlIB V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI *FRANCETA BEVKA» Kljub razumljivim finančnim težavam so lani precej obogatili knjižni fond V ljudskem oddelku imajo 120 bralcev na dan ■ Lani so razširili urnik knjižnice in se tako bolj približali zahtevam bralcev - V študijskem oddelku zbirajo vse, kar je v zvezi z našo preteklostjo in sedanjostjo Javnosti želimo posredovati nekaj podatkov, ki naj ilustrirajo delo Goriške knjižnice Franceta Bevka v letu 1977 in obenem omogočijo presojo, v kakšni situaciji je ustanova in kako smotrno gospodari kolektiv z družbenimi sredstvi, ki so mu na razpolago. Knjižnica sc je kot ostala «ku'tu-ra» najprej borila z izredno težko finančno situacijo, saj je bila podaljšana z odlokom določena prispevna stopnja na celo prvo polletje. Preden so se poznali učinki nove prispevne stopnje, ie minilo osem mesecev 1977. leta. Knjižnična dejavnost pa je takšne narave, da se rezultati kažejo šele čez daljše časovno obdobje. Knjigo lahko na ročite šele, ko so zagotov jena sred stva, v knjižnico bo prišla šele čez tri tedne, (če je inozemska knjiga šele čez nekaj mesecev) preden jo strokovno obdelate in pride do bral ca je tudi potrebno nekaj časa. še težje je zapolnjevati praznice, ki nastanejo, če nekaj let ne kupujete temeljnih knjižnih del, kot je zna čilno za našo knjižnico, ki je npr. morala prekiniti nakup znane italijanske likovne enciklopedije pri sedmem zvezku in sedaj iščemo pre o stalih devet zvezkov preko raznih posrednikov. Seveda pa so najbolj dolgotrajni procesi pri bralcih. Večino leta se torej v Goriški knjižnici Franceta Bevka niso poznali učinki ugodnejše finančne situacije in potrebni so bili izredni napori kolektiva, da je knjižnica izpolnjevala svoje naloge. S povečanimi sredstvi smo vred vsem obogatili naš knjižni fond. saj zadnja leta skorajda nismo kupo vali literature. Procenlualno smo najbolj povečali nakup študijskemu oddelku, tako da nam je uspelo kupiti 19S enot ali 235 odst. glede na 1976. leto. ^endar so rezultati nakupovanja še vedno skromni in dosegamo le 35 odst. nakupa iz leta 1971. če bi nakupovali za ta oddelek vse leto enakomerno, bi študijski oddelek prejemal komaj 12 no vih knjig na mesec. V ljudskem od delku pa nam je uspelo dokupiti povprečno 72 knjig na mesec, čeprav obišče knjižnico povprečno 120 bralcev na dan! Nakup knjig je trikrat manjši, kot bi moral bit>' v razviti občini, saj smo kupili komajda eno knjigo na 15,10. prebivalca. Skušali smo zagotoviti kar najbolj raznoliko literaturo za naše bralce, ki v knjigi ne iščejo samo zabave, pač pa V Poljubili ju in lubiuh pri Tolminu pruznujejo ljudski pruznik šenpau> Za razliko od drugih krajev pišejo tu pirhe šele v tem času - Gospodinje imajo shranjene spiske priložnostnih verzov, kii so jih podedovale od staršev do pozna velikonočne obarvane in okrašene pirhe, malokdo pa si predstavlja zakaj in kako pišejo Polju-binke pirhe meseca maja. Seveda je treba pripomniti, da se pisanje pirhov in sploh cel «šenpau» že po-malem pozablja, saj ga je bilo tre ba v zadnjih letih umetno obuditi iH še je vprašanje, če bo sploh oživel. Zato je prav, da si poljubinj-ske majske pirhe podrobneje ogledamo, čeprav se ne bomo spuščali v nastanek in opis celotnega praznika. Na večer pred praznikom dekleta in žene pripravijo vse kar potrebujejo za pisanje pirhov in sicer: «poglco», čebelji vosek in svečo. Poglca je pisalo za vosek. Kovinska cevčica je pritrjena v precep lesenega ročaja. Največkrat je narejena kar iz okovja vezalke za čevlje, starejše so bile menda iz Petelinjega peresa, danes pa uporabljajo rediš pero. Čebelji vosek v mali posodici stalijo, vanj pomakajo poglco in z njo pišejo po surovem jajcu. Od časa do časa prislonijo pisalo k plamenu sveče, da vosek lepše teče. Kaj pišejo na pirhe? Najvažnejša je kratka, dvo- ali štirivrstična prigodna pesem. Marsikatera gospodinja ima shranjene spiske teh priložnostnih verzov, ki jih je podedovala od staršev in jim dodala še svoje stvaritve. Nič presenetljivega za Poljubinj, kjer lahko omenimo vsaj dve odlični ljudski pesnici: Pavlo Leban in Marijo Kramar. Popisani z verzi so postali pirhi poleg ustnega izročila in zapiskov nov način širjenja ljudskih besednih umotvorov. Kot rečeno ima vsaka okraševalka pirhov pred seboj spisek prigodniških verzov, ki jih po lastni izbiri spretno zapisuje voskom na jajca. Z voskom je treba delati hitro, predvsem pa zanesljivo. Napak ni mogoče popravljati. Zapisani verzi zavzemajo približno polovico pirha, ostali del pa spretne roke okrasijo s preprostimi ornamenti. Najbolj razširjen je motiv srca, iz katerega v treh krakih izvirajo smrekove vejice in ovijajo preostali del pirha. Z voskom popisana jajca potopijo za trenutek v mrzlo "odo, nato pa jih dajo kuhati v barvo. Kar pomnijo, so jih barvali baržunasto rdeče s posebnimi lesnimi barvami za tekstil. «Treščice» sagiovega lesa so eno noč namakali v vodi, ki so jo nato prevreli. V njej so kuhali in hkrati barvali popisana jajca. Danes uporabljajo kar baržunasto barvo za tekstil. V vreli vbdv še vosek Stopi, barva pa se na povoščenih delih ne prime. Rezultat je temno rjavo rdeč pirh t' hlinil črkarrti in okraski. Pirhe še tople obrišejo s špehovo kožo, da se imenitno svetijo. Vsaka gospodinja je že 14 dni ored šenpavom nabirala zalogo jajc. Pravijo, da je marsikatera popisala tudi do 200 pirhov v predpraznični noči. Spretne pisalke so namreč izdelovale pirhe za pol vasi. Za «šen-pau» so otroci nosili pirhe tudi prodajat v gostilno. Marsikateri fant se je s kupljenim pirhom postavljal pred svojim dekletom. Za konec si oglejmo nekaj najznačilnejših verzov s poljubinjskih maj skih pirhov: — Je pirhič pobarvan rudeč ali plav. Naj vzbuja spomine na stari šenpau. — Dekleta le bojte se mladih fantičev na svetu ni najti nevarnejših ptičev. — Če prideš ti sam, lep pirhič ti dam, če prideta dva, naženem oba. — Od Kota se mota, nad T'mi nam gre dš, moje ljube ljubezen je snedla mš. — Presnete Polbinke kako ste lepe mate Židane Cikle pa korav-de zlatč. — Tja gori za Sočo se bodem podal, najlenšo Tolminko si bodem izbral. — Kaj misliš ti fantič da bodem jest gin, to žalost prestanem pa gorš’ga dobim. — Kdor ima tri ljubce ta ima lep špas jaz nimam nobene pa nimam kam v vas. Verze je po ustnem izročilu od matere Terezije (roj. 1871) ohranila v zapiskih Pavla Leban iz Poljubinja. NAŠKO KRIŽNAR razlagali z obstojem podzemeljskega dekantacijskega jezera, kjer naj bi se dogajal proces očiščevanja z u-sedanjem. Najnovejše raziskave, opravljene v letih 1976 in 1977, zastavljene na kemični analizi vzorcev vode iz Soče, Vipave, Doberdobskega jezera in nekaterih drugih virov, so dosedanje prepričanje .popolnoma spremenile. Kraška vodonepropustna plast je povezana s soškim vodnim sistemom, medteftf ko je vpliv Vipave malenkosten. Kemične analize vode iz jezera in tiste, ki so jo zajeli v Soči, oziroma v vodnjakih, ki so povezani z njenimi podzemskimi tokovi, so pokazale na pre cejšnjo podobnost. Predpostavljajoč, da se soški, o-ziroma vipavski vodni sistem, povezuje s kraškim nekje ob izteku Dola, pri Gabrjah in Rupi, so strokovnjaki poleti leta 1976 in 1977 opravili analize vode iz petih vodnjakov s tega področja in sicer iz precej drugega knjižničnega materiala. Vse to gradivo je seveda zahtevalo od delavcev Goriške knjižnice mnogo dela, saj je potrebno za sžro-kovno obdelavo vsake knjige ogromno cV'50,. Treba je izdelati kata-logne listke (povprečno 5 za vsako knjigo), jih Ustaviti v kataloge (vsak oddelek iiha tri kata’oge), knjige je treba vpisovati v inventarne knjige in jih tehnično opremiti (pregledati vsako stran, prilepiti in izpisali etikete, žepke, žigosati, izpisati signature, oviti itd.). Delo je bilb še posebej otežkoče no, ker gradivo ni prihajalo skozi vse leto enakomerno, pač pa smo večino prejeli v zadnjem četrtletju. Ob vsem tem delu pa smo skušali izboljšati tudi delo z bralci. Predvsem smo razširili za 64 odst. urnik knjižnice, tako da je sedaj jo potrebujejo tud< za izobraževanje knjižiti«! odprta za bralce skupno in strokovno delo. 60.8 odst, vseh novih '"njig je strokovnih in poljudnoznanstvenih (družboslovne literature je 16.9 odst.), leposlovja je 39,2 odst. (mladinske beletristike 22,8 odst.). Ker smo skušali zagotoviti kar se da kvalitetne knjige, so seveda razmeroma drage, saj je povprečna cena knjiqe v liudskn pionirskem oddelku 113.22 din, v študijskem pa celo 429,88 din. Seveda je povprečna cena odvisna tudi od ne jnestanega dražanja: kupir smo 160 odst. knjig glede na leto 1976, toda za to smo porabili 210 odst. sred štev. Tako nam je uspeh pridobiti za celotno knjižnico 8408 enot knjižnega gradiva. 702 naslova časnikov in časopisov, dva rokopisa, več muzikalij in magnetofonskih trakov ter 128 ur na teden, če ne štejemo dela bibliobusa. Vsak oddelek je namreč odprt 12 ur dnevno vsak delavnik, ob sobotah pa po 4 ure. Opravili smo tudi precej prosto-voljnega - udarniškega dela: 192 ur izven delovnega časa smo porabili za obdelavo gradiva, poleg tega pa smo preuredili tudi celoten fond (nekaj nad 11.00" knjig) ljudskega oddelka. Izven delovnega časa smo zmontirali in prenesli vse police za nove prostore periodične zbirke, tako da smo prihranili skoraj milijon starih din, ki jih je za to delo zahteval proizvajalec. V nove prostore smo tudi namestili (zložili s polic, prenesli in ponovno zložili na police) večino naših časnikov in časopisov, ki so težki nekako 28 ton. ZOLTAN JAN Sovodenj, Gabrij, Rupe in' Peči. Dva vodnjaka sta na levi strani Vipave, trije pa na desni. Od slednjih je eden v bližini železniške proge, torej močno pomaknjen proti Soči. Primerjava podatkov analiz posameznih vzorcev je potrdila domneve. Samo voda iz vodnjaka v Sovodnjah je bila močno podobna po sestavi vodi iz..,Soče. medtem ko so .si. pet datki vzorcev iz ostalih štirih virov Jnlj. precej slični. Pri tem ve-lj&Gposebej poudariti, da so bili podatki precej drugačni od tistih, ki jih je dala analiza vipavske vode, pa čeprav so vodnjaki samo nekaj sto metrov oddaljeni od reke. To potrjuje obstoj ločenega vodnega sistema. Za vodnjake v Gabrjah bi lahko trdili, da dobivajo vodo iz vzpetin nad vasjo, medtem ko se vodnjaki na desnem bregu Vipave, tisti v Rupi, na Peči in drugod, napajajo iz posebne vodne žile, ki se poraja na širšem flišnatem območju, ki se začenja takoj nad Mirnom in se razprostira do Gorice Značil nost vseh vzorcev vode, ki so bili zajeti v vodnjakih, je izredna trdost. Količina kalcija in magnezija je tudi štirikrat večja od količine, ki so jo izmerili v soški vodi ter v tisti iz jezera. Močno so prisotne tudi klorove in žveplene spojine, kar bi bilo v zvezi z dejstvom, da se vode zbirajo na področju fliša. Visoko koncentracijo dušičnih spojin, oziroma kalija bi bilo mogoče razložiti s prisotnostjo večjih kmetijskih površin, kjer je dokaj razširjena uporaba naravnih in umetnih gnojil. Raziskave v zvezi z Doberdob-skim jezerom pa so bile usmerjene tudi v odkrivanje neznanih odtokov vode. Dejstvo, da del vode odteka skozi umetni kanal proti Sabi iškemu jezeru in dalje proti Moščeni-cam, je bilo že dolgo znano. Po sistematičnih meritvah v letih 1975 in 1976 znaša poprečni odtok ob malnem vodostaju okrog 110 do 130 kubičnih metrov vode dnevno. Ob hudi suši se ta količina zmanjša tudi za polovico, do petkrat pa na ra ste ob povodnjih. Približno prav tolikšna količina vode odteka skozi naravne požiralnike in prihaja spet na dan v izvirih pri Moščenicah. Tretja smer prelivanja kraških vo da, ki je bila do zdaj neznana, je proti Furlanski nižini in sicer med Gradiščem in Tržičem. Za to govo re vsaj trije dokazi: sestava vode v nekaterih vodnjakih na tem pod ročju je močno podobna tisti v jezeru, globina nepropustne plasti je višja od Soče (Polač), nekajkrat pa je voda že naplavila človeške ribice. Nekateri so mnenja, da se del voda iz jezera odteka tudi v smeri vzhod, severovzhod, pod globoko dolino, ki jo je izdolbla Timava ali druga reka, ko je nekoč tekla po površju. Vsekakor bo treba to hipotezo še znanstveno raziskati. Zdaj pa še vprašanje, kje se soški in kraški vodni sistem, ki napaja tudi Doberdobsko jezero, stikata? Starejši raziskovalci menijo, da bi to utegnilo biti nekje blizu Rubij, do koder je pred davnimi tisočletji segala struga Soče. Vsekakor bodo bodoče raziskave na tem področju odkrile še kaj zanimivega. Lr> CL --1 GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ JEANS S KONFEKCIJE PLETENINE SRAJCE sLUl f " \ mi^mm = LEI GORICA Corso Verdi 99 tel. 83288 BOGATA IZBIRA BLUE-JEANS IN VSEH ARTIKLOV ZA MLADE Priznano mednarodno avloprcvozniško podjetje LA GO R IZI A N A GORICA - UL Duca D Aosta 180 - tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA TVRDKA LESTAN NIC0L6 GORICA Ul. Garzarolli 105 Tel. 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI Fl naprave: YAMAHA, AKA1, SANYO, MARANTZ, AR, ADC. AUGUSTA, CORAL. KOSS NAD, THORENS. VVINTEC, REVAL. Vse v najsodobnejših tehničnih izvedba« In po najkonkurenč-nejših cenah. AGROMARKET IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Favetti 5 - tel. 27-41 izkl učni zastopm'- traktorjev ZETOR .ki 52 do 120 KS težki in kvalitet, i v najsodobnejši tehnič.ii izvedbi po zelo konkurenčnih cenah. Proda jamo tudi vse osla le kmetijske stroje. SOCIETA ARREDAMENTI METALLICI Cesto GORICA TRST tel. 83-873 (nasproti letališča) Sovodnje Gorica — IZDELAVA KOVINSKE IN LESENE OPREME ZA URADE, TRGOVINE. GOSTISCA — RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA — SESTAVLJIVE POLICE AUTO SACCHETTI servis za VOLKSWAGEN GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnico — Opremo In potrebščin* URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14 do 18 ur* ob sobotah od 8. do 12. ure jšiji z KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA • Ulica Morelli 14 liSl^ Tel. 2206-2207 IIP VSE BAN(NE USLUGE • MENJALNICA KULTURA :V;+ \f,'.i ■ ZANIMIVO ZGODOVINSKO DELO Churchillova zasebna vojna (Intervencija in kontrarevolucija v ruski državljanski vojni 1918 1920) Založba Borec iz Ljubljane je te dni izdala zelo zanimivo in tudi branja vredno zgodovinsko delo avtorja Aleša P. Schmida pod nevsakdanjim naslovom »Churchillova zasebna vojna* in podnaslovom »Intervencija in kontrarevolucija v ruski državljanski vojni 1918-1920». Že v uvodu avtor pravilno ugotavlja, da če so druge revolucije pri zastavljanju svojih ciljev ostale zapne v nacionalnem okviru, ga jo oktobrska revolucija presegla: država je razglasila vse druge države za svoje sovražnice ip klicala ljudstva teh držav na državljansko vojno. Zahteva voditeljev sovjetske republike je bila neomejena ih splošna, to pa je pripeljalo tako daleč, da je tudi ruska kontrarevolucija presegla nacionalni okvir. Proti revolucionarni tretji internacionali se je postavila. sicer ne proklamirana, a zato nič manj obstoječa, kontrarevolucionarna internacionala. Če je o tem gibanju s ni oh mogoče reči. da je imelo vodjo, potem je bil ta vodja Churchill. Zato je teza te razprave, nadaljuje naš avtor, da je bila ruska državljanska vojna v odločilni fazi od oomladi do jeseni 1919 Churchillova zasebna vojna: da ta državljanska vojna brez Churchilla v tej obliki sploh ne bi bila mogoča. S tem hočem reči: antantna intervencija, ki so jo po vojaškem odstopu Rusije iz prve svetovne vojne začeli za obnovitev vzhodne fronte proti centralnim silam, je po premirju novembra 1918 izgubila svoj prvotni cilj. Ruska kontrarevolucija brez PPO.OOO zavezniških intervenientov ne bi bila mogla živeti in bi se bila po njihovem u-miku v nekaj mesecih sesula. Ker so bili v antantnem taboru že naveličani vojne, se je zdelo, da je tak umik po zmagi na zahodni fronti mogoč in verjeten. Da so s te n umikom odlašali in so ruski kontrarevolucionarji v letu 1919 dosegli največje uspehe, je, tako trdim. treba v bistvu pripisati dejavnosti angleškega vojnega ministra Churchilla. Skušal je spravljati v sklad akcije intervenientov in ruskih kontrarevolucionarjev, intervencijo, začeto proti Nemcem, pa je obrnil proti boljševikom. Pozneje, leta 1944 v Moskvi, je Churchill imenoval ta boj proti boljševizmu »svojo zasebno vojno z Rusijo leta 1919». če se držim te oznake, s tem nočem kratko malo reči, da je bil za to vojno osebno odgovoren. V danem položaju je bil Churchill, kot bi se temu reklo v marksističnem izrazoslovju, poosebitev ekonomskih kategorij, zastopnik določenih razred- fllMmilHIIIIIIIIMHIMIIIIHIinlllHMIIIIIIIIIItlimilltlll Iz umetnostnih galerij Romano Ukmar v galeriji «Tavolozza d‘Oro» V sredo, 3. l.m., so v galeriji «Tavolozza a'Oro» na Trgu Pue-cher v Trstu odprli bogato razstavo del tržaškega umetnika Roma no U, mar ja, ki ga je neozdravljiva bolezen pobrala pred osmimi leti sredi zelo živega in plodnega ustvarjanja. Sedaj so v ometi eni galeriji dali na ogled kakih 30 njegovih olj. pastelov in črno-belih risb. ki bodo na ogled do sreče meseca. Razstavljena dela spadajo v Ukmarjevo dobo čistega realizma, toiej v dobo do leta 19C0. preden se je tržaški mojster lotil cklusa žrtev nacifašističnih taborišč. Tudi v tem svojem ustvarjalnem obdobju, kot v vsem svojem življenju ie Ukmar v svojih delih angažiran umetnik. V galeriji «Ta-volozza d’Oro» razstavljena dela bi mogli označiti kot njegove tipično tržaške motive, saj je v tej dobi navideznega bogastva slikal ono drugo podobo Trsta in našega sveta nasploh, podobo, ki jo opaža in zaznava le bolj tenkočuten in družbeno zavzet človek,, ki opaža tudi življenje emarginiranega sveta. usodo tistih, ki jih družba rine ob rob ali celo čez rob. Romam Ukmar 1 c zelo rad upodabljal in obdeloval človeka. In tu vidimo brezposelnega težaka na pločniku, vidimo delavca, ki na pomolu *na-maka» nit v vodi in brezuspešno in brezupno čaka na ribo. ki se na njegov trnek ne bo ujela, tu vidimo skupino kvartačev v mračnem gostilniškem prostoru, ko si v senci sodov s kvartarni krajšajo čas, ki bi ga drugače ne znali in ne mogli porabiti. Na ogled ie tu kakih 10 tovrstnih olj in obilen ducat pastelov z izključno socialno noto. Poleg tena je tu razstavljena tudi serija črnobelih risb — ženskih aktov, ki jih je mojster ustvaril v svoji prvi umetniški dobi, okoli leta 1930. torej v tisti dobi. kn je kot delavec posvetil sleherni svoj svobodni trenutek samoiznbrazbi, prvenstveno umetnosti, saj je zna no. da je ta tržaški mojster kot preprost delavec dospel tako na umetniškem področju, kot v splošni kulturi na zavidanja vredno visoko raven. V galeriji so poleg že omenjenih umotvorov na pgsebnem panoju razgrnili tudi nekaj časopisnih in revijskih izrezov, ki govore o njegovi razstavni dejavnosti, ki je bila dokaj bogata Tu je tudi priložnostni katalog iz dobe. ko je Romano Ukmar imel tudi zelo uspel ciklus razstav v Sloveniji, ko je razstavljal v Mariboru. Slovenjem gradcu, Sovi Gorici in Škofji Loki, kjer je zel lepe uspehe nih odnosov in interesov. Tako torej v uvodu naš avtor, ki se je • ves čai- med pisanjem svoje knjige dovolj globoko zavedal na eni strani manj raziskanega obdobja, ki ga obdeluje v svoji knjigi, na drugi strani pa je skušal z obsežnim dokumentarnim in arhivskim materialom tudi mnogo širše zaobseči ti dve intervencijski leti, v katerih so sicer Angleži s Churchillom na čelu vodili glavno vlogo v ideološkem in materialnem smislu, pri čemer pa so seveda imeli podobne, objektivno nič manjše vloge tudi Francozi, Američani in Japonci, da ne govorimo o Italijanih, Poljakih, Fincih, Čehih, Slovakih in Romunih, torej narodih, ki so po prvi svetovni vojni prvič oblikovali svoje nacionalne države in jih je skušala prav angleška politika izkoristiti kot tako imenovani »cordon sanitaire» proti boljševikom in Sovjetski zvezi. Še več. To, doslej verjetno še nikoli tako obsežno podobo teh dveh let, še ni nihče tako podrobno, dokumentarno in sintetično obdelal, pri tem pa uporabljal tako številne nove vire in odprte arhive z obeh strani, meščanske Evrope in socialistične Rusije, pri čemer je seveda veljala glavna avtorjeva pozornost Angliji, njeni politiki in Churchillu osebno, saj nam je jasno upodobil ves »križarski pohod» Zahoda proti mladi, nastajajoči prvi socialistični deželi sveta, ki jo je meščanska in imperialistična Evropa z Anglijo na čelu okušala lažno, obrekljivo in prestrašeno upodobiti kot največje človeško zlo in navarnost hudičevsko zamisel. Na drugi strani pa je avtor prav tako zelo objektivno in delno kar s simpatijami spremljal na eni strani Leninovo politiko in Trockega vojaško strategijo in taktiko v državljanski vojni, v kateri sta si dejansko stala nasproti Churchill in Trocki. In iz besedila je jasno razvidno, da je prav kontrarevolucija postavila na noge in organizirala rdečo armado, ki se je zdaj bolj uspešno, zdaj manj, končno pa zelo uspešno in zmagovito dokončno formirala in Odigrala še kako pomembno vlogo tako v državljanski vojni kot. pri zaščiti in ohranitvi Sovjetske zveze. V tem smislu ima naš avtor prav, ko piše, da je njegovo delo bolj kot vse drugo poskus, da bi pokazal miselnost in gibala delujočih. Ruska revolucija je bila tako pomemben dogodek, da je presegala razumevanje večine sodobnikov. Zato je zgodovina intervencije in kontrarevolucije predvsem zgodovina iluzij in reakcij njenih protagonistov. V še ožjem pomenu je zgodovine odgovora Churchilla in Lloyda Georgea na nezaslišani dogodek, rusko revolucijo. To je zožitev, ki pa jo je po dani snovi mogoče zelo dobro opravičiti, ker sta se pri obeh velikih politikih, ki ju e ustvarila Velika Britanija v tem stoletju, kazali bistveni komponenti buržoaznega ravnanja: komponenti imperialista in demokrata. Tako se nam torej zelo plastično v prvem planu knjige riše podoba Winstona Churchilla, o katerem je Konni Zilliakus, nekoč član britanske vojaške misije v Sibiriji med intervencijo, zapisal: «Mr. Churchill je bil nakJČK^eiši primer, kaj se zgodi kapitalističnim političnim voditeljem, kadar jim zavre kri v razrednem boju. Intervencija v Rusiji je bila v zelo stvarnem pomenu njegova zasebna vojna . . . Kot njen voditelj je pokazal demonsko energijo, slep, brezobziren fanatizem, velikanski polet in daljnovidnost in popolno brezvestnost.* In ko se je Churchill pognal v to svojo zasebno vojno, s katero je hotel zaustaviti kolo zgodovine in ga potisniti nazaj, je zapravil 150 milijonov takratnih angleških funtov zaman, njegova intervencija in kontrarevolucija je samo 1919. leta terjala več kot štiri milijone ljudi, ki so umrli zaradi posrednih ali neposrednih posledic državljanske vojne, a je na drugi strani strnila še bolj sovjetske vrste in vrste rdeče armade, prikazala ruskim množicam strahoto kapitalističnih intervenientov in domačih kontrarevolucionarjev, ki so s svojim divjanjem in trošenjem tujih sredstev v bistvu še bolj učvrščevali sovjetski sistem in socialistično miselnost med ruskimi množicami. Intervencija je bila torej kot bumerang, ki je priletel nazaj v glavo intervenientov, kapitalistov in imperialistov in u-stvaril iz oktobrske revolucije trdno in veliko državo, ki je kasneje, zlasti v drugi svetovni vojni in tudi pozneje odigrala in še igra eno (Nadaljevanje na S. strani »KJE JE MEJA» V REPNU _ ^___________ SL;#; s s Repentabrska mladina kaže v zadnjem času ponovno lepo aktivnost na kulturno - prosvetnem področju. To velja še /Jasti za obnovljeno amatersko dramsko skupino prosvetnega društva »Kraški dom*, ki z uspehom uprizarja Ogrinčevo veseloigro »Kje je meja*, ki so jo požrtvovalni in prizadevni mladinci naštudirali pod vodstvom režiserja, oziroma študenta režije, Borisa Kobala. Na sliki prizor iz igre timu...........im........M, •■min.........iiiiimii.....■■■..... milim n m iiiitiiimiiiiiiiiiillniiiMM umih mi................................................... Utrip Državnega gledališča v Brnu Gledališče ima tri stavbe: veliko Janačkovo gledališče, starejše Mahenovo gledališče in najstarejše gledališče Redu to -Goji opero, dramo, balet, opereto, musical, avantgardne miniopere in avantgardni dramski teater V mesecu dni gledališkega delovanja v Brnu se mi je ponudila priložnost se po bliže spoznati z letošnjo žetvijo vseh brnskih gledališč prav na višku sezone. Prednjači seveda Državno gledališče z vsemi vejami umetniške zvrsti, pri katerih se bomo pomudili v tem zapisu. Državno gledališče v Brnu ima troje gledaliških stavb: najmodernejše veliko Janačkov a gledališče, renovirano starejše Mahenovo gledališče ter najstarejše gledališče Reduto, v kateri je leta 1767 koncertiral že A. W. Mozart. V njihovih dvoranah se dan za dnem vrste predstave kar petih umetniških ansamblov: opere, drame, baleta, operete — muzikala, a vantgardne miniopere, katerim se je v zadnjem času pridružil še a-vantgardni dramski ansambel, i-menovan Divadlo na provazku (Gledališče na vrvici), kj pa delu je v dvorani Doma umetnosti. V tej,raznolikosti človek ne ve ka-naj bi dal prednost, vendar naj-pričnem pri operi in ba-leWki sta med vodilnimi ansambli v glavnem mestu Moravske. Opernj ansambel uprizarja velike in komorne opere, s posebno ljubeznijo pa goji še avantgardne tako imenovane miniopere. Njihova operna in baletna umetniška zmogljivost vodi ansambla na če-sta gostovanja po Evropi. Tako je opera z večjimi uprizoritvami gostovala že na začetku sezone v Barceloni in Madridu, dočim je Miniopera z opernimi apokrifi nastopila lani v Ljubljani in na An nalu komorne opere in baleta v Osijeku. Podobno je z odličnim baletnim ansamblom, ki je nedavno tega gostoval v Leipzigu in v Španiji. Tokrat se operni ansambel odpravlja na pettedensko turnejo v Španijo, kjer bo v vseh večjih španskih .mestih izvajal Puccini- jevo Tosco, Mozartovo Čarobno piščal in Janačkovo Jenufo. Komaj tri dni po vrnitvi iz Špa nije pa se bo ansambel odpravil z minioperami v Dresden, kjer bo na prvem Mednarodnem festivalu zastopal češkoslovaško komorno u stvarjalnost z Opernimi af>ckrifi. Janačkovim večerom glasbenih miniatur in z Jiri Bendovo, nad dvesto let staro opero Romeo in Julija, ki je znamenita tudi po tem, da se ne konča po Shakespearov sko — tragično, ampak s srečnim koncem. Kolikšna je poustvarjalna zrno gljivost brnske Opere, naj priča podatek, da so se na višku sezone v treh tednih zvrstile kar tri premiere: Verdijeva Aida, Janač-kovi Zapiski izginulega in Bondova Romeo in Julija. Operni repertoar je živopisen od klasike do modeme in avantgard ne komorne in miniopere. Tokrat so na sporedu italijanske opere Cavalleria rusticana, Glumači, Tosca. Seviljski brivec, Mozartova Čarobna piščal. Prokofjevi operi Vojna in mir. Semjon Kotkb in Čajkovskega Evgenij Onje&frti^Ra^ zen teh prednjačijo seveda opere' iz bogate domače zakladnice komponistov Dvoraka, Smetane in moderne opere kot Juro Janošik slovaškega komponista Cikkerja, izredno uspela najnovejša opera Ferda Mravljinec mlajšega češkega komponista E. Zamečnika in seve moravskega rojaka Leoša Janačka Lisica Bistrouška. Katja Kabanova, Jenufa in druge. Veliki baletni ansambel izvaja razen Dvarakovih Slovanskih plesov pretežno celovečerne balete ruskih avtorjev. Na sporedu so veličastno Labodje jezero Iljiča Čajkovskega. kjer razen izvrstnih solistov. osemintrideset mladih, e-nako visokih in vitkih plesalk z enovito gracioznostjo istočasno izvaja navdušujoči ples labodov; na- Dogodek brez primere Bressanov »speli prevod Illapea Jerneja je pri turinskem založnjku Loeseherju v llaliji doživel novo izdajo, namenjeno italijanskim šolarjem lanski založbi Feltrinelli e il suo diritto», v odličnem prevodu istrskega, v Milanu živečega pisatelja, esejista, pesnika in prevajalca prof. Arnolda Bressana, ki je knjigi napisal tudi predgovor ter se osebno zavzel, da jo je mi- j lanska založba sprejela v svoj lanskoletni založniški j jyQH CSOKcir program — je doživel novo izdajo v še večji na- : kladi, menda kar v 30.000 izvodih. || 4jjL.iL,,,, Turinski založnik Loescher si je namreč od za- ' ** 1} ^ ložbe Feltrinelli izprosil dovoljenje, da objavi v ce- | ji« jj|^ I loti Bressanov prevod Cankarjeve zgodbe v svoji j redni zbirki NARRATIVA SCVOLA (Pripovedništvo a eufa Aijrjana Fosshira za šole) ter ji dodal kot v vse druge zvezke tz te nove šolske serije namenjene mladini, ki obiskuje italijanske obvezne šole (scuole d’opbligo), tu in | tam, kolikor pač narekuje potreba, krajše komentarje j| z vzgojnimi in estetskimi napotki, pojasnili, obraz- ! 1 ožitvami, testi in vprašalniki, ki naj mladim bralcem pomagajo pri analizi dela in časa njegovega nastanka in dogajanja, olajšajo branje, nevsiljivo pritegnejo njihovo pozornost, jih vzpodbudijo k sa- j mostojnemu mišljenju in doživljanju ter vzbudijo za- : nimanje za dobro, tujo in domačo, književnost, zla- , sti iz 19. stoletja, in ne nazadnje, da mu približajo , stil, problematiko in sporočilo predstavljene literarne umetnine. Ta vzgojni del je založba zaupala urednici Adria- | ni Foschini, ki ga je, po posvetu s pedagoginjo Mario Corda Costa, solidno opravila, škoda, da se ___________ ni pred izdajo knjige sestala tudi s prof. Bressa- ■ nom, ki bi jo bržkone opozoril na tiskaskega škrata | in na kakšno majčkeno prevajalsko nerodnost, ki se je nehote tu in tam vtihotapila v njegov tekst ter se avtomatično preselila v novo izdajo, škoda. Za- , mujena priložnost. Prav gotovo bi ji tudi svetoval, naj knjigi doda v celoti bio- in bibliografske podatke o Ivanu Cankarju. No, temu navkljub, bo ta nova in popularna izdaja — v zares visoki nakladi in zelo prikupni črno - belo - rdeči opremi — našega pisatelja močno približala Italijanom. Takih dogodkov si še želimo in jih navdušeno pozdravljamo. Hvala, gospod profesor Arnaldo Bressan. In hvala vsem, ki so Bressanu šli na roko! JOLKA MILIČ dalje Prokofjeva Kameniti cvet, Pavlovskega Sneguljčica in sedem škratov, veličastna plesna kantata K. Moldovasinova Materino polje, nad vsemi pa prednjači mogočni, koreografsko, režijsko, scenografsko in kostumsko poustvarjen A. Hačaturjanov balet Spartak z odličnimi solisti in impresivnim baletnim zborom. S spoštljivo tradicijo goje v Brnu opereto in njeno novejšo sovr-stnico — muzikal. Poseben ansambel sestavljajo za to stroko priučeni umetniki, ki so hkrati dobri glasbeni, dramski in plesni interpreti ter zbor, orkester in balet. Poleg tega so izvajalci po videzu prikupni, glavne interpretke lepe in ljubke, osebe komičnih vlog, seve, tudi zavaljeni in smešni, vse kar je potrebno za šarmantno in komično komedijantstvo. Čehj od nekdaj slove po glasbeni komediji. Nešteto novih domačih avtorjev se posveča popularni «lahki Muzi*. Med novejšimi glasbenimi komedijami uspešno predvajajo najnove.jšd"‘delo Ljubezen s pregrajo M. Pokoirriyja] ki z nedolžno zbodi ji vostjttrin ljubko duhovitostjo. prikupno pesmijo in lahkotno glasbo zabava občinstvo. Seve se vrste pred vselej polno dvorano tudi druge priljubljene češke operete Nebesa na zemlji, popularnih avtorjev J. Ježeka in Vo-skovica in Wericha, Deklica iz predmestja R. Piskačka in K. Tyla, Cesta k življenju J. Brabeca in V. Poštulke in druge. V klasičnem izboru izvajajo manj znano Offenbachovo opereto Sinjebradec, ki ima zares že »dolgo, sivo brado*, in J. Straussovo «Kraljico Indigo ali ena za tisoč noči*. Obe opereti v izredno razkošni opremi, zlasti Straussova v velikem Janačkovem gledališču, privabljata sicer razkošja in zabave željno občinstvo, vendar posedujeta oba avtorja boljša dela. Slabše vrste domača opereta po glasbi in po vsebini je Potepuh R. Piskačka, ki tudi po uprizoritveni strani ne zadovoljuje. V pripravi je Leharjeva Dežela smehljaja, ki bo konec maja doživela premiero v velikem Janačkovem gledališču in za katero vlada med ljubitelji gledališča izredno zanimanje, saj ni bila že dolgo uprizorjena. Izreden gledališki dogodek, ki po pravici zasluži priznanje, je uprizoritev muzikala Kabaret ameriškega komponista Johna Kanderja. S tem delom se je ansambel naslonil na predvojno tradicijo Kurta Weilla, ki je pravzaprav eden izmed utemeljiteljev muzikala, in na klasične primere začetkov češkega muzikala med obema vojnama v znamenitem praškem Osvo bojenem gledališču Voskovica in Wericha in tedanjem avantgardnem gledališču E. F. Buriana. Dramska dejavnost Državnega gledališča se je, zaradi obnavljanja starega Mahenovega gledališča, ki ga bodo te dni spet slavnostno odprlj z Brechtovo dramo Galileo Galilei, odvijala na odru Janačkovega gledališča, komorno v Reduti in provizorično na vele-sejemskem razstavišču, posebej sestavljena dramska avantgardna skupina pa v dvorani Doma umetnosti brez odrišča. V velikem gledališču uspeva z izredno širokim gledališkim zamahom Shakespearova komedija Sen kresne noči. Z uporabo razsežnega odra se z resnično komedijantsko toplino razvijata komediji zaljubljenih atenskih parov in naivna komična i-gra dobrih rokodelčičev pred kraljevskim dvorom. Zlepa še nisem videl v tem delu tako nadrobno izdelane skupinske igre, v kateri prihaja tudi posameznik do polne veljave. Razen odličnih igralcev so sodelovali še dekliški zbor in balet. Nad širno prostornino, visoko nad prizoriščem, vsem na o-čeh, pa igra veliki operni orkester nalašč za Sen kresne noči skompo-nirano Mendelssohn - Bartholdyje-vo glasbo. V manjšem gledališču Reduti (s 600 sedeži) izvajajo znano komedijo bratov Čapkov Iz življenja žu- želk, katere satirična ost je naperjena na človeško ljubezen, pohlep in diktatorstvo v prispodobi metuljev, hroščev in mravelj. Pravo jedro igre duhovito razkriva mejo med človekom in žuželko z večnim vprašanje, kje se v bistvu končuje življenje žuželk in pričenja človeško? Delo je bilo uprizorjeno z modernim pristopom, ki od igralcev ni terjalo samo izredne umske sposobnosti, ampak tudi fizične zmogljivosti, ki so jim bili igralci presenetljivo kos. Močan dojem zapušča igra priznanega sodobnega češkega dramatika Miroslava Hornička Moj striček kavboj ali Rodeo. Po naslovu sodeč bi človek mislil, da gre za lažjo kavbojsko igro. V resnici je to psihološka drama češkega ali katerega si bodi ekonomskega emigranta, ki je čustveno (ne sentimentalno) razpet OBLIKOVALEC 0 OSKAR KOGOl «Tako napredni design iz Jugoslavije je naravnost preseneti m (Nadaljevanje na 8. strani) Okolju v katerem se gibljemo in v katerem živimo, posvečamo najmanj pozornosti. V občudovanju umetnin, ki spadajo v območje t.im. «velike umetnostih pozabljamo na stvari oziroma predmete, ki so del naše življenjske nuje in kateri so prešli enako dolgo razvojno oblikovno pot kot naša oblačila. Veliki nemški pesnik Goethe je nekoč dejal, da oblačila lepo ilustrirajo dobo, v kateri so bila moderna. Povedano lahko apliciramo tudi na področje, ki je nekoč pripadalo tako imenovani umetni obrti, danes pa je podrejeno volji, želji in znanju oblikovalca. Naš odnos do oblikovanja se tako bistveno spremeni. Razgovor z večkratnim dobitnikom nagrad in številnih mednarodnih priznanj O. Kogojem, nam lahko sodobno o blikovanje in njegovo nastajanje še bolj približa. Korenine umetnosti oblikovanja so zelo razvejane in segajo nazaj do Plečnikove in Fabianijeve mladosti, ko se je uveljavljal Jugend-stil oziroma IVArt nouveau, kot so mlado secesionistično umetnost pač različno imenovali. Ob dejstvu, da se naša sodobna oblikovalna volja, ki jo lepo ilustrira prav Kogojeva umetnost in katera ima svoje izhodišče v nekdanji šoli za umetno obrt ves čas oplaja ob ljudskem izročilu, smo lahko prepričani v njeno naprednost in aktualnost. Sodobno oblikovan je, ki se spretno povezuje s sociologijo, psihologijo, ekonomijo in celo medicino, izžareva velik vpliv na industrijski utrip tako v svetu kot doma. Skandinavske dežele in Amerika, ki počasi vrača Evropi, kar ji dolguje, to je kulturne dobrine, imajo pri oblikovanju merodajno in normativno vlogo. Danes je lahko uspešen le oni o blikovalec, ki se je sposoben jasno orientirati v kompliciranem sodobnem snovanju. Predpogoj uspešnosti je že iz časov Bauhausa v Weimarju nakazano tesno sodelovanje med vsemi panogami likovne umetnosti. Skozi takšno pri zrno je pri nas med prvimi gledal na umetnost Avgust Černigoj. Nazorsko pravilnost gledanja dokazuje tudi uspešnost goriškega o-blikovalca Oskarja Kogoja, kateremu tuje strokovne revije odmerjajo celo več mesta in pozornosti kot domače. Solidno štartno osnovo za uveljavitev v mednarodnem svetu je Kogoju omogočila razstava v Benetkah v letu 1970, čeprav je že pred tem uspešno razstavljal svoje igrače v Milanu, kamor se je v preteklem letu v okviru 13. mednarodne razstave plastike na pro- stem ponovno vrnil. Za n®* J metnika je bilo posebno leto 1975. Tega leta je " j —stavljal v okviru 3. I le plastike v Budimpešti J priliki so odkupili tudi ^ eksponat v stalno zbirko)- jjjjj leta mu je bil v ofc0t$|SB (Mednarodna organizacijo dustrijsko oblikovanje) V j vi jugoslovanski samostojni rat (Design in Slovenijallj strokovne revije so postali goja pozorne tudi ob Prl" stave v' Muzeju sodobne, sti v New Yorku. tedaj razstavljenih k’0?.?}1« grač so j ih nekaj vključili^ no zbirko. Laskave ocene pozornost so Kogojevi At posvetile revije kot IndU*} sign (New York 1971)'°h“\fi ska revija Werk iz istW < plastično analizo njegoftMn j| kovalnega hotenja in Pr^a%l>' 'hai. lahko najdemo tudi " ,lial* K ski reviji Marketing w": j/rtr. ila i1" j u. nul, r naJIeps^^Togoja ocenilo j revija Mobilia leta 1970. je že na začetku članka111^iHjig »Tako napredni design ti i. vije je naravnost presen ^ ^ Kogoj se loteva vsake Pr? ,-f ^ tike znanstveno raziskuj#^ Čiča posredoval Andante d novega Koncerta za Es-duru. Za zaključek je .0-tudi trio v sestavi Milojka ^,1' klavir, Marko Bitežnik 'j' t ter Patrizia Magnani — L tr zaigral Rondo iz Haydnove» št. 3 v C - duru, ALEKSANDER 1{ , Orkester Slovenske filharmonije jutri v gledali V' v 1SCU , i^ c TrJcer bo v gledališču Ver-r, dru9i koncert letošnje h fatter oi sezone- Nastopil bo j^t|jar,e Slovenske filharmonije iz S h ’ ** bo pod vodstvom An-% ri„ia izvajal Marjana Ko-e 0 *Bela krajina», Vival ter t?e.rt v C duru za troben-i# S .Ivičevo 7. simfonijo, t* _ “^mprajs/co*. Kot solista 9 Arno%0pila Anton Grčar in Stan *BeIa krajina» je tretje : ur Jliiju ?rio Marjana Kozine v j,- b simfoničnih poemov, terne iz NOB. Ostale W rte n/, I 0|vtuuwt5 nuni JU nu pf, > u. “store tllova gora*. «Pad r Ms ie *Prpti morju*. enji, ' boč pa vseh s’ovenskih ■ sBelj *tva>~itev. Sam Kozina je ** P 2an;rpHni» nekoč med dru-i/ jJSotng0 ■ *Obrnili smo stran. i/ % ' ti k \ jr, ■ af Poiorava na valovih if / Preji,, trpljenju ter krvi, ki • J* tudi0 "a b°inem polju, je sli-' iVrgolenje ptic, medtem Sf sIe^°- ■ •» >j j,.,:*radi je danes znan » ta*Mni ■ no zaradi svojih in-p- * bij pr ntb skladb. Toda nekoč i< ,N77Iaren predvsem zaradi V Jooun ?e • .SQj je tudi tovrstna * -i ■ Ici 6ra bila velika: kakih 40 ? Plen se jih je nad polo- Slp,otjn osttl°- Jjj bo ri s*a Slovenska filharmo-k ia Tmes izvajala njegov Kon-. taj u ave trobenti, ki se začne \ 8“eseiim H & Ltrobenti tako rekoč med ji rniroenmieta, drugi stavek je it?1 *et0 »■ "staljen, tretji a! %tn,ilVaben. tako da 7 tin.iPpm teme iz NOB. Ostale Jdni« ?. nt?ne skladbe nosijo na W;' ' novo stvarnost. Nad L^ojinu0 te zasijalo sonce, ki i(i Prvimi žarki ožarja bele rAllegrom», v kate- pa je se soli- « bit?*a, Zares izkazati, če ho iSJ/lu kos- 1Ceva 7. simfonija nosi ie ina *leningrajska» zato, ker <«jt, rusfci mojster sestavil Ko so nacistične vojske iiiitiiiiitiiiiinniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiniiitmiifiMiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiimiiminiiiHifiiimiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DIJAKI UČITELJIŠČA A. M. SLOMŠEK IZ TRSTA NA OBISKU V PODČETRTKU Šola, ki s sodobnimi prijemi uvaja mladino v živo življenje Šolo, ki jo obiskuje 400 učencev iz vse okolice, dejansko upravljajo učenci sami - Velik poudarek na praktičnem učenju v naravi i. Ptesto ob Nevi v oklepu. Ostalo leta 1041, toda že » 0u. s« ga izvajali in to ne %kv,enem Leningradu ter ^ pa tudi že na An-ter v ZDA. V sredo, 26. aprila 1978. se je zaključil tridnevni izlet dijakov 3. in 4. b razreda Državnega učiteljišča A. M. Slomšek po Štajerski. Zadnji dan izleta smo posvetili ogledu osnovne šole v Podčetrtku. Mnogo se je že pisalo o tej osnovni šoli v maihni vasici kakih 15 km od Rogaške Slatine. Prav zato smo se tudi mi odločili, da na kratko opišemo en dan, ki smo ga preživeli tam in ki smo si ga tudi zelo dobro vtisnili v snomin. Ozka asfaltirana cesta vodi med travniki in polji in nas kmalu pripelje do obcestnega napisa: PODČETRTEK. Vsi smo bili kar malo presenečeni, saj je v vasici le nekaj hiš in med temi sicer stara, a zelo lepo ohranjena dvonadstropna hiša, ki že po zunanjem videzu daje vtis šoie. Poleg stoji lepa nova in moderna šola, na kateri piše: OSNOVNA ŠOLA PODČETRTEK. Marsikoga med nami to ni navdušilo, saj so si take zgradbe vsaj na zunaj vse nekoliko podobne. Priznati je tudi treba, da je tudi marsikomu šinilo v glavo, le zakaj smo prišli sera ali pa se. mu. je zastavilo vprašanje, kaj je tako posebnega na tej šoli. Toda nekaj nam je padlo v oči. Kako čisto je vsepovsod, še tako se lahko trudiš, za man iščeš košček papirja. Povsod so lepi, cementni koši, na katerih piše «TU SEM*. ^0' II IllUflllllllllllllllllllimill IIIIIHI lili MIHI MIH Mllllllllllll lllll llllllllf III* ^STNO PISMO STARSEV S PROSEKA Kdo zavlačuje poimenovanje Snovne šole po Ivanu Regentu? S* z vprašanjem poimenovanja slovenske osnovne šole na Pro-užnem domačinu Ivanu Regentu, borcu za socialne in na j3iee Pravice primorskih in zlasti še tržaških Slovencev, so pred- i ' K. . _„ An1» r0te,?n za Petek, 5. maja d Plemeljujemo z ugo-Šn.e^U ° P°novno na dnev-% šoigStan/ca točka o poime- e Po j ml j iv o J* kako je lahko spet ,j s ,an vprašanje o poime-'1 yila „;‘5- ko je ta zadeva že »rj^Dt : J, w JK ILL £UUVUU CK prahu na Proseku 1 ig u■ Starši smo se že iz- ^M0\ahtevali' Miu h)nH°m(!nuie P° zaslužnem \,s^kn Regentu, kar je bil kf ,v dtio?nega zbora Združenja n °' 11 1976- Pred tem 1 b?’ ^ iHe rn°remo mimo Ugoto-ll/čiteljski zbor šole ce-9o#n,.yi vse kulturno - šport-Ntf * ptarske in druge organi-‘ Kontovela, naj ta ,, ^Ud j lniena za poimenovanje *e «a?h. w.s lega poziva je prišlo k *?ta s« vaščani želijo, da ■o ;.^.icon,"?en“ie po Ivanu Regen- 'tJ^i '1?'n° koliko govora je biti? t> ipL sejah medrazrednega k *>W“ šolskega leta 1976 77. ar nam je bilo tudi. da ejj ta obiščite nasl • CASUAL od pionirjev - tehnikov do pravcatih mininapovedovalcev), da je čas njihove službe potekel in da gredo v razrede. Pove jim tudi najvažnejše stvari, ki so v načrtu za tisti dan. Medtem ko nam to pripoveduje, si radovedno ogledujemo »mini trgovine«, ki so zelo okusno opremljene, čeprav je večina opreme izdelana iz lesa pri tehničnem pouku. Posebno v bifeju RDEČA KAPICA se nam pogled večkrat ustavi na napisih o pijačah, žvečilnem gumiju itd. Poleg proda- jaln je tudi mala cvetličarna, blizu nje pa velik lesen kažipot, na katerem so označeni po težavnostni stopnji in po trajanju izleti v okolico. Končno nas pripelje ravnatelj tudi pred vhod v samo šolsko poslopje. Prvi prostor, ki ga vidimo, je garderoba, kjer srečamo prvega učenca. Pove nam, da je danes dežuren in razloži tudi, kakšna je njegova naloga. Mimo njega stopimo na hodnik, kjer nas spet pozdravi doma narejen robot. Predstavi se nam kot dežurni vratar Jaka in tudi pove, da je tukaj namesto pridnega učenca, ki je sedaj pri pouku. Poduči nas, kako in zakaj lahko uporabimo telefon. če namreč zavrtiš številko 1, se oglasi tajnica in ti pomaga če imaš problem. Blizu njega se nam vsem ustavi pogled na veliki rdeči tabli, na kateri piše: PONOSNI SMO. V NAŠI ŠOLI NI KLJUČEV Poleg je narisan velik ključ in dvakrat prečrtan. Ko se vzpnemo po stopnicah, je tam PIONIRSKI KIOSK PIKI. Res ne vidimo vrat, nad vhodom visijo nekakšne lesene orglice. Tu namreč uporabljajo le take in nodobne znake namesto zaklenjenih vrat. V kiosku si lahko kupiš papirnate serviete, robčke, toaletni papir itd. Tam so zelo preprosto izdelani avtomati, vanj vržeš denar in ven vzameš potrebno. Denar je od zadaj seveda dostopen, vendar se lahko pohvalijo, da ni še nikoli ničesar zmanjkalo. Dalje po hodniku je pionirska papirnica, ki prodaja spet vse, kar je potrebno za pisanje in risanje. Na šoli imajo tudi službo pionirskega knjigovodstva, ki je razdeljeno na tri oddelke: varstvo narave, varstvo zgodovinskih spomenikov in naši varovanci. Naši varovanci so sami starejši ljudje v vasi in okolici, ki jim pionirji pomagajo, oni pa so jim dali nasvete za zdravo in dolgo življenje. V šoli imajo tudi šolsko hranilnico, ki zaposluje 4 učence, med njimi je eden tudi dnevni šef. Ta hranilnica pa ni kar tako, saj ima v blagajni (zaradi tujih morebitnih obiskovalcev!) kar okrog 10 milijonov starih dinarjev. Ker se tudi v praksi vedno več uvajajo, za plačevanje čeki, se tudi tu pripravljajo na plačevanje s čeki. Na šoli je tudi zelo lepa in moderna telovadnica. Pouk telovadbe sta ravno tisti dan vodili dve starejši učenki, ker je bila učiteljica odsotna. Otroci so jima prav pridno sledili. Ko smo si ogledali ta del šole, smo odšli v veliko jedilnico, ki je bila (čeprav je bilo že po malici) izredno čista. Vsaka miza ima leseno stojalo z imenom države, glavnega mesta in poleg je tudi zastava. Ponekod je izdelana tudi maketa tipične stvari za tisto de želo. Po kratkem predahu smo odšli v staro šolo. Večji del tega poslopja je spremenjen v muzej, ki nosi naslov KAKO STA ŽIVELA BABICA IN DEDEK. Tu najdemo stare posode, likalnike, šivalne stroje itd. V prvem nadstropju je studio radia Kekec. Ko smo si ravno ogledovali ta del šo le, nas je tenek glasek tudi po zvočnikih pozdravil. Ko smo si vse ogledali, smo i-meli še razgovor z ravnateljem. Mnogo nas je zanimalo. Povedal nam je tudi, da je 8. marec dan, ko šolo popolnoma upravljajo u-čenci. Med drugim je na šoli u-pravni odbor, v katerem so učen ci — delegati iz vsakega razreda. Na šoli deluje tudi cel kun drganizaclj. med njimi je morda najbolj presenetljiva vzgojna po- svetovalnica, ki jo vodijo učenci sami pod vodstvom mentorja. Še mnogo je stvari, ki bi jih morali povedati. Zdelo se nam je, kot da se nam je ponudila priložnost videti tip idealne osnovne šole. Ta šola ne da otroku le u-strezne šolske izobrazbe, ampak ga tudi pravilno vključuje v vsakodnevno življenje in mu pomaga, da postane koristen član družbe in kjer si bo znal pomagati tudi sam. Kot smo iz vsega tega razumeli je glavno vodilo šole pripraviti otroka do tega, da bo v življenju dosegel srečo, to je zlasti pri izbiri svojega poklica. Dobiček je pri tem postranska stvar. To je namreč dokaz, zakaj se u-čenci te šole vedno znova vračajo in s svojim znanjem in dobro voljo pomagajo šoli in učencem brezplačno! Mislim, da smo že povedali dovolj in upam, da smo vsaj malo uspeli v naši želji, povedati kakšno je življenje na tako majhni osnovni fpli kot je v Podčetrtku in kaj se' da vse storiti z dobro voljo, Mi vsi zagotovo vemo, da tega obiska nikdar ne bomo obžalovali, saj nam je obogatil naše znanje. Pa tudi pozabili še dolgo ne bomo dneva na osnovni šoli v Podčetrtku. Državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu Dijaki 4.b razreda sporoča: Ul. sv. Frančiška 20 LJUBITELJI ZBOROVSKEGA PETJA, POZOR! Izšel je album PRIMORSKA POJE. Na dveh velikih ploščah lahko poslušate moške, ženske in mešane primorske zbore. 24 ZBOROV — 24 PESMI—VELIKO MINUT GLASBENEGA UŽITKA BI SE RADI SEZNANILI S STVARNOSTJO V BENEŠKI SLOVENIJI? V Tržaški knjigarni Vam |e na predvsem na tri nova dela: razpolago strokovna literatura. Opozarjamo LINGUA ESPRESSIONE E NELLA SLAVIA ITALIANA LETTERATURA Zbornik predavanj, ki jih prireja študijski center «Nediža» Sest prispevkov slovenskih strokovnjakov, ki se poglabljajo v jezikovne značilnosti Benečanov ■ Mb StovmM «UmU UrtM H Estr Sli SLOVENI IN ITALIA LA SCUOLA NELLA BENECIA PROBLEMI E PROPOSTE Lingua, espressione e letteratura nella Slavia italiana Uuaderni Nedižu 2 POHIŠTVO RENAR OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255 Lastna obrtniška delavnica in prodajalna Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE. Obiščite nas! S LA SCUOLA NELLA BENECIA Položaj šole v Beneški Sloveniji. Zakaj ni pouka v slovenščini? Kako naj do tega pride? Kaj predlagajo Benečani? Prebivalstvo, krajevne značilnosti, gospodarski aspekti, kultura, zgodovina, turistične zanimivosti — vse to dobite v knjigi LA SLAVIA ITALIANA s poglobljenim uvodom Ferruccia Clavore la slavia italiana nella “Guida dclle Prcalpi Giulk” i\ OLINTO MARINELU Presenlaiinnc 41 Ferrnccl« Clavar« A USA IDI MULE Knjiga plemeniti človeka • Knjigo dnbite v Tiiaitti ■ MIIIIIIIMMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Ml IIIIIIIIIIIIIMHIMMIIIIMIIIMIIIlaillllll lili IIMIH1IIII|IIII I MIMI llllltlll llllllllll MIIHIII lllll III MIIIHIMItlllHIIIIIIIMlIlllllllllllll II llllatlllllllllllMIIIIIIIIII MIH Mllllllllllllllllll IIHIIIIIHI Poslanstvo in problemi mladega Društva Slovencev miljske občine Težavni, toda spodbudni začetni koraki - Pomanjkanje prostorov zavira širši obseg delovanja - Otroški vrtec - velika pridobitev O Društvu Slovencev miljske ob-1 ni dvorani in tako se ie praktično čine se je v našem tisku že veli-1 ustanovilo društvo. Vsi smo čutili ko pisalo, posebno ob raznih veselicah, ki jih društvo prireja. Da bi pa zvedel kaj več o delovanju društva, ki je nastalo praktično iz nič, sem poprosil Petra Violo in Bruno Manin, da bi povedala našim bralcem še kaj več o njegoyem nastanku in delovanju. — Tovariš Viola, vi ste bili praktično z Kiljanom Ferlugo pobudnik tega društva. Taj vas je spodbudilo, da ste se odločili za njegovo ustanovitev? — S tovarišem Kiljanom sva se v občinskem svetu od vsega začetka borila za naše pravice, za pravice, katere nam zagotavlja ustava. Tako sva si prizadevala, da bi na občini imeli prevajalca, še posebno po o-simskih sporazumih. Od leta 1948 je vsa slovenska dejavnost v naši občini zamrla. Zato smo čutili potrebo po ustanovitvi društva, ki bi združevalo Slovence naše občine, društvo, ki bi pričalo o naši prisotnosti v občini, 'J bi dokazalo, da tu žive Slovenci, da nas ne morejo in ne smejo prezreti. — Bruna, kako se je pa pričelo delovanje društva? — Na pobudo Kiljana Ferluge in Petra Viole smo se pred kakimi tremi leti sestali nekateri posamezniki in ustanovili pripravljalni odbor društva. Po raznih sestankih smo se srečali z občinstvom v občinski sej- potrebo po združitvi, da bi tudi v naši občini imeli društvo, ki bi dokazovalo, da tudi tu živimo Slovenci. Čutili smo potrebo, da bi se ljudje, ki so praktično pozabili svoj materin jezik, narodno osvestili, da bi se zavedeli, da so Slovenci in da se tega ni treba sramovrli, da ima tudi naš jezik enake pravice kot ostali. Tako smo po ustanovitvi pri redili veselico, ki je sedaj postala praktično že tradicionalna, in uvedli še druge prireditve, ki privabljajo vedno polno občinstva. — Torej se delovanje društva praktično omejuje n i prirejanje proslav in veselic? Zakaj ne organizirale tudi predavanj in še kaj drugega? — Glavni problemi našega društva so prostori, če bi imeli lastne pro store, ki seveda lahko organizirali predavanja, ali kaj podobnega, če sar za sedaj š ne moremo. Zahvaliti se moramo le KPI, ki nam ra de volje odstopi svoje prostore, da se lahko v njih zbiramo in pripra vimo razne prireditve, ki so potem v raznih dvoranah v Miljah. V občinskem svetu sva s tovarišem Kiljanom že poprosila za prostore, in občina nam .je tudi zagotovila, da jih bomo v kratkem dobili, če bi imeli lastne prostore, bi lahko vedno kaj organizirali za naše občane, pre davanja, filmske večere itd., ker pa jih nimamo, vsega tega ne moremo in se moramo zadovoljiti le z občasnimi prireditvami. — Kaj pa ti, Bruna, misliš o tem? — Soglašam " tovarišem Violo. Naše delovanje bi bilo veliko bolj popolno, če bi imeli lastne prostore. Posebno občutimo to pomanjkljivost mi mladi, ki praktično nimf mr prostora, kjer bi se lahko srečali in se pogovorili o naših problemih. Mi mladi Miljčani nimamo slovenske mladinske organizacije, kot so taborniki ali skavti. Če se hočemo srečati moramo v Trst ali pa v i-talijansko družbo. Pri Korošcih so že na boljšem. Pomislili smo tudi, da bi za mladino ustanovili sekcijo Glasbene matice, katera je bila tudi pripravljena priskočiti jiam na pomoč, a kaj, ko pademo spet na pomanjkanje prostora, kjer bi lahko kaj naredili! Vedno moramo biti na milost in nemilost drugih! Pomislili smo tudi na mlado dramsko skupino, a tudi tu še vse lebdi! Poudarila bi še, da smo na pobudo društva dobili v Miljah slovenski vrtec, ki deluje v okviru občinskega vrtca v Čamporah! Zbrala se je skupina staršev, ki je zahtevala od občinske uprave slovenski vrtec. Po ustanovitvi društva se j; pritisk še povečal in danes z zadovoljstvom gledamo na to t ašo pridobitev, saj šteje vrtec okoli 28 otrok, kar za naše razmere ni malo! — Kaj pa Slovenci v Miljah? Iz lastne izkušnje vem, da te vsi debelo pogledajo, ko omeniš, da prihajaš iz Milj. Kje praktično žive Slovenci v miljski občini, tovariš Viola? — Center slovenstva v miljski občini so praktično Korošci. Ta vas je bila pretežno slovenska, a sedaj se je tudi sem priselilo veliko tuj cev in Slovencev nas ni več toliko. Veliko naših ljudi je tudi v Štra-marju, pri Beloglavu in tudi v centru samem živi precej družin. Glavno pa je to, da so v Miljah in okolici vedno živeli Slovenci! — Bruna, kako pa so ljudje sprejeli delovanje društva? — Na začetku so bili nekam skep lični, posebno tisti, ki so pozabita na svojo pripadnost. Seda' pa s vsi navdušeni in pridno sodeluje,' in prihajajo ra naše prireditve. Za nimivo je, da so na prve prireditve prišli ljudje, ki so ob vhodu govo rili italijansko, na koncu pa so zno va govorili slovensko. — Kakšno pa ho delovanje društva v prihodnje? — V maju bomo, kot vsako leto, organizirali že tradicionalno veselico, na kateri l nastopa1 tudi naš na novo ustanovljeni zbor Jadran, naši malčki in pa srednješolci. U-pajmo, da bo tudi ta prireditev u-spela, kot <°o prejšnje in da se bo občinstvo tudi tokrat polnoštevilno odzvalo. Boris Valentič POP TEDNIK Trojni album country rock skupine Nittg Gritty Dirt Band, zadnji album pevca Al Stewarta, album pevke Aliče ter skupina Osanna. ki, kot morda veste, poje v neapeljskem narečju, bodo gostje današnje rubrike pop tednik. NITTY GRITTY DIRT BAND Dirt, silver and gold (UNITED ARTIST A UAL 324071) Dobeseden prevod naslova jc «u-mazanija. srebro in zlato». album pa so posneli z zlatom preliti izvajalci, člani ze legendarne skupine Niltg Grittp Dirt Band ki spada med vodilne ansamble tako imenovanega ivestern-countrg rocka. Kot sem že napisal v uvodu. je to delo posneto na treh ploščah in za nakup tega albuma je potreben ves zaslužek enega dneva. Naj takoj povem, da ne gre za novejše delo. temveč za posnetek antološkega značaja. V teh treh ploščah se skriva delo skupine iz tega desetletja. Motam priznati, da je vse skgpaj razsodno pripravljeno saj najdemo cel kun manj znanih skladb. Seveda velja la sodba le za naše področje. ker pri nas skupina ni tako popularna, trdil bi celo, da je marsikomu neznana. Ne vem kako je v ZDA, kjer uživa zavidljivo popularnost. Pravijo da ima to delo poslovilni značaj, ker da namerava skupina popolnoma Spremeniti pot, po kateri hodi že desetletje. Ameriška revija Billboard pravi, da so si spremenili ime v Dirt Band in so *Nitty Gritty» opustili, ter da so zbrali medse nove člane ter da so v svoj briljantni, zabavni sound vpeljali čisto jazzovske oprijeme. Če je tako. bomo po vsej verjetnosti spoznali pri njihovi prihodnji plošči. Osebno tem novicam ne verjamem preveč. Dvomim, da bi ta ansambel načenjal nove poti, še posebno dvomim. da bi se lahko približal jazzovski glasbi. Še posebno taki, kot je današnja. Naj bo kakor koli in še posebej, če smo zares pred napovedano spremembo, zadnji čas je da spoznate to skupino Nudi se vam izredna priložnost. da jih spoznate s tem sintetičnim a res izbranim in kvalitetnim delom. AL STEWART The early years (RCA PL 25131) Ime Al Steivart nas še vedno spominja na zadnji uspeli album *The year of the catt. ki je doživel velik uspeh po vsej Evropi. Ker Al l.ima v loncu še nič novega in da bi njegova popularnost ne zašla v pozafjo, je primerno poskrbel in izdal antološko zbirko The Earlg Years '(prva, začetna leta), ki pa predstavlja za naše pojme pravo novost. Pomislimo le, da je to šele drugi album. ki ga objavljajo v Italiji. Doma jih je Al izdal kar devet. Posnete so skladbe iz treh starejših albumov, ki spadajo v sam začetek kariere. Tudi to delo je produciral tonski inženir Alan Par-sons. ki smo ga srečali že pri Beatlesih in Pink F log dih. Osebno sem proti antološkim ploščam, saj so te navadno dane na prodaj zgolj iz špekulativno-finančnih namenov. Današnja je ena izmed redkih rubrik, v kateri najdemo tako posrečene antološke plošče. Tudi Alova, če ji boste prisluhnili, nosi v sebi pristno noto novosti in izvirnosti, kih ko poslušate res kvaliteten rock, na katerega smo že zdavnaj pozabili. The Supremes, slavni vokalni trio založbe Motown, še pojejo. V Londonu so jih lahko občudovali na fenomenalnem koncertu, ki so k a predstavile «starke» v prejšnjih dneh. S tem so se tudi razblinile govorice, češ da so se razšle. ALIČE Cosa resta... un fiore (CGD 20040) Kdo je Aiice? Je res prikupna pevka. Rodila se je pred 21 leti v Forliju. Glasbi se je približala šele leta 1975. To je že njen drugi samostojni album. Prvi se je glasil *La mia poca grande eta». Tu se pravzaprav končujejo vsi podatki, ki jih imamo na razpolago, imamo pa v rokah najvažnejše se pravi ploščo, v kateri pride najbolj do izraza pevkina notranjost, sentimentalnost in tenkočutno doživaljanje. Aliče igra na klavir in poje, v tej kombinaciji se skriva vsa njena ustvarjalnost, njene skladbe so vse lirične in čutene Aliče sama pravi, da brez klavirja ne bi mogla ustvarjati in našteva cel kup imen, ki uporabljajo izključno klavir za spremljavo. Zaključil In. da naslov albuma skriva v sebi najboljšo njegovo opredelitev. Ko si ga pazljivo poslušal, kaj ti ostane?... Le cvetica. OSANNA Suddanee (CBS 82449) Osanna je m italijanskem tržišču že uveljavljeno ime, saj je že nekaj let tega, odkar je izšel prvi album tega ansambla. Posebno popularnost uživa seveda doma. v Neaplju, kjer se je najprej uveljavil in kjer ga seveda najlaže razumejo. Morda vesie, da pojejo Osanna v neapeljskem narečju. To pa pri poslušanju še zdaleč ne moti, ker so Osanna predvsem jazzovska skupina, k• tu pa tam uporablja tudi petje. Poudariti pa moram, da je ta album v neki vrsti prvenec, saj je prvi, ki ga je izdala skupina po že skoraj pozabljeni prekinitvi. Od začetnih Osanna so ostali le trije, vsi ostali člani so novi. V to plo ščo so člani ansambla vključili eno skladbo v italijanščini in eno v angleščini, tako da bi vsem ustregli. Govori se. da misli a meriška CBS producirati ploščo tudi v ZDA, kjer bi z lahkoto prodrla... Lestvica najbolj prodanih plošč v Trstu v tem tednu (podatke sva izdelala s pomočjo trgovin s ploščami «11 llauto magico*. Ul. Udine, «Raifon», Drevored XX. septembra, «Discoteca triestina*. Pasaža Rossoni): 45 OBRATOV 1. Staving alive - Bee Gees 2. Night fever - Bee Gees 3. Atlas, Ufo, Robot - filmska sigla 4. Heidi - Elisabetta Viviani 5. Sotto il regno ded pešci - An-tonello Venditti 33 OBRATOV 1. Saturday night fever - Original Soundtrack 2. Man Machine - Kraftwerk 3. Incontri ravvicinati - Original Soundtrack 4. Sotto il segno dei pešci - An-tonelb Venditti 5. ...and then there vvere three -Genesis Sandi Pertot in Pavel Ugrin • Churchillova zasebna vojna (Nadaljevanje s 6. strani) najpomembnejših vlog. Tragičnost Churchillovih iluzij v obrambi svojega aristokratskega, imperialističnega in izkoriščevalskega razreda pa se kaže prav v tem, da je kasneje sam postal tudi kot premier grobar lastnega britanskega imperija, a njegov govor v Fultonu 1946. leta, s katerim se je začela hladna vojna, je bil še vedno odmev njegovih hotenj in želja ponovno zaustaviti zgodovino. Seveda vse to objektivno nikakor ne zmanjšuje njegove izredne osebnosti kot politika in vojskovodje, čigar ravnanja in odločitve so biie še kako pomembne v zgodovini Evrope in sveta zadnjih petih desetletij. Sicer pa je avtor sam najbolje označil svoje delo z besedami: «V ruski državljanski vojni je šlo za to, ali se bo proti kapitalistični družbeni ureditvi lahko uveljavila opozicija, prvič organizirana na državni ravni. Naj bo torej ta vojna zaradi tega še tako osrednjega pomena za zgodovino našega časa, pa na splošno vemo o njej tako malo. Pričujoča zgodovinska raziskava je revizionistična in ikonoklastična. Naj bo prispevek k razpravi o hladni vojni, ki postavlja genezo spora med Vzhodom in Zahodom v čas pred drugo svetovno vojno in hkrati kaže notranje družbene vire antagonizma, prestavljenega na zunanjepolitično področje. To delo se ne ravna ne po buržoaznem ne po marksistično - leninističnem pogledu na dogodke. Churchillova podoba, orisana v tej knjigi, je na Zahodu prav tako malo znana kot podoba Trockega na Vzhodu. Metodično skuša ta študija povezati analitično in pripovedno obliko pisanja.* Temu nimamo kaj dodati, čeprav menimo, da je delo nehote izredno dialektično in objektivno ter pisateljsko zanimivo napisano. D. ŽEUEZNOV • Državno gledališče v Brnu (Nadaljevanje s 5. strani) s spomini na svoj rodni kraj in na delo, ki ga opravlja v tujini. Vmes se odvija družinska drama, katere tragičen razplet vse do konca ni pojasnjen. Avantgardno Gledališče na vrvici, všečno razvija v minulem času nekako zapostavljeno avantgardnost. Mladi rod igralcev in režiserjev znova oživlja nekdaj cvetočo češko gledališko avantgardnost, ki se je zlasti rada oklepa mladina in s svojim obiskom podpira napredna prizadevanja tega mladega gledališča. V peomi «Jako tako* se je sredi prizorišča, ki ga obdaja občinstvo podobno kot v gledališču v krogu, odvijala v moravskih kostumih in s folklornimi pesmimi in plesi nabita in razposajena poema ljudske suite okoli Botre smrti, ki jo zapro v skrinjo a iz nje večkrat pobegne Prešerna igralska razposajenost je doživljala radostno, mladostno kulminacijo z vsemi folklornimi značilnimi primesmi, ki so jo mladi igralci temperamentno in navdušujoče izvajali, da je bil gledalec ves čas z njimi v tesnem stiku pod vtisom nekakšnega ljudskega slavja. Še bolj zanimiva in avantgardna je bila uprizoritev enega pr vili odrskih del Bertholta Brechta Malomeščanska ženitev, v kateri so prihajale do izraza vse interpre-tacijske prvine gledališke umetnosti od igre, petja, pantomime in grotesknosti cirkuške akrobatike. Vsekakor je predstava nudila dovolj zanimiv vpogled v prizadevanje nove češke generacije v gledališki avantgardnosti v sedanjem trenutku, ki se bo z neumornim sodobnim gledališkim iskanjem mladih, nadarjenih gledališčnikov, zagotovo razvila do tiste u-metniške prepričljivosti, kj ji a-vantgarda ne bo zgolj sama sebi namen. EMIL FRELIH Sestavljajte TOP lestvico TOP LESTVICA — RADIO TRST A IME IN PRIIMEK: NASLOV: _________________________ GLASUJEM ZA POPEVKO: IZVAJA: P. d. Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RAJ • Radiotelevisione Haliana Postaja Trst/A Ulica F. Severo, 7 ■ Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 1G.30 v oddaji TOP LESTVICA. VAŠA TOP LESTVICA Ta teden ste izbruli popevke: 1. (1) A MANO A MANO — Riccartlo Cocciante 2. (3) PENSIERO STUPENDO — Patty Pravo 3. (2) FIGLI DELLE STELLE — Alan Sorrenti 4. (6) STAYIN’ ALIVE — Bee Gees 5. (4) ...E DIRSI CIAO — Matia Bazar S. (5) ČAO BAMBINA, ČAO — Tomislav Ivčič 7. (9) SCOTCH MACHINE — Voyage 8. (7) U RAZDELJAK TE LJUBIM — Ansambel Žctva 9. (10) SOTTO IL SEGNO DEI PEŠCI — Antonello Venditti IB. (8) THE HOUSE OF THE RISING SUN — Santa Esmeralda RESTAVRACIJA KRAS COL (Repentabor) — Tel. 227-113 S 4. majem sta prevzela novo vodstvo JEJČIČ B020 in STANA Priporočata se! KRAŠKA KUHINJA - DOMAČA VINA r V MARICA GREGORK- STEPANČIČEVA MILENA LAVRENČIČ • LAPAJNE (1874 -1954) V isti številki Gledališkega lista je isti avtor napisal še sestavek z naslovom -Pozabljena .Veronika Deseni-ška’» (str, 15-18) kjer obžaluje, da je bilo v dotedanjih obravnavah delo pravzaprav prezrto, čeprav se že iz zgodovinskega stališča to ne bi smelo zgoditi. Nato navaja vsebino drame. Dejanje se godi v letih 1414 - 1428, najprej na gradu Desenice, kamor pride Friderik, grof Celjski, sicer poročen z Elizabeto Frankopansko, na obisk zaradi lepe Veronike. Dekle pa, ne vedoč kdo je, se vanj zaljubi. Friderikov oče Herman Celjski, hoče obdržati s Frankopani dobre odnose in zato noče o Friderikovi ljubezni do Veronike ničesar slišati. Elizabeta izve za moževo ljubezen in se hoče vsa posvetiti vzgoji sina Ulrika v hrvaškem duhu. Sicer vdana žena vzroji ko izve, da hoče Friderik pripeljati na dvor Veroniko kot njeno družico. V prepiru Friderik Elizabeto zabode. Kralj Sigismund, poročen s Friderikovo sestro Barbaro, izroči svaka slavonskemu banu. Cez nekaj let, ko je Friderik že prost in sta z Veroniko srečno poročena, pridejo na dan spletke Hermana in Barbare. Friderik pošlje Veroniko v Kostanjevico, Herman pa hoče sina poročiti z nemško grofico. Po smrti Friderikovega brata Hermana, ko ostane Friderik edini dedič, mu oče prepove shajanje z Veroniko. Sin se ukloni in predlaga ženi takšno reditev. Veronika spozna v njem slabiča, ki ga je k njej pripeljala le strast. Preseneti jo tudi Herman, ki jo hoče najprej pridobiti za svoj načrt, ko pa ne uspe, jo obdolži kot čarovnico. Na sojenju v Celju pa je kot plemkinja in Friderikova žena oproščena. Vendar pride Herman s slugami, odvedejo jo in utopijo. Kritik Traven ugotavlja v članku da temelji drama na nestanovitnosti Friderikovega značaja, ki je "Zgodovinsko izpričan-, prehodi njegovih prestopkov pa niso utemeljeni. Dalje pravi, da so dialogi neokretni in premalo izdelani. Herman ni «... v dogajanju nosilec pro-tidejanja, ki s svojimi odločitvami povzroča konflikte- kot tudi končni propad ljubezenskega para, Friderika in Veronike. Delo je priča naporov slovenskih pisateljev pred 1. svetovno vojno za izvirno dramsko delo in zanimiv odlomek zgodovine slovenskega gledališča v Trstu. O drami Marice Gregorič - Stepančičeve je v -Jeziku in slovstvu- pisal tudi prof. Lino Legiša (1908, str. 130-131), ki poudarja, da delo nima posebne literarne vrednosti, da pa je Gregoričeva nedvomno poznala tudi dramo Evgena Tomiča z istim naslovom, ki je, kot ona, napravil Veroniko za narodno junakinjo. Legiša kritizira le povprečno podajanje dejanja, pohvali pa čustvene prizore Veronike in Elizabete in nekaj zanimivih mest v tekstu, L. 1915 si je Marica Gregorič zadala tudi nelahko nalogo in sestavila "Slovensko - italijansko slovnico za Italijane-, ki je izšla do 1. 1936 v štirih izdajah. Kritik tržaškega časopisa «Piccolo della sera-, italijanski slavist Umberto Urbanac - Urbani je napisal o delu ugodno oceno (8. sept. 1936). Po zasedbi Primorske 1. 1918 je sestavila za svoje rojake in izdala v samozaložbi v Ljubljani še "Italijansko - slovensko slovnico za Slovence-. V rokopisni zapuščini Marice Gregorič - Stepančičeve v Trstu so ohranjeni tudi njeni dnevniki, ki jih je začela pisati takoj po poroki 30. I. 1917 (poročila se je 28. I. 1917), zaključila pa 30. 1. 1942, ko je njen mož Gra- Nedelja, 7. maja 1978 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.0j Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Oddaja o Benečiji; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Srečajmo se, spoznavajmo se; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba, turistični razgledi. KOPER 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 V nedeljo zjutraj z G. Pa-gano; 9.15 Orkester Wunderlich; 9.30 Emmeelle; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Glasben; portret; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Daniel Sentacruz Ensamble; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Stisk rok; 15.15 Orkester Fenati; 15.30 Folk in ne; 16.00 Slovenski poeti; 16.15 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah, Kmetijski nasveti, Humor; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Glasba po željah, Reportaža in programi tedna; 18.30 Na športnih igriščih: 20.00 Jug. pevci; 20.32 Rock party; 21.45 Mala dela velikih mojstrov. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 18.00, 19.00 Poročila; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.20 V prvi vrsti; 11.15 Popotovanje; 12,20 Glasbeno - govorni program; 13.45 Perfida Rai; 14.45 Musič shovv: 15.25 Radio 1 za vsakogar: 16.00 Športna oddaja; 16.50 Nogomet; 19.35 Orfej v peklu; 22.30 Mala Italija; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30. 19.30 Poročila; 7.55 Vprašanja Radiu 2; 8.45 Videlo flash; 9.35 Gran Va-rieta; 11.00 Ne, ni BBC; 12.13 Vrstijo se popevke; 12.45 Kviz oddaja; 14.30 Popevke serije A; 15.00 15.00 Luna Park; 16.00 Nedelja v športu; T. .00 Disco azione; 18.55 O glasbi: 19.50 Guardiano del Faro; 20.10 Opera ’78; 21.00 Glasbene novosti za mlade. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00. 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, vojaki! ; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.37 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši. . .; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11,15 Glasba po željah; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce: 13.45 Orkester Goiden Ei«ht: 11.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna radijska igra: 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Jug. glasbeni umetniki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba, Ponedeljek, 8. maja 1978 TRST A 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica; 8.05 Iz studia 2; 9.05 Pevci in ansambli; 9.30 S kuhinjo po svetu; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert; 10.30 Biti ženska; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Poslušali boste; 13.15 Slov. zbori; 13.35 Melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba od tu in tam; 15.00 Glasbeni ping pong; 16.30 Mladi izvajalci; 17.05 Opere enodejanke; 18.05 Trst in njegove prometne zveze; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.32 Stranj iz albuma; 9.20 Poje J.J. Barnes; 9.32 Emmeelle; 10.00 Z nami je. . 10.00 Življenje v šoli; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 šport; 14.10 Plošče; 14.33 Pojo B.T. Express, Rezonansa in Romans; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Orkester; 15.40 Popevke; 16.00 Pismo iz. . .; 16.05 La Vera Romagna; 16.20 Flash v glasbi; 16.40 Glasben; notes: Tema dneva; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.33 Crash; 20.00 Jazz; 20.32 Rock party; 21.00 Diskoteka; 21.32 Operni oder; 22.45 Pop jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila: 8.50 Jutranja glasba; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Mu-sicelmente; 14.30 Srečanja; 15.05 Prvi Nip; 17.10 Musiča Sud; 17.30 Srečanja; 18.00 Avtorjeva pesem; 18.35 Vzgojna oddaja; 19.35 O izgubljenih priložnostih; 12.05 Slike Evrope; 22.15 Folklorna glasba. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 TV v glasbi; 9.32 Nadaljevanka; 10.12 Telefonski pogovori: 12.45 O najboljšem; 15.00 in 16.37 Tu Radio 2; 17.55 Da m Ne; 19.50 Prijetno poslušanje: 20.55 Koncert, SLOVENIJA 5.00. 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00. 19.00, 22.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringara-ja; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Pripo- ročajo vam. . .; 14.05 Amaterski zbori: 14.30 Glasba po željah: 15.45 Kulturna kronika; 16.00 «Vrti ljak»; 17.00 Studio.ob .17.00; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zadovoljni Kranjci; 20.00 Kulturni globus: 20.10 «Boris Godunov*, opera; 22.20 Iz jug. studiov, ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK 13.30 Dnevnik 1 - VESTI 14.00 V TEKU NEDELJE 14.20 ŠPORTNE VESTI 14.25 - 15.10 - 16.05 - 18.05 IN... SIEME 14.35 DISCO RING 15.25 Beležke o Hollywoodu 16.40 Joj, jutri je ponedeljek 17.45 90. minuta 18.15 Ital. nogometno prvenstvo 20.00 DNEVNIK 20.40 JAZZ BAND. 3. nadalj. 22.05 ŠPORTNA NEDELJA 23.05 Progled programa za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 «Tin Tinove dogodivščine*, risanka Rdeče in modro: Metla 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 ONA DRUGA NEDELJA 14.15 Neposredni športni prenosi 18.00 TIGROVE BRIGADE TV film 19.00 Ital. nogometno prvenstvo Vremenska slika 19.50 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.00 NEDELJA SPRINT 20.40 SEDMO LETO 21.45 Dnevnik 2 - Dossier 22.40 Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI 22.55 Posvečeno Benetkam: Simf. koncert 23.30 Programi za prihodnje dni JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.55 KAJ JE NAROBE; «Zadnjih 55», mladinski film 11.30 Ljudje in zemlja 14.05 Britanska enciklopedija 14.30 Svetovno prvenstvo v boksu (prenos) 16.55 Mednarodno tekmovanje v badmintonu in lokostrelstvu 17.15 SONATA NAD JEZEROM film 18.45 Avtomobilske dirke formule J v Monte Carlu 19.30 DNEVNIK 20.05 SNEMANJE: «Konec tedna*, nanizanka 21.05 Od Sutjeske do Gatačkega polja 21.25 DNEVNIK 21.50 Nogomet: C. ZVEZDA — PARTIZAN 22.25 Šport/ni pregled 22.55 Svetovno prvenstvo v boksu Koper 14.30 Boks: BEOGRAD Svetovno prvenstvo 17.30 Hokej: PRAGA SZ — ČSSR 19.30 Otroški kotiček 20.00 27. kanal on IS ^TTfSIil^A 20.35 MORNARJI, ŽENSKE IN TEŽAVE Film z M. Areno, A. Lane, U. Tognazzijem, L. Masiero 22.00 MARIELLE' MATHIEU zabavno-glasbena oddaja 22.35 Nogomet: PARTIZAN — C. ZVEZDA ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Knjižna rubrika 13.30 DNEVNIK 14.00 Iz parlamenta . 14.25 Retorika v današnji vzgojna oddaja 17.00 Ob petih s... SANDROM MAZZOLO . 17.05 Gioco-citta. kviz za 0 18.00 Argumenti 18.30 Oddaja o prehrani 18.50 Osmi dan: Pariz po desetih i Tnnif TAR7ANOVI US' 19.20 TRDE TARZANOVI 1. del filma 20.00 DNEVNIK 20.40 Politična tribuna ^0 4 ti Nifj ble 5 st L* delov H Pine, fVa 12.30 Vidim, slišim, govon^j 13.09 Dnevnik 2 - OB 13. 13.30 Vzgojna oddaja 15.30 GIRO D’ IT ALI A 17.00 Program za otroke: ^ «Ivan, car kmet*. L j. 17.30 «Dorothea in sraka*.*jL ržJ vkv" 17A0 MAJHNI ČUDEŽI V PRIRODE. 1. nadalj. 18.00 Laboratorij 4 18.25 Iz Parlamenta .,0fi Dnevnik - ŠPORTNE 18.50 Programi pristopanj* 19.05 DRIBBLING 19.45 Dnevnik - ODPRTI $lv 20.40 VRATA V TEMO: J «Očividec», 4. in zadnj* 21.40 Evropske slike: ŠVK- 22.40 O protestantizmu ^ ygjTl 9.05 Dnevnik 2 - ZADNJE ^ JUGOSLOVANSKA 1 Ljubljana 10.00 - 11.10 - l5'05 ŠOLA: Pravljica, Ato*1’-^ travniku, Materinščina. Ijepis 16.05 Kmetijska oddaja 17.10 Sedem stopnic do Dopoldanski in poP°a otroci , 17.25 Britanska enciklopedtl* 17.50 OBZORNIK ... pr 18.00 Da bomo laže odloča®-jfji kinitev delovnega r0* 18.15 čas in računanje: številčna matematika 18.45 Mlade za mlade 19.30 DNEVNIK 20.05 SIMEON STEBRNIK TV drama 21.20 Kulturne diagonale 22.00 DNEVNIK . 22.15 Mozaik kratkega fi‘rn ■d it . I. ! *. 1 21.15 PUGNI, PUPE E «, \ Celoveč. film z J. m % DNEVNIK Drugi kanal “toni /i S H to z fibl K % % let tojb »tel H ftli tor K M tonE MIMOGREDE 22.40 Svetovno prvenstvo V Koper 17.00 Hokej: PRAGA ČSSR - ŠVEDSKA 20.00 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor 20.30 DNEVNIK tV 20.45 ČLOVEK BREZ W">*' «Skrivnostn,i vtisi* 21.15 «Nočni razgovori voh Schirach*. TV d* bat tops to s hej S ton iitni toik .in j 22.15 Baietm večer: Megle - duše - s*®0* »(til 22.40 Boks: Svetovno Prve JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 9. DO 13. MAJA 1978 s kongresov ZK Kosova in BiH; nokturno; 23.05 Svetovno PrV£l1 22.45 Humoreska; 23.00 Svetovno v boksu. TOREK, 9. maja 8.30, 10.00 TV šola: 14.25 Svetovno hokejsko prvenstvo; 16.05 Šolska TV; 17.00 Glasba pred kamero; 17.35 Obzornik: 17.45 Poročilo s kongresa ZK BiH; 18.15 Od doma do šole; 18.45 Noč pred svobodo: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ko se korenin zavemo; 20.50 Žica, balet; 21.25 Noči in dnevi; 22.2( Dnevnik: 22.35 Poročilo s kongresa ZK BiH. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 20.06 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Aktualna tema; 21.20 šopek z bodečo žico; 22.10 Turistični dokumentarec; 22.30 Narodna glasba; 23.00 Nogomet, finale za pokal UEFA. SREDA, 10. maja 8.35 in 10.00 TV šola; 16.45 Svetovno prvenstvo v boksu; 17.30 Z besedo in sliko; 17.45 Popotova- nje v deželo lutk; 18.05 Obzornik; 18.15 Na sedmi stezi; 18.50 Zbor šole Trnovo; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.10 Nogometni pokal pokalnih prvakov; 21.40 Jazz; 22.00 Dnevnik; 22.15 Poročilo s kongresa ZK Bosne in Hercegovine; 22.30 Svetovno hokejsko prvenstvo. KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Hokej; 19.10 Nogometni finale pokalnih prvakov; 20.00 Otroški kotiček.; 21.00 Dnevnik; 21.15 Ljubezenska srečanja; 22.45 Boks. ČETRTEK, 11. maja 9.00 in 15.05 TV šola; 16.50 Avtomobili in ljudje; 17.45 Poročilo s kongresa ZK Kosova; 18.15 Obzornik; 18.25 Profesor Baltazar; 18.40 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Ko se korenin zavemo; 20.50 O-bleka, to sem jaz; 21.20 Oči kritike; 22.00 Dnevnik; 22.15 Poročilo prvenstvo v boksu. KOPRSKA BARVNA TV 17.35 Nogomet; 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Odprti prostor; 20.45 Skrivnost Kitajske rože, film; 22.10 Cinenotes; 22.40 Jazz; 23.05 Svetovno prvenstvo v boksu. PETEK, 12. maja 9.00, 10.00 in 15.00 TV šola; 16.15 Polieder II 3; 16.30 Ostržek: 16.55 Svetovno hokejsko prvenstvo; 19.30 Dnevnik, 20.05 Koncert iz Siov. filharmonije; 21.20 Razgledi; 21.55 Dnevnik; 22.10 Poročilo s kongresa ZK Kosova; 22.25 Jaz, Klavdij; 23.15 Humoreska; 23.35 Svetovno prvenstvo v boksu. KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Hokej; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Šesti kontinent; 22.15 Locandina; 22.30 Glasbeni SOBOTA, 13. m»j* „ $ * 8.05 Profesor Baltazar; . besedo in sliko; 8.30 In dopoldanski otroci; 8.L ca za natančno tehtanje! doma do šole; 9.45 Kaj )e t oj dohodek; 10.00 Dokumentu jj/ daja; 10.30 Paul Gauguin- ^ Svetovno prvenstvo v bo*s°’, \1$ Nogomet Olimpija ■ Saraje' • Obzornik; 18.00 Kekčeve 19.15 Risanka; 19.30 Dnevn*4’ f šopek z bodečo žico; 21.00 ba. film- 23.25 Svetovno PrV v boksu. -a KOPRSKA BARVNA 1 ’ ^ 15.50 Nogomet; 17.55, prvenstvo v boksu; 19-3® . w, kotiček: 20.15 Odprti pro*1?^ Dnevnik: 20 45 Govor' oD , ** 21.35 Dokumentarna oddaj®' Celovečerni film. cijan Stepančič umrl. Pisala jih je s psevdonimom Zdenka, ki ga sicer dotlej v javnosti ni uporabljala. Dnevniki so izključno zasebni, o svojem literarnem delu v njih ni pisala ničesar. i ** To si zapišimo v spomin tudi mi, ki se V Slovenskem biografskem leksikonu I. (1925 - 1932, str. 259, 260) je tudi podatek, da je pisala zgodovino tržaških Slovencev, a o tem nimam nobenih drugih podatkov. člankom spominjamo kot neustrašne borke za sl° besedo in za slovenski narod na iej zemlji. nam je zapustila, je bilo posvečeno plemenitemu / ohraniti jezik naših prababic, babic in mater i0 ohranjati svoj narod, dvigati ga in izobraževu ,ti' jt trudimo se, da se bomo oddolžili njenemu šola pri Sv. Ani, ki bo nosila njeno ime, naj P Na koncu bi omenila le še nekaj spominov njenih učenk nanjo: da je bila na zunaj stroga, bolj moška, da je tudi v šoli rada pripovedovala o svojih potovanjih, da je bila zelo dobra učiteljica, ki je dekleta učila ne le šolske snovi, ampak tudi, kako naj se vedejo v javnosti. Vedno je poudarjala da se ne smemo sramovati svojega jezika in ga zapustiti, ker le tako nas bodo spoštovali. V šoli je rada govorila "Zapomnite si, dekleta, preteklost je bila romanska, sedanjost je germanska, bodočnost bo slovanska!« Še čez mnogo let je bila istega mnenja, svoji bivši učenki je potrdila: «Ne bom učakala jaz, morda tudi Ti ne, a bo prišlo!» Ko jo je zasnubil italijanski učitelj, mu je odgovorila ponosno: «Ampak sad najine ljubezni bo govoril moj jezik, bo moral v slovensko šolo!» — in učitelj je odšel. Bila je odkritosrčna, vsakomur je povedala svoje, brez ovinkov. Ob njeni smrti, ko so jo na zadnji poti spremili številni rojaki in sovaščani, njeni nekdanji kolegi in učenci, zastopniki novinarjev in slovenskih ustanov, se je ob odprtem grobu kolegice, domačinke in pisateljice poslovil pokojni učitelj Ivan Grbec med drugim z besedami: «Matere Škedenjke! Pokažite našim otrokom grob te plemenite žene. Ona naj nam bo vzgled, da bomo tudi mi ljubili svoj jezik in svoj narod, kakor ga je ljubila ona. če se bo to zgodilo, bo tudi gospa Marica našla v domači zemlji sladek pokoj, ker bomo znali ceniti, kar nam je zapustila najdražjega». itoa: ........._______________ ta jnlja to Brazilija (v Mar del Pla- Avstrija, Švedska, Buenos Airesu). H in ^Ptoa: Nizozemska, Iran, Pe- ^ Škotska (v Cordobi in Men- bomo torej kar s prvo sku-!r bo nastopila Argenti NeriT“Ka’ Francija in Italija, .»uvor PitlO I . '•“« W1CJ rvtli o pi »U OIVU' UJfJfr bo nastopila Argentina, jJJ^ka, Francija in Italija. Vietn n° je, da je prva skupina Pina t°.Jtojtežja na SP, torej sku- 1 . J^W.,|Cl Ud VJJL f IAJLCJ orvu . KFr bo zelo huda konkurenca ijJtop v polfinale. Gotovo je, Pribij^0 vse štiri reprezentance Pov^0 enake možnosti za napre- Senilna in na* '®ra na domačih —ačptak° tohko računa na pomoč Po uj®® občinstva, se bo verjet-- ^ 'to v polfinale. Argentinski se že nekaj mesecev fc c *?nPrav]jajo za prvenstvo in gotovo, da bodo za SP v jatelj.f* formi. Igrali so več pribi 1,1 srečanj, v katerih so se Š ht?0rne^aa' dobro izkazali in večjih problemov prema- gali Par j^Protnike. Argentino vodi tre-"'lanskega porekla Menotti. S;farska itUj, arska predstavlja pravo pre-l ^alifv na totošnjem SP, saj je wjet Jnkacijskem delu premagala vat . zvezo, ki jo je prej dva-ri|)skp„ ‘'a iz finalnega dela ev-J' finni . Pokala, in Grčijo. Za vstop e sim11!- to'* SP pa se je morala [iški .1, . s tretjeuvrščeno v ame-■ i lahtP'n‘’ Bolivijo, katero je do-C9Pjih • Premagala, v dveh sre-Pfeja) Je dala Boliviji devet golov, Pa samo dva. Trener Ma-l%a ».tofni. da je ta najboljša udžarske po slavni ekipi iz 'to tipU’ to’ -ie imela v svojih vr-**ik Vrjtoe kot so bili Grosics, Bo-. V A ‘ueguti, Kocis, Puskas, itd. ' Pok.raŠnji 'to'P' izstopajo Nylasi, vl°So srednjega krilca 'Pjj odličen pogled na igro, sred-“f1°lec Torocsik,v^i |jJW ^Padal . 2 amaterska liga Danes v Trebčah [* 16. uri) ^era-Breg Pe *atoijem kolu 2. nogomet-Hrc„ toaterske lige bo danes Urjs 'rial v Trebčah, ob 16. Ps|( “"točilno tekmo za obsta-C.Hgi z Edero. v *a.ie bodo torej odigrali kot .''tonil, in to ob isti uri Pit a ostale tekme v tej ligi, 'PpoM • Prišlo do morebitnih Pida 5'k špekulacij* glede i-IW Ce bi Breg namreč igral b«p ’ u se nedvomno okoristil 9r(.(| r,‘dni nasprotnik v borbi Siii^^zpadom, to je Opici na kilotoni k0t Openci si bodo "Jorali istočasno, na raz-oirj,a lgr'ščih in proti različici „ nasProtnikoma sami kro-prUsodo. ^ ^"dčani smo, da bodo da-C j rvžani dali vse od sebe hi|j hodo dosegli zadovoljiv H. katerim bi ostali v II-[bta| Pat' je tudi, da se bo °** robovih trebenskcga k- -'p*'*40 število navija-‘Ve^ Bregovi nogometaši nu|no rabi.jo pomoč ne NvMSV"'ih zvestih navijačev, %,, , yseh tistih, ki jim je ski nogomet pri srcu. uganko in ki bo odločala, kdo v polfinale. dl' tovftotofn v kazenskem prosto-.Puikrilo Varaid, ki ima o-!?■ kj ■ .re*, in srednji krilec Pinto, -j, Prava pogonska moč e-JJ Madžarska predstavlja Lrtotnn ,a pravo uganko in bo ;Sr,,jin (iaC‘i? bo letos nastopila še-Ilnalnem delu SP in se je k, 1958 n;* tretje mesto na SP le-vir° je t3 ®vec*skem. Trener Hi-k' Saj . 0 ekipo res dobro pripra-k Sfe(jilma le ta verjetno najbolj-tlp[ 10k|1o igrišča iz te skupine, ki "Mm"0 izst°Pa Michel Plati' k5.’ ki ■ v napadu ima Rochetea-^ Do'*6 ^''čen strelec. Franci- pj^.^kaj letih premora torej ti toetaS a v sam vrh svetovnega L to j • Tudi s klubskimi ekipa-k, t ga ?°kaj dobro izkazala, le-k.:J Ij^r,!0’ ki je finalistka v po-L| to, l. A, in z moštvom St. E-k-š pr Je pred leti v finalu po-')i. *itia r?v Podlegla Bayernu iz Cbotr.,Vcd nekaj tedni je Fran-j^ulla zoDet lastne SDOsob- zopet lastne sposob-Je povsem prepričljivo ftoa"- *-r'kratne svetovne pr- K*2 “ ta *'ja • v lastni skupini pre-k L p''r‘Rlijo, Finsko in Luksem-d tik.»d t; [Mnenju večine bo Italija tfj^Vato5*'*1 dveh ekip, ki bo na-“'ijfto J' Polfinalni del. Manjka Ptusec dni do začetka pr- venstva, Italija pa je igrala le štiri prijateljska srečanja. V načrtih ima Bearzot še eno prijateljsko srečanje, in to 18. maja z Jugoslavijo, kjer bo dokončno «poizkusil» vse nogometaše, ki bi prišli v poštev za «mundiab. Italijo torej čaka težka naloga na SP, mislimo pa, da bo o možnosti Italije odločal prav Bearzot s svojo izbiro reprezentantov. Govori se o možnosti povratka v ekipo Bellugija, verjetno bo pustil v Italiji še Cabrinija, ki je med najboljšimi italijanskimi branilci, s seboj pa bo peljal Cuccuredda, ki res ne ustreza tovrstnim tekmovanjem. Usoda Italije je torej povsem v rokah trenerja Bearzota. (fg) MLADINSKE IGRE POKRAJINSKI DEL V ODBOJKI Ta teden se je končal tudi pokrajinski del mladinskih iger v ženski odbojki, na katerem sta nastopali tu- di dve slovenski šoli: dolinski Gregorčič in proseški Levstik. Ne glede na mesto, ki sta ga naša zastopnika zasedla, je bil že nastop v pokrajinskem finalu za naši šoli lep uspeh. Levstik - Gregorčič 2:0 (15:3, 15:5) LEVSTIK: Cibic, Andreina, Karmen in Nadja Menegatti, Peric, Raubar, Regent, Alenka in Erika Starc, Štoka. GREGORČIČ: Salvi, Zobec, Fonta-not, Pečarič, Maver, Klun, Zeriali,-Suber, Križman, Kerin. V tekmi, ki je odločala o tretjem mestu so predstavnice Levstika premagale Gregorčiča brez večjih težav. Dolinčanke v tem srečanju niso zaigrale najbolje, tako da so proseške dijakinje imele do zmage kaj lahko pot. Čampi Elisi pa je v drugi tekmi premagal Caprin in se tako uvrstil v deželni finale. Lestvica pokrajinskega prvenstva: Čampi Elisi 6, Caprin 4, Levstik 2, Gregorčič 0. DELOVANJE ZSSDI Po poteh partizanske Ljubljane V teh dneh se v Ljubljani odvijajo številne množične proslave in ma nifestacije, ki jih ob 33-letmiici zmage narodnoosvobodilnega boja nad na-cifašizmoim prireja odbor «Po poteh partizanske Ljubljane*. Bivši borci tako obujajo spomine na to tragično, vendar obenem svetlo stran zgodovine slovenskega naroda, in izpričujejo svojo predanost idealom iz NOB; mlajši rodovi pa spoznavajo vrednote narodnoosvobodilnega boja, ki je terjal toliko žrtev, da lahko mi danes živimo v svobodni domovini. Na vabilo pripravljalnega odbora se bodo tudi zamejski športniki in predstavniki družbenopolitičnih organizacij udeležili v tem tednu dveh množičnih prireditev. V torek popoldne bo devet ekip (Adria A, Adria B, Breg, Devin in Kras v maski konkurenci, Adria, Devin, Kras in Sloga v ženski konkurenci) sodelovalo na «štafeti bratstva in enotnosti* po ljubljanskih ulicah. V soboto pa se bo tradicionalnega pohoda ob žici o-kupirane Ljubljane udeležila tudi u-nadna delegacija iz zamejstva, v kateri bodo zastopane vse družbenopolitične organizacije, ki so članice SKGZ. Tako bodo zamejci in matični narod skupaj proslavljali ta praznik, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiimnfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ODBOJKA NAŠE ŠESTERKE V NIŽJIH LIGAH V3.ZD borovke na 1. mestu lestvice V 2. ženski diviziji Hrast na odličnem 3. mestu razpredelnice Danes bomo objavili izide in lestvico ženskega odbojkarskega prvenstva v 2. ženski diviziji ter 3. moški in ženski diviziji. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Še naprej vodi v tej konkurenci odlična ekipa Prate, ki je obenem tudi še kot edina neporažena. Na drugem mestu je Rivignano, tretji pa Hrast iz Doberdoba, kar je prav gotovo odličen uspeh. Verjetno bodo odbojkarice iz Doberdoba osvojile to mesto tudi na končni lestvici in bo prav gotovo velik uspeh, če pomislimo, da imajo slovenske zastopnice težke pogoje za vadbo in igrajo prvenstvene tekme v Gorici. IZIDI 14. IN 15. KOLA Prata - Libertas Gorica 3:0, Li-bertas Torvis - Julia 1:3, Rivignano - ACLI Ronke preložena, Ken-nedy - Ginnastica Spilimbergo 3:1, Kennedy - Rivignano 0:3, Hrast -Libertas Torvis 3:0, Julia - Prata 0:3, Ginnatica Spilimbergo - Libertas Gorica 3:0’ jVftoT-' LESTVICA Prata 26, Rivighahb 24, Hrast Doberdob 16, Julia in ACLI Ronke 14, Ginnastica Spilimbergo in Kennedy 12, Matteo’s 10, Libertas Gorica 6, Libertas Torvis 2. 3. MOŠKA DIVIZIJA Odbojkarji Interja in Solarisa so na prvem in drugem mestu razpredelnice. Prvi imajo dve točki več, toda odigrali so tudi tekmo več. Odbojkarji Bora so v devetih nastopih štirikrat zmagah. Žal pa so izgubili dve tekmi brez boja in poleg običajne globe jim je tekmovalna komisija odvzela še dve točki in tako ukrepala po tekmovalnem pravilniku. Ne glede na to so Tržačani na solidnem petem mestu razpredelnice. IZIDI Inter - Altura A 3:0, Bor - S. Luigi 3:1, Rozzol - Altura B 3:0, Solaris - Rozzol 3:2, Inter - Bor 3:1, Altura A - Altura B 3:0, Altura A - Bor 3:0, Inter - ARCCS 3:1, S. Luigi - Rozzol 3:2, Solaris-Altura B 3:0, Solaris - S. Luigi 3:2, Inter - Rozzol 3:1, ARCCS - Altura A 3:2, Bor - Altura B 3:1, Bor-ARCCS 2:3. LESTVICA Inter 16, Solaris 14, Altura 12, ARCCS 10, Bor in Rozzol 6, S. Luigi 2, Altura B 0. 3. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A Lestvica v tej skupini je nepopolna, ker vse ekipe niso odigrale enako število tekem. Kljub temu pa lahko rečemo že sedaj, da bo slavil končno zmago Solaris, ker ima že tako prednost, da ga je praktično nemogoče dohiteti. Poleg tega pa je najmanj za razred boljši. Na drugem mestu je Sokol, ki ima enako število točk kot UISP. Neposredni obračun med tema dvema ekipama je bil prekinjen in se igra jutri. Drugi slovenski zastopnik Sloga ima dve točki, toliko kot S. Luigi, ki je odigral dve tekmi manj. NEKATERI IZIDI Solaris - Sloga 3:0, Solaris - S. Luigi 3:0, Sloga - Sokol 3:2, UISP -Sloga 3:0, Solaris - Sokol 3:0. LESTVICA Solaris 14, Sokol in UISP 6, S. Luigi in Sloga 2. SKUPINA B V tej skupini je razmerje moči bolj realno, ker sta samo Bor in Kontovel igrala tekmo več. Za končno zmago se potegujeta Inter in OMA, ki imata enako število točk kot Bor, toda slovenske igralke so odigrale tekmo več. Že v prihodnjem kolu se bosta spoprijeli OMA in Inter. Kontovelke so z dvema točkama na predzadnjem mestu, Breg pa zadnji brez točk. NEKATERI IZIDI Inter - Breg 3:0, Bor - Inter 3:1, OMA - Kontovel 3:0, Killjoy - Breg 3:0, OMA - Killjoy 3:0, Inter - Kontovel 3:1, Bor - Breg 3:0, Bor - Kontovel 3;0. LESTVICA OMA, Inter in Bor 12, Killjoy 6, Kontovel 2, Breg 0. G. F. TEDENSKI KOMENTAR « Revi val 78» V odbojkarskem rekreacijskem prvenstvu «Revival 78» se je zaključilo tudi tretje kolo. Žal pa je rekreativcem tokrat nagajalo vreme, saj je nekaj srečanj odpadlo. Zaostale tekme bodo skušali odigrati prihodnji teden. MOŠKI A V tej skupini so odigrali samo tekmo med Sokolom in openskim Nebojsega. Openci so nastopili o-krnjeni in kljub vsej dobri volji prepustili zmago Nabrežincem. Odpadli sta tekmi Ciceronovci — Kasta in Hranilnica — ZTT. Kras pa je počival. IZID Sokol — Nebojsega 3:0. LESTVICA Sokol, Nebojsega in Kras 4, ZTT, Hranilnica, Ciceronovci in Kasta 0. MOŠKI B Osrednja tekma kola je bila seveda med Bregom in Borom. Zmagali so Brežani po petih setih i-gre, potem ko je v zadnjem nizu vodil Bor celo z 9:0. Tekma sama pa je bila napeta in borbena in bila včasih bolj podobna ligaškemu prvenstvu, kot pa rekreaciji. Klapa in Breg pa sta zmagala brez večjih težav. Tokrat je počivala ekipa Starine. IZIDI Yamaha — Klapa 1:3, Breg A — Bor 3:2, Breg B — Mladina 3:0. LESTVICA Breg A in Klapa 6, Breg B 4, Bor 2, Starine, Mladina in Yahaha 0. ŽENSKE B V tej skupini bi morala biti na sporedu dva «domača» derbija. Ven- dar je odpadla tekma med Ekipo 10 A in Ekipo 10 B. V derbiju v Zgoniku pa je po ogorčenem boju zmagal Kras A. IZID Kras A — Kras B 3:2. LESTVICA Ekipa 10 B 4, Ekipa 10 A, Klapa in Kras A 2, Kras B 0. ŽENSKE A Tudi v tem kolu so borovke in trimovke odpravile svoje nasprotnice po treh setih igre, kar pomeni, da bo odločitev o prvem mestu padla prihodnji teden, ko se bosta ekipi srečali med seboj. Kot zanimivost naj povemo še, da so tekmo med Trimom in Adrio zaradi dežja prekinili, a so jo kasneje, kljub razmočenemu igrišču in rahlemu dežju, vseeno odigrali. IZIDA Mladina — Bor 0:3, Trim — A-dria 3:0. LESTVICA Bor in Trim 4, Adria in Mladi na 2, ZTT 0. ' INKA ZA ŠPORT IN REKREACIJO Do 26. junija prošnje za deželne prispevke Deželno odbomištvo za šport in rekreacijo obvešča, da bo 26. junija zapadel rok za predložitev prošenj za podelitev denarnih prispevkov športnim in rekreacijskim organizacijam po zakonu štev. 27 iz letošnjega leta. Zakon daje na razpolago po 150 milijonov lir na leto od letošnjega leta do vključno leta 1997. Vse podrobne informacije prejmejo interesenti v uradih odbomištva, Trst, Ul. sv. Frančiška 37, telefon 795618 -744945. kot so se pred 33 leti skupaj borili proti okupatorju. ZSŠDI obvešča, da bo odhod avtobusa v Ljubljano z Opčin 9. maja, ob 13.30. Jutri predavanje za trenerje Jutri popoldne se nadaljuje ciklus strokovnih predavanj za zamejske trenerje vseh panog, ki jih prireja Trenerska zveza ZSŠDI. Ob 19. uri bo v Gregorčičevi dvorani predaval docent na ljubljanski Visoki šoli za telesno kulturo dr. Petrovič na temo: sociologija športa. Vsem zamej skim slovenskim trenerjem toplo priporočamo, da se predavanja udeležijo in se tako še bolj strokovno uspo šobijo. Jutri odbojkarska komisija Jutri popoldne se na sedežu ZSŠ Dl v Trstu ob 18. uri sestane odbojkarska komisija ZSŠDI. Poleg ocene uradnih razgovorov ? Odbojkarsko zvezo Slovenije in italijansko zvezo FIPAV, bo tekla beseda o letošnji izvedbi odbojkarskega turnirja prijateljstva in o rekreacijskem tekmovanju cRevival 78». V torek nogometna komisija V torek se bo ob 20. uri sestala v Doberdobu nogometna komisija ZS ŠDI, ki bo v prvi vrsti obravnavala 4. nogometni turnir prijateljstva, ki bo v Doberdobu 13. in 14. t.m. Dva treninga nogometne reprezentance V tem tednu bosta dva treninga nogometne reprezentance ZSŠDI, ki bo konec tedna nastopila na 4. turnirju prijateljstva. Prvi trening bo v torek zvečer v Doberdobu, drugi pa v četrtek na Proseku. Trener Sof-tič in selektor Ruipel bosta objavila dokončni seznam sklicanih igralcev po današnjem prvenstvenem kolu. Vpisovanje na tečaj za vaditeljice Telesnokultuma organizacija Partizan Slovenije je tudi letos razpisala 10-dnevni intenzivni tečaj za vaditelje oziroma vaditeljice otroške telovadbe. Tečaj bo v Mozirju od 28. julija do 6. avgusta, kandidati pa morajo biti stari vsaj 18. let. Rok za vpisovanje zapade 15. t.m., kar pomeni, da se morajo interesenti javiti v uradih ZSŠDI v Trstu ali Gorici in izpolniti prijavnico najkasneje do sobote, 13. maja. Istočasno želimo obvestiti vsa naša zamejska športna društva in priporočati, da prijavijo na ta tečaj čimveč zainteresiranih fantov in deklet, ki bi se radi usposobili za delo z mladino. Strokovno podkovani vaditelji in vaditeljice bi lahko opravljali v naših društvih zelo pomembno vlogo zbliževanja pred: šolskih otrok k telesni kulturi. Lani so se na podobnem tečaju usposobila nekateri z Goriškega, ki letos že u-spešno delajo z mladino na terenu. Prostih še nekaj mest za Ljubljano Ob torkovi Štafeti bratstva in e-notnosti v Ljubljana organizira ZSŠ Dl prevoz z avtobusom in prostih je še nekaj mest za tiste, ki bi si radi ogledali to prireditev. Interesenti naj se obrnejo na urade Združenja. -bs- RADIO Oddaja o zamejskem kotalkanju Jutrišnja oddaja Radia Trst A «Glasbeni ping - pong», ki jo od 15. ure do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo pasvečena zamejskemu kotalkanju. Gosta oddaje bosta državni mladinski prvak Pavel Sedmak in Morana Sosič, kotalkarja in trenerja ŠD Polet. DANES V MURSKI SOBOTI Mednarodna dirka V Murski Soboti starta danes 12. mednarodna amaterska kolesarska dirka Alpe Adria, ki se bo v sedmih etapah gdvijala po ozemlju Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Proga današnje prve etape Murska Sobota - Murska Sobota je dolga 117 kilometrov, na startu pa bodo kolesarji iz sedemnajstih klubov iz Jugoslavije, Italije, Poljske, Madžarske, Romunije. Bolgarije in Češkoslovaške. Startalo bo skupno 85 kolesarjev, saj je vsaka ekipa sestavljena iz največ petih tekmovalcev. Jutrišnja druga etapa pa se bo odvijala na trasi Radenci - Velenje v dolžini 140 kilometrov. Medtem ko ne bodo imeli danes kolesarji velikih težav, razen vzpona na 309 metrov visoki Kapelski vrh, pa bo jutrišnji del dirke naporen predvsem v zadnjem delu, od Konjic do Velenja. ‘ R. Pečar Beli: Sovjetski co nski turnir Sovjetski conski turnir se je končal z zmago Ba-lašova, ki je zbral 9 točk od 14 možnih. Dingo mesto je zasedel z 8,5 Vaganjan, 3. —5. pa so Ceškov-ski, Romanišin in Kuzmin. Teh pet bi torej moralo naprej v medconski turnir, vendar naknadno javljajo, da bodo za 3. —5. morali odigrati med seboj še troboj za dve mesti, medtem ko bo peto mesto pri padlo vendarle Talju, ki zaradi bolezni ni mogel i-grati. Sovjetska šahovska organizacija ima seveda vedno pravico, da odiedi spremembe v izbiri svojih zastopnikov za medconski turnir. 42-letni Talj pa gotovo še spada v sam vrh svetovnega šaha in je torej prav, da dobi priliko za nadaljnje tekmovanje. Drugi bivši svetovni prvak v turnirju Smislov pa je zaostal na 8. —10. mestu in se ni kvalificiral za medconski turnir. Smislov je celih 15 let starejši od Tal ja in mu morda zato niso priznali posebnih ugodnosti za nadaljnje tekmovanje. Odlično igro 29-letnega zmagovalca turnirja Balašova posebno lepo prikazuje naslednja partija, ki je še s turnirja v Bugojnu. Balašov je v partiji z Milesom na vsak način rabil celo točko. Kato se že v otvoritvi spusti v tvegan psihološki poizkus. Igra namreč gambit, ki je dvomljive vrednosti, če ne celo slab. Vodi pa do zelo velikih zapletov, in tu se Miles, ki gotovo poskuša ovreči nasprotnikovo igro, ne znajde. Ravno v trenutku, ko misli, da je prebrodil vse težave izsili Balašov z novo žrtvijo kmeta in lepo kombinacijo o-dločitev. iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiuniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiii ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA > H » 02 H Jože Potrč Letos mineva 75 let rojstva znanega revolucionarja in dolgoletnega predsednika Zveze tabornikov Slovenije dr. Jožeta Potrča. Če ga ne bi kruta smrt pred petnajstimi leti iztrgala iz njegovega bogatega življenja, bi bila taborniško življenje in delo še bolj prežeta z njegovim u-stvarjalnim oblikovanjem pogojev za vsestranski razvoj mlade osebnosti. Besede, ki jih je tabornikom spregovoril leta 1956 v Postojni, so ostale smernice za delo vseh mladih ljudi našega časa, ki ,kljub časovni oddaljenosti, še vedno niso izgubile svoje aktualnosti. Svoja takratna razmišljanja je Potrč izpeljal iz taborniškega gesla «S prirodo k novemu človeku» ter se vprašal, kakšen je ta novi človek. Med drugim je nanizal naslednjo misel: r.To je človek z novimi, naprednimi nazori, ki je močan, hraber in spreten. Napeti moramo vse sile, da bo človek našega časa boljši, sposobnejši, močnejši,-z boljšim odnosont do soljudi in družbe. Temu pravimo heroizem vsakodnevnega življenja, možatost v vsakodnevnem življenju: Morda bo kdo dejal, da je največ junaštva pač v vojni. Taka velika dejanja terjajo res največ heroizma. Vendar bi dejal, da je v vsakodnevnem življenju prav tako treba velikega junaštva in požrtvovalnosti.» 6. zlet sarajevskih tabornikov V čast 35-letnice bitke za ranjence bo Zveza tabornikov mesta Sarajevo pripravila od 1. do 15. julija ob Bo-račkom jezeru že šesti zlet sarajevskih tabornikov. Taborniška akcija bo del vsemladinskega pregleda aktivnosti v Sarajevu. Na zletu bo predtndoma prek tisoč tabornikov. IIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin, NA ŠESTEM OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA GAJE Uspešno delovanje padriškega in grnpajskega društva Občnega zbora se je udeležilo veliko število članov - Za predsednika potrdili Karla Grgiča V petek je bil na šoli «K. D. Kajuh* v Gropadi 6. redni in obenem tudi izredni občni zbor ŠZ Gaja, izredni zato, ker je glavni odbor predlagal spremembo statuta o delovanju posameznih sekcij. Ob prisotnosti velikega števila članov iz Padrič, Gropade in tudi nekaterih iz mesta in okolice in predstavnikov domačih organizacij PD Slovana in Gozdne zadruge je vse prisotne pozdravil dolgoletni predsednik (ustanovitelj Gaje) Karel Grgič, ki je izrazil dobrodošlico, nato pa je dal besedo tajniku Aleksandru Možini, ki je v svo- f jem dokaj obširnem poročilu dejal i bo do konca. Vendar pa se je pri o organiziranju plesnih prireditev tako v Gropadi kot na Padričah. Vendar je treba tu pribiti tri reči, ki so bile več ali manj predmet razprav pri sestankih: 1. 10-letnica delovanja ŠZ Gaja in organiziranje športnega tedna; 2. izgradnja začrtanega prostora v Gropadi; 3. polemika s Teniškim klubom Gaja, pravilnik in sprememba statuta. športni objekt v Gropadi služi za nujne potrebe vasi za rekreacijo in za sestanke. Izpeljat; je treba zgrad- to . J « 1 w /».v, ii \ / fkl\/l n « — ’ — . naslednje; «Ko smo v letu 1967 položili temelje našega Športnega združenja, smo se najprej bali za svojo drznost, potem gojili optimizem, sedaj pa ugotavljamo, da smo naredili le svojo dolžnost. Začrtali smo si smernice in program dela, ki smo ga z velikimi napori, žrtvami in predvsem z velikodušno prizadevnostjo članov le speljali, če ne do konca, pa vsaj do zavidljivih uspehov. Kot verjetno že veste, se zbiramo na občni zbor vsaki dve leti. I^etos je že šesti občni zbor. je neke vrste mejnik med preteklim in bodočim delovanjem. Zadnjič smo naše vrste pomladili v upanju, da se bo mlajša generacija dostojno vključila v naše delovanje, da si bo priborila prepotrebnih izkušenj in da bo prevzela skrb in vodstvo našega združenja. Nocoj se tu vprašajmo, ali je bila ta izbira in ta pot prava. Po prvem sestanku, na katerem smo si porazdelili funkcije, se je odbor velikodušno angažiral in prvo, kar je storil je bila pomoč prizadetim od .potresa, ki je prizadel FJ-K maja meseca leta 1976. Istega leta je bilo še več sestankov ožjega odbora, na katerih se je predvsem razpravljalo o upravnih zadevah, o poteku raznih akcij ter tem zataknilo. Prilični načrt ni bil izpolnjen, birokratski sistem se je kruto poigral z nami in kar manjka je predvsem jasnost idej o izpeljavi vsega načrta. Smotrno in dobro izpeljana je bila zamisel ob priliki 10-letnice delovanja našega združenja. Višek vsega je bil 5. športni teden, ki je trajal od 27. 8. do 4 . 9. 1977. Precej polemik pa je vzbudilo stanje, v katerem sta se znašla matični klub — tj. ŠZ Gaja in teniška sekcija — Teniški klub Gaja. Veliko je bilo sestankov in veliko je bilo truda, kako vskladiti delovanje. Končno je padel sklep, da je občni zbor poklican, naj odloči o spremembi statuta. Združenje si je vedno prizadevalo delovati skladno s pravili in se je trudilo, kolikor je bilo v njeni moči, usklajevati koristno s potrebnim Vemo, da je tu in tam kaj zaškripalo. Kot povsod, tudi tu ni bilo vse v redu. saj smo ljudje in kot taki tudi podvrženi greškam. Zavedali smo se pa vedno, da je vključevanje mladih sil bistvene važnosti. Kot tudi vzgajati in ohranjati jih v zdravem slovenskem duhu. Vzporedno s tem je naše društvo vedno ohranjalo dobre stike s šolo «K. D. Kajuh*, s prosvetnim društvom Slovan in drugimi sorodnimi organizacijami. Nogomet V letu 1976 je naša nogometna e-kipa dosegla v pokalu «Corrente» 3. mesto. Istočasno je sodelovala v tekmovanju «Coppa a Iti piano* in v pokalu Puntar na Proseku. V prvenstvu 3. amaterske lige je zaigrala 28 tekem in po ogorčenem boju s Primorcem iz Trebč zasedla 2. mesto in s tem pravico, da se v odločilni tekmi z drugouvrščenim Baxterjem in sorodne tržaške skupine poteguje za prestop v drugo amatersko ligo. Izjemen uspeh smo dosegli s tem, da smo se po dveh tekmah s podaljški končno le kvalificirala v 2. AL, in to po le treh letih nastopanja v 3. AL. Druga liga in obstoj v njej, tak je bil načrt, ki se je eno kolo pred koncem tudi posrečil. Začetniki Vzporedno z ekipo, ki je nastopala v 2. AL, je barve našega združenja branila skromna peščica fantov iz Gropade, Padrič in Trebč. Prvenstvo se je začelo nadvse ugodno. Vendar pa je nujno pripomniti, da so nekateri odborniki, ki so si prevzeli odgovornost spremstva pri najmlajših, kmalu odpovedali. In to v veliko škodo začetnikov, ki so po zelo dobrem začetku nekoliko popustili. Balinanje Tri balinarske steze (če upoštevamo, da je bila ena na Padričah ukinjena in namesto te zgrajena nova) so dale balinarski družini dovolj vadbe za razne nastope v pokrajinskem merilu. Rezultati nastopajočih so bili še kar zadovoljivi. Seveda pa moramo tu še enkrat poudariti, da smo se leta 1976 kot tudi leta 1977 morali odpovedati organiziranju skoraj tradicionalnega vsakoletnega turnirja (zadnji turnir je bil leta 1973). Vendar pa je bila dejavnost te družine osredotočena na priložnostne nastope in sodelovanja na turnirjih v zamenjstvu kot tudi in predvsem v matični domovini (zadnji nastop je bil v Komnu letos maja!). Vpisanih je okoli 30 igralcev in občasno se tem pridružijo tudi drugi domačini iz Gropade in Padrič, tako da lahko rečemo, da je balinanje najbolj množično zastopano. Odbojka — Sloga Predsednik tega združenja, katerega član je tudi ŠZ Gaja, je Josip Grgič, Začasno zastopata združenje dve ženski ekipi (v prvenstvu in na raznih turnirjih). Ob zaključku svojega govora se je Možina v imenu društva še posebno zahvalil predsedniku društva, ki je že nepretrgoma deset let na čelu društva in za njegovo požrtvovalno delovanje. Nato se je predsednik Karel Grgič dotaknil ključnega vprašanja občnega zbora o spremembi statuta, ki ga je glavni odbor Gaje predlagal članom, da se posamezne sekcije ravnajo po smernicah glavnega odbora, ne pa po svojih lastnih. In prav v tem je nastala polemika s Teniškim klubom Gaja, ki se ne strinja s tem, da ima glavno besedo glavni odbor Gaja. Sledile so volitve in prisotni člani so soglasno odobrili novo odborovo spremembo statuta o delovanju sekcij. Proti sta volila samo dva člana. Alojz Žagar je nato podal poročilo blagajnika. Sledile so nato še volitve predsednika in razrešnica, obenem je bila sprejeta nova kandidatna lista novega odbora, ki šteje kar 48 kandidatov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Karel Grgič, ki je od 142 volilnih članov prejel kar 136 glasov, in tako je bil spet potrjen za predsednika združenja za dveletno dobo. Prva odborova seja vseh 48 kandidatov za sestavo novih sekcij (tj. nogomet, balinanje, tenis) in novega odbora bo (kot je bilo sklenjeno v petek) v petek, 12. maja, v zadružnih prostorih na Padričah zvečer ob 20.30. d.gr. Lokostrelstvo Pred kratkim so se predstavniki programskih komisij pri republiški konferenci Zveze tabornikov Slovenije dogovorili s predstatmiki lokostrelske zveze in z odredom Tone Tomšič iz Ljubljane, da pripravijo večdnevne tečaje za vse vodnike taborniških enot z namenom, da bi jih seznanili z osnovami lokostrelstva, z uporabo lokostrelske opreme in kako poučevati lokostrelstvo med članstvom. Prav tako se je konec lanskega leta republiška konferenca Z TS odločila pripraviti republiško akcijo Zlata puščica, ki bo imela za cilj preveriti lokostrelske sposobnosti posameznih taborniških enot kot tudi posameznikov. Od kje ime KOKRŠKI ODRED iz Kranja, ki je lani decembra praznoval desetletnico obstoja, si je poiskal izvor svojega imena v naši polpretekli zgodovini — pri partizanskem Kokrš-kem odredu, ki je deloval pod Stor-iičefh' v dolini ‘ Kokre in Krvavca. Prav to območje je bilo zelo pomembno $a okupatorja, saj je na njem tekla meja z nemškim rajhom. Za partizane pa je bilo gibanje silno težavno, ker se ozka dolina hitro dvigne v visoke grebene. Kokrški odred je v prvem obdobju obstajal od junija 1941 do konca leta 1942. Drugo obdobje odredovega delovanja pa se začenja z avgustom 1944, ko je v sestavi 9. korpusa, ter se konča z osvoboditvijo. BIČKOVA SKALA je bil ustanovljen spomladi 1953 v Ljubljani. O-dred je dobil ime po dveh partizanih — bratov Biček, ki sta na skali v znameniti dražgoški bitki Cankarjevega bataljona zadrževala nemškega sovražnika. Brata nista mogla biti boljša vzornika mladim tabornikom, saj so partizani vzorniki tabornikov ter je v programu vsake taborniške enote obujanje tradicij NOB. Glasila Precej taborniških enot izdaja svoja glasila. Eden izmed takih odredov je tudi odred Sivi volk iz Ljubljane, s katerim taborniki Rodu Modrega vala občasno sodelujemo. Pred kratkim je odredova uprava izdala prvo letošnjo številko glasila cPrepih», ki izhaja že četrto leto. Poleg strokovnih napotkov, ki so namenjeni vsemu članstvu, je v glasilu precej prispevkov posameznih članov, ki poročajo o svojih doživetjih na raznih akcijah. Taborniški kros V nedeljo, 26. marca, so taborniki iz občine Ljubljana-center pripravili taborniški kros za pokal Zveze tabornikov mesta Ljubljane. Kros postaja že tradicionalna akcija ljubljanskih tabornikov. Tekmovanje v Tivoliju je tokrat pri pravil odred Sivega volka. Milan Pahor NOGOMET Turnir Ponziane Ponziana bo konec meseca priredila mladinski nogometni turnir, ki se ga boste udeležili tudi dve jugoslovanski ekipi in sicer Rijeka ter Opatija. Na tej prireditvi bodo igrale še enajsterice Udineseja, Triestine, Ponziane in izbrana vrsta Esperie in San Giovannija. Turnir bo v okviru manifestacij ob 65-letnici ustanovitve kluba in bo obenem v počastitev spomina preminulega nogometaša Ponziane Gior gia Ferrinija. Včeraj sta si obljubila večno zvestobo GIGLIOLA in MARIJ ČUK ŠZ Gaja jima žeh na novi življenjski poti obilo veselja in uspeha. Včeraj sta se poročila BRANKO in ARIELLA ZAHAR ŠD Breg jima želi mnogo sreče t Sprejeti damin gambit Balašov črni: Miles (Bugojno 1978) l.d4 d5 2. Sf3 Sf6 3.c4 dc4: Znano je, da Miles pogosto in z uspehom jgra sprejeti damin gam bit. . 4.Sc3 Že tu krene beli s poti. Običajno, skoraj predpisano je nadaljevanje 4,e3. Toda na, to je v partiji med i-stima nasprotnikoma nekaj mesecev prej v Tilburgu sledilo 4... Lg4 in črni je konec koncev partijo dobil. 4 ___a6 5.e4!? In to je drugo presenečenje. Teoretske knjige namreč pravijo, da mora tu beli vleči 5.a4, da prepreči črnemu 5______b5. Po igrani potezi beli normalno ne dobi kmeta nazaj in i-gra torej pravi gambit. 5 ___b5 6.e5 Sd5 7.a4 Sc3: Črni skuša nasprotniku ovreči gambit, izbira pa v to svrho nenavadno pot. Vsaj na videz naravneje je 7... Lb7 8.ab5: Sc3: 9.bc3: ab5: 10.Ta8: La8: Toda na to se je črni očividno bal nove žrtve ll.efi!?. Če je ta bojazen upravičena, bodo morale pokazati šele podrobne analize. 8.bc3: Dd5 9.g3 Seveda postavlja beli proti črni dami na diagonali takoj lovca. 9____Le6 10.Lg2 Db7 11.0-0 Ld5 Z vrsto nenavadnih potez od 8. .. Dd5 dalje je skušal črni doseči dvojni namen:' braniti Ta8 in preprečiti belemu novo žrtev e6. 12.e6!? To pa je bilo za črnega gotovo veliko presenečenje: beli kljub vsemu žrtvuje kmeta na e6! 12.. . Le6:? Verjetno odločilna napaka — čmi očividno ni upošteval lepega razple ta. ki sedaj sledi. Treba je bilo i grati 12. . . fe6: ali 12. . . f6. 13.Sg5! Ld5 14.Ld5: Dd5: 15.ab5: ab5: 16.Ta8: Da8: 17.Dg4! Enostavna in zelo lepa zaključna poteza kombinacije, ki se je začela z 12.e6. 12. .. Sc6 Grozil je mat na c8. čmi ga ni mogel kriti niti s 17. . . e6 18.Df4, ni ti s 17 . . . Db7 18.Df4 f6 19.Se6, ni ti s 17. . .Sd7 18.Sf7: itd. 18.Df3 ]6 19.Se6 Db7 Očividno edino. 20. Dd5! g5 Sicer odloči 21.Lf4 takoj. 21. Lf4H Tudi tako ta lepa žrtev gladko dobi. čmi je morda upal na 21.Db5: Db5: 22,Sc7:+Kd7 23.Sb5:, samo s slabšo končnico. 21____Lh6 Ker na 21. .. gf4: sledi 22.Dh5+ Kd7 23.Sc5+ z dobitkom dame, preostaja črnemu samo še, da napravi na f8 kralju prostor in tako podaljša za nekaj potez brezupna odpor. 22,Tel! Beli mobilizira še zadnjo figuro za napad. Čmi tako nima dobrih potez, ker na 22. .. gf4: zopet dobi 23.Dh5+ itd. 22.. . Db6 23.Sc7:+Kf8 24.Te6 gf4: 25.Tc6:Db8 26.Se6+Ke8 27.Tc7 K/7 28.Sf4:+Kf8 29.Dc6. Čmi se vda. Po 29. . . Lf4: 30.Tc8+Kg7 31.Tbfc Lb8: 32.Db5: je seveda vsega konec. Še lažje bi bil beli dobil z 29.Dd7 De« 30.Tc8. Vasja Pira fliiiiinmiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimtimmiiunHiii DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 7. maja 1978 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Pierisu Pleris - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Terzu d’Aquileia Torre Tap. - Juventina 16.00 na Padričah Gaja - Opicina 16.00 v Trebčah Edera - Breg 16.00 v Bazovici Zarja - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 16.00 v Sovodnjah Sovodnje - Azzurra 9.00 v Križu Kras - Čampi Elisi 16.00 v Križu Modiano - Vesna NARAŠČAJNIKI 9.30 v Štandrežu Juventina - San Marc« 9.30 v Romansu Pro Ro man s - Sovodnje 8.45 v Trstu, Ul. Sanzio San Giovanni B - Breg ZAČETNIKI 11.45 pri Campanellah Chiarbola B - Gaja 10.00 v Trstu, stadion «1. maj* Soncini A - Kras KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.30 v Trstu, Ul. Montecengio CUS Trst - Bor 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle Grandi Motori - Kontovel 11.15 v Vilešah Villesse - Dom KOLESARSTVO VETERANI 10.00 na Opčinah Nastopa tndi Adria AMATERJI 14.00 v Vittoriu Venetu Nastopa tudi Adria Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Mogglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29.000 lir. Letno naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2lro račun 50101-603-45361 «ADIt» - DZS Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 61000 LjubU^ St., vlš 43 25t 13.000 lir. Finančno-upravnl 600. legalni 600, osmrtnic^ upravi Iz vseh druflib d sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lit Oglasi Iz dežele Furlanije Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 7. maja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I ZTT I Trst čl.n it.lii»"?‘B zveze časopi* založnikov Pi Al PORT ŠPORT ŠPORT VČERAJ NA STADIONI) «1. MAJ* V TRSTU Stopetdeset otrok iu za točke boj V okviru mladinskih ijjcrso nastopili tržaški osnovnošolci V okviru mladinskih iger je včeraj na stadionu «1. maj» v Trstu nastopilo v poligonu skoraj 150 otrok didaktičnega ravnateljstva Sv. Jakob, ki so se na progi, na kateri so morali pokazati vrsto spretnosti, potegovali za čim boljšo uvrstitev. U-čenci 1. in 2. razreda so nastopili kot posamezniki, ostali pa so tekmovali ekipno. REZULTATI 1. RAZRED 1. B. Superina (Sv. Jakob) 2. M. Klinc (Kette) 3. I. Pahor (Sv. Jakob) 4. E. Starc (Kette) 5. M. Pilat (Širok) 6. K. Parovel (Sv. Jakob) 7. G. Tonchella (Sv. Jakob) 8. M. Visintin (Grbec) 9. II. Volpi (Širok) 10. R. Čotar (Grbec) JI. M. Knez (Grbec) li Vširok 11. K. Počkaj '(Širok) 13. P’. Andreassi (Sv. Jakob) K. Migliori (Širok) E. Kragnez (Grbec) 28”2 29”6 31”2 31 ”8 32’'0 32”4 32”6 33’'2 34”0 34"8 35'’4 35”4 35”6 36 ”4 36”6 10. I. Grbec (3. skupina) 3’08” Bordon, Cetin, Kopčar, Ličen, Tavčar, Sedmak. 11. Gregorič/Stepančič (3. in 4. razred) 3’19” Biecar, Centazza, Možina, Oliva, Primosi, Volk. 12. K. Širok (3. r.) 3’26” Albi, Čepar, Cupin, Furlan, Valenčič, Žetko. 12. K. Širok (3., 4. in 5. r.) 3’26” Beorchia, Možina E., Žerjal, Gruden, Bizjak, Možina M. 13. D. Kette (3. r.) 3’30” Santonocito, Tauer, čulav, Štu-belj, Žezlina, Klinc. Videmska konferenca (Nadaljevanje s 1. strani) KOLESARSTVO 14. 15. 16. I. Ostrouška (Gregorič Stepančič) 36”8 17. A. Taučar (Gregorič Stepan čič) 37”0 17. B. Masi (Sv. Jakob) 37”0 17. D. Sancin (Grbec) 37”0 20. K. Valenčič (Širok) 37”6 21. L. Leghissa (Sv. Jakob) 38”0 22. K. Zoch (Gregorič Stepan- čič) 38”8 23. R. Simonič (Širok) 40” 2 24. I. Valente (Kette) 41 ”4 25. A. Rudež (širok) 4l”6 25. N. Gregori (Kette) 41”6 25. M. Drašček (Kette) 41”6 28. U. Bravar (Kette) 42”0 28. I. Devetak (Kette) 42”0 30. T. Starec (Kette) 44”0 31. S. Schinlaz (Sv. Jakob) 44”2 32. B. Zlobec (Gregorič Stepan- čič) 47”2 32. C. Bondi (Gregorčič Stepan- čič) 47”2 34. T. Tauer (Kette) 47”6 35. M. Pisani (Širok) 48”0 '36. A. Cergoli (Sv. Jakob) 50”0 37. I. Gerdol (Širok) 53”0 38. M. Giorgi (Sv. Jakob) 59”8 2. RAZRED 1. P. Lippolis (Kette) 24”8 2. A. Neubauer (Sv. Jakob) 26”0 2. D. Švab (Kette) 26’'0 V ST. VINCENTU DANES STARTA «GIR(b Danes se v St. Vincentu začne letošnja mednarodna kolesarska dirka «Giro dTtalia*. Kot smo pred časom že poročali je ta dirka razdeljena na 20 etap in se bo zaključila 28. maja v Milanu. Danes bodo tekmovalci prevozili le 2 km dolgo predetapo na kronometer, ki pa ne bo veljala za skupno lestvico. BOKS Na svetovnem amaterskem boksarskem prvenstvu v Beogradu, katerega se udeležuje 227 tekmovalcev iz 41 držav sta se v višje kolo uvrstila tudi Jugoslovana Rusovski (lahka) in šeširovič (bantam). HOKEJ NA LEDU 26”2 28”6 28”8 29"0 30’'0 30"8 30”8 32’’2 32”4 Na svetovnem hokejskem prvenstvu v Pragi je v izredno pomembnem srečanju sinoči ČSSR premagala Sovjetsko zvezo s 6:4. Lestvica tega prvenstva je sedaj taka: 1. ČSSR, 2. SZ, 3. švedska, 4. Kanada, 5. ZRN, 6. Finska, 7. ZDA in 8. NDR. KOLESARSTVO 4. J. Pisani (Širok) 5. T. Hmeljak (Sv. Jakob) 6. M. Marega (Sv. Jakob) 7. B. Grahonja (Širok) 8. D. Ganvbcč (Širok) 9. A. S. Baldassi (Širok) 10. S. Blasi (Sv. Jakob) 11. N. Samsa (širok) 12. E. Stopar (Grbec) 13. K. Debeliš (Gregorič Stepančič) 32”6 14. P. Mozetič (Grbec) 32”8 15. K. Bendi (Sv. Jakob) 33”2 16. O. Arbulla (Gregorič Stepančič) 33”8 17. F. Prodan (Gregorič Stepančič) 34”8 18. P. Jereb (Širok) 35”2 18. G. Paulica (Sv. Jakob) 35”2 20. E. Torroni (Kette) 35”6 21. M. Babič (Gregorič Stepan Čič) 36”0 22. A. Turk (Sv. Jakob) 36"4 23. S. Bonetti (širok) 37”0 23. T. Stanese (Sv. Jakob) 37”0 25. A. Kuhar (Sv. Jakob) 37”2 26. O. Makor (Gregorič Stepančič) 38"2 27. E. Barbiero (Širok) 38”8 28. B. Gabrovec (Sv. Jakob) 41”0 29. K. Volpi (širok) 42”0 30. E. Oberdank (Sv. Jakob) 45”8 47”6 53” 0 BARCELONA — Na mednarodni kolesarski dirlt^po Španiji so opravili v včerajšnji 11- etapi dve vožnji. Prvo poleta po je osvojil Španec Elorriaga, drugo Pa Francoz Hinault. Na skupni lestvici vodi Belgijec Van Den Haute. Najboljši Italijan. Centi, je na 9. mestu z zaostankom 2’26". 31. 32. T. Radetu (Grbec) A. Presburger (Širok) ODBOJKA POITIERS — Francija je osvojila odbojkarski »Latinski pokal* za moške. V odločilni tekmi je premagala Italijo s 3:2. BOKS LIDO Dl CAMAIORE — Argentinec Galindez je ohranil naslov svetovnega prvaka poltežke kategorije (verzija AVBA). Po točkah je v 15 krogih premagal Mehikanca Lopeza. AVTOMOBILIZEM PORTOFERRAIO — Vudafieri in Mannini sta osvojila letošnji mednarodni avtomobilski rally po Elbi. Vozila sta avto lancia stratos. TELOVADBA V meddržavnem telovadnem moškem srečanju v Gorici vodi po obveznih likih Romunija proti Italiji z 275,30 : 271,30. EKIPE 1. Sv. Jakob (5. r.) 2'21” Turk, Taucer, Petaros, Leghis-sa, D. Sedevčič, M. Sedevčič. 2. K. širok (5. r.) 2'22” Beorchia, Cesar, Košuta, Grahonja, Volk, Vuga. 3. 1. Grbec (4. in 5. r.) Z’29” Barini, SanUn, Metton, Stopar, Ferluga, Turko. 4. K. Širok (4. r.) 2’30" L. Jogan, Košuta, Oberdan, Stanko, Tomšič, Ukmar. 5. I. Grbec (2. skupina) 2’44” I PeUrosso, Sancin, Žuljan, Vatovec, Zobec, Magajna. 6. Sv. Jakob (4. r.) 2’46” Blažina, Oberdank, Gregorič, Superina, Zlobec, Stupar. 7. D. Kette (3., 4. in 5. r.) 2’49” Tomec, Daneu, Uppolis, Starc, Tauer, Santonocito. 8. Gregorič/Stepančič (5. r.) Z'53” Calzi, Centazza, Ciacchi, Debeliš, Primosi, Zlobec. 9. Sv. Jakob (3. r.) 2’55” Strain, čurman, Stoper, Cigar, Kaučič, Bevk. NOGOMET V anUcipirani tekmi 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige je včeraj Rijeka premagala Dinamo z rezultatom 4:0. • » • so živeli beneški Slovenci, ter nadrobno navedel vse represivne u-krepe, katerih cilj je hil zbrisati s tega ozemlja slovensko govorico in narodno zavest. Zaključil je z ugotovitvijo, da ni mogoče na različne načine ščiUti delov iste narodnostne skupnosti zaradi posledic preteklosti in ozemeljske pripadnosti. Delitev Slovencev na več kategorij je nesprejemljiva, krivična in nevredna demokratičnega sistema italijanske republike. Teze o nekakšni različnosti beneških in kanalskih Slovencev je v svojem globokem znanstvenem poročilu ovrgel filolog prof. Gio-vanni BatUsta Pellegrini, kj je zaobjel narečja in specifične govorne značilnosti Slovencev od Žile na Koroškem tja do brkinsko -istrske meje in se pri tem sploh ni oziral na pokrajinske in državne meje. Narečja je treba ohraniti, kakor tudi krajevna kulturna izročila, je poudaril Pellegrini, vendar je od teh potrebno preiU na višjo raven, k pouku knjižnega slovenskega jezika. V ta namen bi morali tržaška in videmska u-niverza odigrati pomembno vlogo pri usposabljanju potrebnih šolskih kadrov. Slovenci imajo med drugim tudi prednost, da jim poznavanje knjižnega jezika odpira širše obzorje k milijonskim evropskim narodom. »To je priložnost, ki je ne smemo zamuditi*, je zaključil Pellegrini, »ob ponosu, da lahko nadaljujemo posebna izročila različnosti v enotni deželi, državi in novi Evropi*. V globokem nasprotju s temi zahtevama je izzvenel govor deželnega odbornika Alfea Mizzaua, ki je najprej izrazil upanje, da se bo Moro vrnil družini, stranki in državi. Zatem je prešel naravnost k o-snovnemu problemu konference. Uvodoma je pripisal tridesetletni oblasti krščanske demokracije zaslugo, da «se je za manjšine po vojni začelo obdobje razvoja*. KD je »stranka kmetov in manjšin* in torej občutljiva za probleme krajevnih kultur. «Zanimanje KD za usodo slovenske manjšine ni taktičnega značaja, pač pa zavestna kulturna in politična izbira*. Seveda mora ustrezne zakonske ukrepe sprejeti parlament, vendar se deželna uprava ni u-maknila, saj je sprejela »celo vrsto zakonov ki zadevajo tudi Slovence*. Omenil je nato vprašanja toponomastike in predlog o ustanovitvi deželnega koordinacijskega odbora ža zaščito »krajevnih kulturnih izročil*. Na koncu je Mizzau še dejal, da je za zaščito krajevnih kulturnih in jezikovnih skupnosti potrebna široka avtonomija, predvsem krajevnih ustanov. Dokaj drzne trditve deželnega odbornika o zaslugah za zaščito manjšin je občinstvo spremljalo z medklici, ironičnimi pripombami ter vidnim neodobravanjem, da jo je moral predsedujoči odv. Turello miriti. Pred zaključkom konference je perspektive beneških Slovencev strnil pokrajinski svetovalec prof. Pavel Petricig. Nikoli prej niso Slovenci v videmsk’ pokrajini bili pred tako prelomnimi trenutki. Obveza demokratične republike, da po podpisu osimskih sporazumov zagotovi Slovencem globalno zaščito, omogoča beneškim Slovencem, da v okviru ustavnih svoboščin naglo premostijo zamujeno in dosežejo enakopravnost z večinskim narodom na isti ravni z vsemi Slovenci v Italiji. Ponujajo nam tudi drugo izbiro: delne in postopne rešitve za zaščito krajevnih značilnosti in narečij, vendar bi to bilo proti vsaki zgodovinski logiki. Kajti neizpodbitna je zgodovinska in politična enotnost vseh Slovencev, o kateri priča predvsem kulturni razvoj na deželni ravni (gledališče, RAI, znanstveno raziskovalna u-stanova, glasbena dejavnost, knjižnice itd.). Enotnost Slovencev v Italiji je namreč politično načelo in izhodišče, na katerem naj se zgradi samostojno slovensko šolstvo. V prvenstvu 3. amaterske lige je v Fari Mladost odpravila Pro Farro z 2:0. ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA 01ympia - Dom AGI - 01ympia 3:0 2:3 BERITE REVIJO nwi Delovanje ZSŠDI V torek, 9. t.m., bo na «štafeti bratstva in enotnosti* v Ljubljani sodelovalo tudi devet ekip iz zamejstva. Ob tej priložnosti ZSŠDI organizira prevoz z avtobusom in prostih je še nekaj mest zu tiste, ki bi si radi ogledali to množično prireditev «Po poteh partizanske Ljubljane*. Interesenti naj se obrnejo na urade ZSŠDI. Odbojkarski «Turnir prijateljstva* Ker letos proslavljajo na Reki 30-letnico organiziranega udejstvovanja na odbojkarskem področju, je tamkajšnja Odbojkarska zveza predlagala, da bi se tako moški kot ženski finalni del »Turnirja prija teljstva* odvijal na Reki, in sicer 27. in 28. maja. ZSŠDI je načelno pristala na tako rešitev, o vseh po drobnostih pa se bodo v prihodnjih j Predstavniki (Nadaljevanje s 1. strani) osnovne zahteve po globalni zakonski zaščiti. Ob tem je orisal zakonski osnutek SSk in še posebej zahtevo po enakopravnosti slovenskega jezika, razširitvi slovenskega pouka na videmsko pokrajino in zaščiti lastnine ter možnosti gospodarskega razvoja manjšine. Za KD je prvi spregovoril senator Beorchia, ki je najprej dejal, da so bile v preteklosti storjene tudi napake, vendar se nima smisla zaustavljati pri tem, ker je predvsem potrebno soočanje o bodočih rešitvah, posebno še, odkar je osimski sporazum zagotovil varnost meja. Prebral je dokument videmske krščanske demokracije in podčrtal misel, da se večinska stranka ne strinja z globalnimi oblikami zaščite, pač pa teli k zaščiti manjših skupnosti skladno z njihovimi zahtevami. Načelnik deželne parlamentarne skupine Amaldo Baracetti je po-udaril prelomni značaj videmske konference, ki pomeni uradno potrditev obstoja narodnostnih skupnosti v Furlaniji. KPI je za odobritev okvirnega zaščitnega zakona, ki naj nudi deželi široke pristojnosti in tudi za priznanje jezikovnih pravic furlanskega ljudstva. Baracetti je glede Slovencev dejal, da je KD storila korak naprej, ko je nriznala obstoj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini, medtem ko je negativno njeno stališče, da je treba to skupnost ločiti od celotne manjšine. Zaščita mora biti enaka za vse Slovence v Italiji, kvečjemu je dopustna določena postopnost pri uresničevanju posameznih pravic glede na zahteve prebivalstva. Stališče videmske krščanske demokracije je še zaostril načelnik pokrajinske svetovalske skupine Martinis, ki je med drugim izjavil, da «odgovarja na nekatere posege in poročila*. Zavrnil je Sal-vijeve definicije narodnosti, češ da se »tako lahko obuja nacionalizem, ki smo ga izkoreninili*. Pač pa je dejal, da se strinja s profesorjem Barbino in njegovo tezo o zaščiti krajevnih izročil in kultur. Martinis je tudi očital predstavnikom beneških Slovencev, da »preveč pesimistično ocenjujejo zgodovino odnosov med državo in njihovim ljudstvom*, češ da «so bile morebitne krivice poravnane*. Poseg je dvorana sprejela zelo hladno in brez ploskanja. Pač pa je dvorana dolgo ploskala dr. Ferrucciu Clavori, ko je odvrnil, da «ljudstvo ne sme pozabiti svoje zgodovine* in da «je včerajšnje in današnje dušenje vzbudilo upravičeno zaskrbljenost beneških Slovencev*. Clavora je polemično zaključil s citatom o tem, kako prav enakopravnost in dostojanstvo nekega ljudstva lahko pripomoreta k prijateljskim stikom med sosednimi narodi. Te besede je namreč izrekel najvidnejši povojni voditelj krščanske demokracije Aldde De Gasperi, ko so politični nasprotniki podvomili o njegovi zvestobi Italiji, (vt, st.s.) Mali oglasi »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Riro telefoD 06/777102. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto od sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923. KUPIM HIŠICO, tudi staro, na ozemlju Trsta ali Tržiča. Plačilo v gotovini. Tel. 731-357, CARLI V1RGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68 72 , 850 68, A 112 72, NSU 1200 72, mercedes 200 D 70. 124 coupč 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66, tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel 826084. POČITNIŠKO prikolico laverda 3,85 m ,z vsemi pritiklinami, raztegljivo, 9 ležišč, skoraj novo, ugodno prodam. Telefonirati 750028. IZVENKRMNI motor carniti 12 KM dobro ohranjen ugodno prodam. Telefonirati 212267. POČITNIŠKO prikolico s tremi ležišči iščem v najem za 1 mesec v Istri. Tel. 761570. KUPUJEM pomembne serije znamk: San Marino, Italija, Vatikan, evropske države. Plačilo v gotovini. Dopise na poštni predal 191 C - SPI 34100 Trst. TRGOVSKI POMOCNIK/CA delaven z znanjem italijanščine-slovenščine o-ziroma srbohrvaščine z možnostjo izboljšanja iščemo. Ponudbe ob torkih ob umiku trgovin na tel. 794095. ZAMENJAMO mansardo stanovanje (attico) v mirnem predelu mesta z razgledom in vsem udobjem, s tudi popravljivo hišico na tržaškem Krasu. Tržič, tel. 731357. Razorožitev (Nadaljevanje s 1. strani) dneh še dogovorili. tereni živijo. Pri tem je predstavnik sindikalne federacije opozoril na pomen prebujanja narodne zavesti in iskanja izvirnih korenin. posebno še po potresu, ki je itak prizadel fiziognomijo tu živečih ljudstev. Predstavnik sindikalne federacije se je odločno zavzel za rezširitev slovenskega pouka tudi na videmsko [»krajino, za priznanje samostojnosti slovenskega šolstva in torej ustanovitev slovenskega šolskega o-kraja, skladno z nedavnim sporazumom med sindikati in manjšinskim predstavništvom v vsedržavnem svetu za javno šolstvo. V imenu PSI je spregovoril Vit-torio Tiburzio, ki je najprej dejal, da se strinja s stališčem profesorja Pizzorussa, da je za zaščito manjšin (pri tem naj ima prednost rešitev vprašanj Slovencev in Nemcev) potreben državni okvirni zakon. Soglašal je tudi s profesorjem Leonom, da je za uspešno zaščito potrebno smotrno gospodarsko načrtovanje in v tem pogledu je podprl tudi stališča sindikalne federacije. Deželni tajnik Slovenske skupnosti Drago Štoka je izhajal iz krivic, ki so jih Slovenci v Italiji in še posebej v videmski pokrajini utrpeli v preteklosti in utemeljil ne preklicuje nobenega od doslej sklenjenih dogovorov o gospodarskem sodelovanju in da ne posega v interese evropske skupnosti. S sedeža evropske skupnosti v Bruslju medtem že prihajajo vznemirljive vesti o črnih oblakih, ki jih je zgrnil zahodnonemški »solistični nastop* v odnosu do za vse izredno pomembnega gospodarskega partnerja. Program bivanja Leonida Brež-njeva v Hamburgu predvideva, da si bo sovjetski vodja v nedeljo ogledal spominski muzej Ernsta Thaelmanna, legendarnega vodje nemške komunistične partije, ki ga je dal Hitler umoriti leta 1944 v Buchenwaldu. Pri ogledu bo Brež-njeva spremljal šef zahodnonem-ške partije (DKP) Herbert Mies. Nasprotniki Brežnjevovega obiska so v soboto popoldne v Hamburgu priredili protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo kakih sedem tisoč ljudi, med katerimi so bili najštevilnejši in najbolj glasni pripadniki prokitajsko usmerjene K PD in desničarskih strank in skupin. Atentat na zdravnika NOV ARA — Skupina uradno neopredeljenih teroristov je včeraj ranila s strelom v noge 53-letne-ga zdravnika tukajšnje jetnišnice Giorgia Rossaniga. Okreval bo približno v 40 dneh. NEW YORK — Glavni tajnik OZN AValdheim je izrazil angol skemu zastopniku v tej mednarodni organizaciji Figueiredoju sožalje spričo 600 smrtnih žrtev po napadu južnoafriških vojaških sil na ozemlje LR Angole. Zmrzovalne skrinj« IGNIS od 70 do 610 litrov ♦ V vaši kuhinji vedno na razpolago sveža hrana ♦ Prihranek na času in denarju Za pojasnila In cene obrnita « na tvrdko KOSMINA SERGIJ Nabrežina center 156 • tel. 200-123 pam železnina IVI STROJI - TtHNIČNI ARTIKLI import-export DO M JO. m SEIKO izvrstna, čudovita izbira1 — moških in ženskih avtomatičnih ur — servisno vzdrževanje in popravila — bogata izbira zlatnine K-18 URARNA IN ZLATARNA Laurenti Trst Largo Santorio 4 - tel. 723240 Restavracija «DA FLEGOz TRŽIČ (Monfalcone) Ul. Bagni 39 - Tel. (0481) 73389 Velika banketna dvorana: poroke, birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE FRANCO kreator italijanske mode damski frizer Ul. Canalpiccolo 2 (za Borznim trgom) - ^ podjetje FURLANI 'V-.: • FERRARI • BENASSI • GOLDONI • PINZA • LOMBARDINI Idr* VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARSTv0 TRST — Ul. Milano tel. (040) 62200 V TRSTU NAJVECJA lZBlR* kmetijskih strojev In nad° mestnih delov za: LAZZARI Ul. Cassa di Risparmlo ® Telefon (040) 64895 TRST NAD POL STOLETJA NA RAZPOLAGO ODJEMALCEM Vse za opremo stanovanja: zavese, posteljna pregrinjala, rjuhe, odeje, blazine. Tapetniška dela vseh vrst: obnovitev sprejemnic, naslanjačev, žimnic, pernic, itd. PRODAJA NA VELIKO IN NA DROBNO TEHNIKA ZA OKOLJE 78 3. mednarodni sejem sistemov, opreme j tehničnih sredstev za aktivno zaščito okoli od 8. do 12. maja 1978 na Gospodarsk0111 razstavišču v Ljubljani Sistemi in sredstva za aktivno zaščito okoli0, — za opazovanje (monitoring) onesnaŽe nosti okolja — za zaščito naravnega okolja — zerhlr' vode in zraka, favne in flore . — za zaščito človekovega okolja v mesti in naseljih ter na delovnem mestu — za dobro gospodarjenje z energijo in surovinami, z vodo in zrakom Sistemi in sredstva za tehnologijo brez odpadkov, za čisto in reciklažno tehnolog'!0 (vračanje odpadkov v proizvodnjo) — popularizacija metod in ciljev aktivo0 zaščite okolja — izmenjava izkušenj, tehnologije in Pr° izvodov za aktivno zaščito okolja — strokovna posvetovanja na področju razstavnega programa — domači in tuji sistemi za zajemanje 1 uporabo sončne energije za ogrevani sanitarne vode, stanovanj in delovn' prostorov pod naslovom «Sonce — čist energija« SEJEM BO ODPRT VSAK DAN OD 9. DO 18. nad 100 tipov in modelov quartz že od 34.200 lir dalje (TO 600 in več tipov ur DARWIL PO CENAH IZPRED 20. LETI DARV/IL POMENI: ASORTIMAN KAKOVOST ker je največji v Evropi ker je zajamčena z uradnim potrdilom MODA -- ker njegovi modeli izražajo okus najno-vejsega dizajna CENA ker je ZNIZANA ZA VEC KO POLOVICO: are DARVVIL proizvajamo sami in iz pro i/vpdnje pridejo NARAVNOST NA VAŠO ROKO! NOVOSTI 78 PO IZREDNIH CENAH ZA VSE URE OUARTZ DARVVIL S.p.A - TR5^ Trg sv. Antona Novcg0 ' I.. II., III. nad., tel. URE NAKIT SREBRO DRAGULJI OKRASNE URE ,a URARSKA OPR^ 30 % POPUS^