ŠtEV. 16.
**<»»( m na. jtlMUi ♦ gotovini.
V LJUBUAM, petek, 21. januarja 1927.
t'u.anifalrfllkft Din I.—.
LETO IV.
NARODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izveemši nedelje in praznike.
Ileoečna naročnina: V Ljubljani in po polti: Din 20‘~, inozemstvo Din 30 —
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON STE V. 532. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG STEV. S.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. '
Račun pri poštnem ček. urad« štev. 13.633.
Principe treba braniti tudi proti ministrom.
V nemški demokratični stranki se od-grava interesanten boj, ki je zdasii po. Uien Za različne ministrske občudovalce, ki jih tudi n*ed naoni ne manjka.
Osredje nemši e vladne* krize tvori oseba vojnega ministra Gessler,a. V vlado je prišel kot zaupnik demokratske stranke in je veljal ket energičen pristaš ropublii anske misli, ki bo skrbel, da ne .postane nemška »Reichswehr< or <lje v rokah monarhistov. Do pred kratkim je Gessler v splošnem te nade tudi opravičil, ali v zadnjem času je ve-ffn stik z reakcionarnimi visokimi ofi-C1rji uplivel tudi nanj in pritožbe proti a,»mU so postale vedno bolj pogoste*
fasu afera s
J n.em ministra O«** {£"* ,
»gM*** .«*«« *<nofcrat-
>brerfom„»toski)nl 3odTOg.« * '**“>»■
Voditelji demokratske ■stranke s© a*.
to ostro nastopili proti generalu »etn-hardtu in proti ministru Gesslerjaj in no-čejo več sodelovati v vladi v kateri bi bil Gessler, ki ga pa podpira Hindenburg. Obenem so nastopili demokrati Audi proti svoje nu drugemu mini siru J™-..** se ie ,H^al desničarjem in predložil parlamentu znani reakcionarni zakon proti umazanostiih v literaturi.
**'. <*a za prestiž demokratske Stranke m priporočljiv«, če nastopa ©roti dvema svoj,«,« minislTOnA fo j***’ " zato le pferajrotnUivo, ^ bi voditelj skusali vso stvar mirno poravnati atesti še, ko se jim je za to nud&o • iiovolj prilike. Toda načelo je več ko vsi strankarski oziri in zato se de- ncf ra-ti niso bali nastopiti tudi preti lastnini ministrom. Nobenega dvoma ni, da bo zato stranka tudi izšla okrepljena iz sedanjega boja, pa četprav bi trenutno od nastopa obeh svojih ministrov trpela.
. Cisto drugače pa se take stvari odigrajo pri nas. Ministri niso več izvrševalci volje stranke, temveč -njeni go.,po-«*rji. Najbolj sevbda notranji minister, kiima v rokah policijski iparat in s tem radikalno stranko. Zato tudi ni čuda, če sl-iene skupščina vedno tako, kakor žele fcospodi ministri in če se vam ?a> on-skih načrtov določa seji ministrske-ga sveta, n« pa pred plenumom poslanskih klubov.
Nič bolje ko v radikalni stranki tudi m v drugih strankah. In Če fo nimajo ministra, potem pa strankarski šel ravno tako neomejeno vlada in njegov nosten-ski Wab je Vedno brez vsowe lastne vo* T^ahski jot* ifisihe iniciative, če m V Njegovih rokah poetična moč kluba, potem pa mora ntijnfe nazadovati delo Huba, ker se vse delo koncentrira v eni osebi.
Pri takih razmerah pa mora tndi na-*adovati vsa demokracija. Zakaj bistvo demokracije je, da ne trpi nobenega absolutizira, najmanj pa v lastni stranki.
In če ima strankarski Sef, pa naj bo si-cc<r še tako za stranko zaslužen, napačno, potem ima napačno rin proti njegovi ri»isli je treba tako dolgo voditi boj, dok-
Ier l’o VlA Aniiot; VaIIL«	usimi.	r	'J
Pq volitvah se vladna koalicija razširi.
Beograd, 21. jan. Politični krogi menijo, da je po zfcdn.ih izjavah pcli.ičnih prvakov treba smatrati, da je postalo zopet aktualno vprašanje razš rjenja današnje vladne koal.cije. Vlada bo imela v skupščini veliko težkoč pri redukciji proračuna. Vlada bo piisiijena p iskati ojaeenja, da bo čim uspešneje mogla izvesti svojo naloge. Ne gre toliko za zavarovanje pred eventualnim udarcem nezadovoljnih radikal v, temveč bolj za ,to, da se vr4e opozicije spMav.jo na pravilnejšo bazo in da se prepreči složni nastop (pozicije, ki bi lahko koristil nezadovoljnim radikalom. Redukeja pr računa se izvršuje zdaj v finančnem odboru a znaša dozdaj komaj nekaj sto mili-j nov, ned tem ko bi se proračun moral zrnati vsaj za eno milijardo. Ker so iz-gledi za to bolj slabi, zato si bo vlada
iskala polne varnosti v skupščini. Vlada pa bo mora .a s. rbeti tudi, da se sprejme zakon o vrhovni upravi in zakon o izenačenju davkov.
• Pri vprašanju razširjenja vtede se vedno še v prvi vreti vp šleva SLS. Dr. Korošec je glede tega p red h ž l Uzmnviču pismene predloge. Umnov.č vse te predloge že pr uiu e, vendrr pa ni še zavzel končnega stališča, temveč se bo o tem posvetoval še s svojimi tovariši, ! adar se vrnejo v Beograd, 1 ar bo pa Šele po oblastnih volitvah. Prav tako sp bo posvetoval tudi z zastopniki HS& li so e^ako interesironi >a tem vrrašanhi. | o*, ji SLS so bili v svojem bistvu predi ženi že v oddvojenem mnenu kluba SLS o priliki zadnjega proračuna. SLS tudi še naprej vstraj^pri teh pogojih.
Pogoji SLS zi »stop « vlado.
r je ne opusti. Koliko težkih Hidčifcev bi bilo prihranjenih našim sirankhfh, če bi WH v njih vrstah 'vedno' ljudje, ki so imeli >pogfum nastopiti proti strahkfcr-šefom, ko so ti delkli -napačno. Cela vr^ta raznih afer, ki so Veljale slo^eii-fekj narod težke milijone, bj izostale, če bi se tako) energično jfakličalo, ‘da še stvair, ki je napačna, 'he sme izvršiti fn konec! Ampak seveda je treba, da tisti, *ci nfetapi jjroti napčni misli, tudi sam
Bfeograd, 21. jan. Kakor posnemamo i~z razgovora z nekim radikalnim članom vlade, so pogoji SLS z« vstop v vlado naslednji:
L Vlada mora doMiti finančno stran oblastnih korporacij, ker zakon o oblastnih samoupravah tega vprašanja ni povsem jasno rešiL Ker pa se ob sedanjih političnih razmerah ta zakon ne me re takoj spremeniti, je SLS mnenja, da bi se finančna stran samoupravnih taks dala Urediti z zakonom o vrhovni upravi. Ker se s ttern zakonom predvideva redukcija ministrstev, se misli, da bi se mogla pri odločanju o redukciji ministrstev v sam SEL® Vrh« v“i “Pravi sprejeti določila
h«1	** '^ss
HSS na stahscu, da se ino« & samouprave točno določiti njih naloga. HŠS je uprav zaradi tega bila mnen>, da bi se oblastne volitve ne smele še sedaj vršiti, temveč, da bi se morala prej razčistiti finančna stran samoupravnih edinic, in sicer z revizijo zakona o samoupravah. Ureditev odnošajev med centralo in med samoupravnimi i&dihrtfami je jako važno vprašanje, o katerem se Bo razpravi alo v samem zakonodajnem odboru, ko se bo pretresal zakon o vrhovni državni upravi.
2. SLS zahteva, da se morajo za Slovenijo porabiti vsi tisti državni dohodki, ki se naberejo na ozemlju Slovenije in ki bi po določbah proračuna mora’i ostati za Slovenijo. Gre tu za več 10 milijonov dinarjev, nabranih v več letih, ki se morajo vrniti in ki so namenjeni za zgradbo in za vzdrževanje fcest.
3. SLS zahteva več zakonov socialne in ekonomske narave, ki bi se Tno-rafi »Prejeti v delovni program vlade in na-
dma«ka Stavka v zagrebu.
Zagreb, 21 . jan. Včeraj dopoldne je bila tu protestna skup^ v&nMi-ke»v anedicincev proti predlogu finančnega odbora, da bi medicinski pripravniki morali služilti eno leto„breiyi>iač^o, KO je bila skupščina končana, sb dijaki preprečili vsa predavanja na ..nniverzi ter
rodne skupščine. Tu se. .posebno misli na zakone, s katerimi naj bi se uredilo naše kmetijstvo.
4. SLS zahteva, da se proračun spl h p »pravi po absolutnih polrebah Slovenije, 1 er jo Slovenija, ‘kakor ugotavlja SLS, krivičn zapostavljena. Posebno zahteva,
j da se p pravi škoda, ki so jo naredile povedni. Dosedanje pr d por e so bile same miloščine, ali država je dolžna, da i da narodu resnično podp ro.
5. SLS zahteva, da se uredi vprašanje brezposelnih. Navcja. da jfe v ta namen na razpolago 30 mi.iij nov dinarjev, ki
i jih upravlja Driiavna hipotekarna banka. Ta denar se mora p rabiti za namene, za 1 aiere je bil določen.
6. ESno najvažnejših vprašanj je izenačenje davkov. SLS na stališču, da to vprašanje, ka! or je sedai rešeno.
i treba da -e resno nažne rešitev vpraž'-n a dohodarine, š kateiro je Slovenija
prav p^soibno obremen;era.
7. Glede politične uprave zahteva SIS j spremembe glede velikih županov. Notranjemu ministru pa ni stavljen noben pogoj, kakor ga je stavila Demokratska
s za ednica.
!	8. V tej točki so iz,ra/, on e zahteve več
, ali manj lokalnega značaja.
! Glede generalov ni SLS postavila no-^^/ahteve in tudi rij dbiričila svojega stališča, ker je to vprašanje nastalo šele kesneje, kakor pa je SLS določila svo-je pogoje za vstop v vlado in jih sporeči a Uzunoviču. SLS bo to vprašanje re-sevala naknadno. Glede resorov se SLS zadovoljuje « Tem, da se ji. dasta kmetijstvo in socialna politika.
Ti poboji se čuvajo zelo tajno, ,ker se SLS izogiba objavljanju, da ne bi jih druge stranke pobijale.
pridno dela v stranki, ker drugače bo ittaokarski šef z lahkoto »topil preko njega.	.
In če bi se vedrio tako delalo, potem bi izostala tudi vsa druga razočaranja, ker kdo bi se čudil, če pozabi na načela š(rf stranke, ko .postane minister, ko-pa ve, da lastni pristaši tudi ne znajo bra-biti načol pred njim. S tem pa se ■začenja navzdolžna pot demokrtege.
šliv. sprevodih pO mestu, kjer pa jih je P ila razganjala. Nato so se znoVa obrali m univerzi in imeli tam govore. Proglasili so tridnevno stavko, ki se bn, bo treba, razširila tudi na druge fakultete.
MANfiVKI ITALIJANSKE VOJSKE QB MEft.
8Sm, 21. Jan. Po zanesljivih vesteh ibodo imeli v mesecu ^brunrin mr>wii oddelki italijanske vojske velike voj*, ške vežbe vzdtrfž vzhodne in severna alpske meje. Zato se pričakuje jačja koncenlraci(‘a italijanske vejsk'e V ob-mojnih krajih. V nekem povelju, ki je 1 b:lo izdam glede na te vaje, je r^Četto. da se mora vsa italijanska 'vojski 'pripraviti *a alpsko ih gors^ko vojno.
Še dva proračunr spreieti*
••-•e ,;ai, jan. Včeraj ‘popoldne u ■ ,j. je za.el linančnf cdbor pretresati i iM v .a- li.in.^r-iva ta javna dela. M.ni-sit/ in . Košutie je dal ‘kratek e..spoz^* v at. ro m je povedal, da iznaša mrež*
:	u.u n pj.-v v v„ej državi 40.000
: ■ e.rj /. Od lega j3 50 (dstotkoV dr-;.avn . cest. Posamezne pokrajine držav® e. e e;;e, t da Srbi a in južna j .iiia eli nobenih. Za vzdrrfcva-t v bi bi a potrebna vsot« ene i. l " c P n. Za druoa dela pa bi bilo tr ’ a 1 lijardo i.n 800 tis-Č Din, to je ki v l i i m rali od t. 191® pa da 1. 1&26 ' na"a i redno v pr račun. Imamo 72 km lesenih mostov, ki vsak traja po-vpro ;r.o S let. Za v-dr^evanje teh mostov i p r b - a’i 21 milijonov Dih. Na f*_
- ra -ra«»| smo npro!ili iz Nemčije pole - TS veiikih rbjel tov tudi 65 i»c«!ov. Potrebno je, da se med mesti J^rade do-ir e ceste.
Rankovie pred'aga v imenu vladne ve" ne ne’ atere redukcije.
Za njim govori Vese"'ak. ki je protestiral roli te^u, da je Slovenija tako za-postavljena. Niti pore kredita ni za pota v Sloveniji in niti pare za zgradbo univerze v I juHani. Sploh ni za Slovenija n benih investicij.
Apelira na ministra, da to popravi. Čeprav je zdaj finančna krra, je vendar troha Sloveniji dali vsaj to, kar je naj-nujnejše.
Demetr»v‘< govori c zapostavljanju Hrvpts' e ;n nava a nekatere številke, s katerimi to dokazuje.
P tem so ?ov r li še NovakorijS, Jo«* Jovanovič. Gabre Tripkovič in končno Smolei. Po kratkem odgovoru ministir* se je preši'1 na Vasovanje ter je bil pro-račiin sp-ejet s 14 glasovi pr ti i.
Nato 'h rr šel v razpravo proračun p?0-m.etne<ita m?nist)rst”a. Pf^jift^tfd minešter general -M‘lo,si»vl'evič je požjal v 1 ftfrrem J p rekel, da bi bilo treba dv» fn pol milfjarai, da M se n«še prog*' ' usposobile trajno	Kli-
mstrshn je treba postavili ,W feom*rt13i* ( ■ bp-o Strokovno csobje je treb* bo)^e n'a- ' graditi.	.
Po’em ie 'Mala Miletič predlagal Wb-katore re^ukci e.
Govorili ^.'o §e radikal Ot^n Gavrilovič, demokrat Rrol >n Smodej. Po od»nvoru promehtejra mjnisb-a jfe bil J>rott»8to sprejet z večino glasov.
KRALJEVSKA DVaTIifijTSE V BEOGRAD.
Boosra«!, 21. j •'n. Včeraj nopoldne po 4. uri s*a se kroli in kiraljica s sr>rem-etvom vinjUa v Be^OT^d. Na kolodvoru s? ^	zastopniki	obtnsii. frral$
ni .po %V'povratku nikogar s^prejel.
CB^Kf»SLOVAŠKA BO SKLKNILaT* KGNKORDAT Z VATIKAN6M.
Rim. 21. 'jan. Po vesteh italijanskih li-tov bo napetost med Ce^koslovisŠko 1» mc4 Vatikanom odnehala. Dr. &ferte% bo moral od.topiti. Ža novega zunanje*?# ministra bi imel biti 'imenovan','biv^i češkoslovaški -poslanik pri Vatikamj 'ItlAf-ta. Neposredno za tem se bodo začel* p^a-an^a za zakliučenje koM*olhdata in 7a vizpestavo nor.malnih oclnogajev z Va-ti^ano^n. Za to se posebno zavzemajo N^nci in Slovaki, ki imajo svoje tnstop-nike> v današnji vladi.
V SIjOVENIJI SE NI GRIPE.
Beograd, 21. jan. Ministrstvo za zdrav-, stvo je prejelo iz vse <iržave od »vhjib organov poročila o razvoju epidemije gripe. Po teh poročilih se ta nalezljiva bolehen pri nas bolj počasi Siri,, V„#e* katerih poVirajinah je še sploh ni, fclifcor n. pr. v ^Šloveoiji.
$»■
Pozo, kdo*’ trguje z Italiji.
laših lesnih trgovcev.)
Pred kratkim jo beograjski »Trgovinski
Glaj»iii'k< priobčil dopis iz naših trgovskih krogov, bi pa je menda šel neopaženo mimo sašoga los a ega trgovstva. Ker je ta dopis fes naj večja važaos.i za vse tiste naše lju<ii, &i se bavijo e izvozom lesa v Italijo, je nujno potrebno, da ga objavi tudi kak slovenski list, da tako izve zanj tudi naše slovensko Irgovstvo. Dopis se glasi:
' l o daljšem premoru so italijanski lesni irgi zopet odprti za jugoslovanski izvoz. Les-aa industrija, predvsem industrija mehkega tesa, stavbnega lesa, desk vsake vrste, je plasti v Sloveniji skoraj izključno, navezana «a Livoj v Italijo, ali je v zadnjih dveh, treh letih akoraj popolnoma zastala zaradi nizkega tečaja italijanske lire z ene, a zaradi wpe5a» avstrijske dn še bolj rumunske konkurenc« z druge strani. Danes je tečaj ita-iijaaake lire precej porastel in se nekako ttataJ.il, la italijansko povpraševanje se je sopet okrooilo v Jugoslavijo in v prvi vrsti v Slovenijo, tako da so i večji i manjši kani ‘trgovci dobesedno poplavljeni z naroSbami ,4* Italije, zlasti pa iz Trsta. Lesni industriji « Sloveniji in izvozni trgovini je torej vsaj «a neki odprto precej prinosno poslovno polje, kar je bilo zelo potrebno, da se i prva
• i drago opomoreta po . škodi, ki jima jo je ' eadalo dosedanje mrtvilo. Kdor danes potuje
v Trst, more videti na lastne oči, kako drug M drugim gredo celi vlaki lesa proti morju
• in kako so vse postaje zastavljene z vagoni
• z lesom. V Trstu, v kavarnama »Fabrist in »freata ottobre« (prej »Commercio«) pa se morejo videti vsak čas cele gruče trgovcev Ih mešetarjev (: eenzalov«), ki se pogajajo *a ceno in dobave tako da bi se moglo mi-•liti, da ima človek pred seboj pravo pravcato lesno borzo. Posli torej uspevajo.
Ali v tema dvema kavarnama vidite tudi *satk trenute»k kakega človeka, v katerem na <prvl pogled izpoznate tujca in ki razburjeno .povpraSu> pri natakarjih in gostih, ali no poznajo morda tega ali onega lesnega trgov-ta, ali je bil tu ali ne. In ko 3e končno prepriča, da ga ni in ni, vpraša potem še z očividao resignacijo in marsikdaj tudi s krepko kletvico, kje se nahaja pisarna tega ali onega odvetnika. Ce bi ga vprašali, zakaj teče odvetnika, bi vam morda zaupal, da je poslal »onemu lopovu« tri, štiri, pet vagonov •tavbnega lesa, hlodov ali desk, da je dobit od njega menice, ki so dospele že pred 15 dnevi, pred mesecem dni; da je prejel pismo, dn naj pr,ide v Trst, da inkasira denar, ali sedaj ol ne trgovca, ne denarja, ne blaga, i In gre potem k odvetniku, pri katerem izve, da je vsaka tožba zaman, ker dotičnega trgovca tožijo od vseh strani, da sploh nima ničesar, kar bi se moglo zarubiti. Vse izgubljeno!
■	Taki slučaji so se dogodili posebno pogo--*toma v začetku, ko se je otvorila meja za trgovino med Jugoslavijo in Italijo. Bilo jih je na atotine. V Sloveniji se je delalo in delalo, odpošiljali so se vagoni drug za drugim, v Trstu In dalje doli v Italiji pa se je prodajalo, pilo in jedlo ter zabavalo, seveda v3t> na račun lahkovernih jugoslovenskih tr-
fovcev. Danes je stvar sicer nekoliko boljša, er je jugoslovanske trgovce izmodrila izkušnja. Ali vendar se tudi še danes skoraj dan z? dnem dogajajo .taki slučaji.
' Sedeš takih sleparjev je navadno Trat, ▼Sasih tudi Mestre ali Padova, redkokdaj pa Jcalko mesto nižje doli v Italiji, ker prevelika oddaljenost povečuje riaiko in pobuj-a v ju-eoaloveoakem trgovcu sum. Prva naročba je Savadno ptemena. V rokah »kupcev« se namreč nahajajo točni seznami jugoslover.skih trgovcev, ker je veliko »senšalov*, ki so se is Jugoslavije, kjer so jim začela tla goreti pod nogami, preselili v Trst in zelo dobro poznajo jugoslo vensko lesno trgovino.
'Prva naročba je torej navadno pismena in >majhna, en vagon, ki se plača ob izroči Ivi tovornega lista. Torej vse v redu in popolnoma redno. Druga naročba, že nekoliko večja, je lahko tudi osebna. Tržaški »trgo-vec< prihaja osgbno k svojemu novemu »poslovnemu prljatel u«, se dela zelo resnega in ne štedi denarja, če gre za to, da se pri dobri večerji ustali »poslovno prijateljstvo«. Tak »trgovec« običajno stanuje v prvem hotelu, uporablja za vsako pot, tudi najkrajšo, uajlepSi avto in ob vsaki priliki kaže, da
mu je listnica dobro rejena. Pri drugi naroč-bi gre že za tri ali Štiri vagone. Ni izključeno, d.i se nekaj plača v gotovini ali pri izročitvi tovornih listov, ostanek pa se pokrije z menicami na tri mcsece. Te menice so sum’jive in večinoma se Ž3 pri njih z^o-di »il colpo«, kakor pravi Lih, tore’ »uda-l-os«. To se dogaja z’asti v onih slučajih, kjer ni izgleda za večje naročbe, ker morda slovenski trgovec nima več promptnega bl’T>, ali pa ker tla niso ugodna za močnejše >:udnr-cec. Kjer so prilike ugodne, tam se pošteno plača cela druga dobava, kar pri jugcs'o-venskem trgovcu le še utrdi zaupanje do njegovega italijanskega »poslovnega prijatelja«. A tretja naročba, seveda mnogo več a od obeh prvih skunaj, gre že cela na menice, ker je pač tržaški trgovec, seveda samo Začasno in mimogrede brez denarja ali zsato, ker zaradi valutnih diferenc ali česa drugega ne more ali noče prodati blaga prejšnjih dobav, ali ker Ss mu kaže, da ga bo v kri; kem mgoel prodati z veliko večjim dobičkom. Menice za to dobavo bodo pač težko kedaj plačane
Menice dospejo. Na pismene opomine odgovarja 'trž'ški »poslovni prijatelj«, da »za sedaj« ne more, naj se potrpi nekoliiko, ali pa sploh ne odgovarja. Jugoslovenski trgovec, potem prihaja v Trst, išče kupca, katerega največkrat ne more najti niti v njegovi pisarni niti v skladišču — ako sploh ima pisarno in skladišče! —, ali ker je blago ž» zdavnaj prodano, resnično ali navidezno, poizkuša s pomočjo odvetnika 'in sodišči izvršiti rubežen. Pri rubež.ii ni izkl 'učeno, da se najde blago v sosednjem skladišču, toda tu se potem dok"že s f"ktir-ami, da je blago prodano. Ker v skladišču »poslovnega prijatelja« ni niti ene zlomljene deščice, je rubežen popolnoma brezuspešna. Sodne in odvetniške stroške mora seveda nositi tožitelj obenem z vso ostalo š’--odo.
So celo tud.i t ki l°žitrgovci, ki nimajo niti pisarne niti skladišča in vse svo!e »ro-sle« opravljajo v kavarnah. Marsikdaj b’aga niiti ne naročajo na svoe jme, temveč na ime kakega začasno s- rejetega delavca, dninarja. Triko naročeno blago .je žs morda dvakrat, trikrat prodano, vreden .pride v Tvat.
V	Padovi pa so bili slučaji, da so iu«>rlo* verski trgovci prihajati tjeka;, da bi inkrpi-rnli svoje terjatve, pa niti s pomočNa roli-cije oziroma orožn’>ov niso mogli najti onega, ki je blago 'naročil in pre:el, ker ?a v vsem mestu nihče ne pozna. In vendar je blago pr!3V> na njegovo ime, žele-niiga je v redu izbočila, on pa ga je prejel, na-ložrl in odpeljal.
V	Tra’u se 'e te dni dogodil iz/emen slučaj, da je neki slovenski trgovec ušel škodi kakih 40 do fO tisoč dinarjev. PosM je blago nok-emu tržaškemu »trffovcu«. za katerega ves Trst ve, da ni moioče dobiti od njeta niti počenega groša, kateremu pa se v7.ltc temu še vedno prareiči, da na‘dž v Jiigw’a-viiji kaline, ki mu sedajo na limanice. S'u-čajno se je izvedelo, da temu ».trgovcu« mora priti ihspo iz Jugoslavije, im prej neoro je moTel dvigniti to blago, je prišel na .posta:o neki drug njegov dobavitelj z izvršilnim,] o--saini, da zarubi blago Ker blago še ni bilo izročeno naslovniku, železnica ni dovolila rubež li. Ta iugos’o venflkt trsov ec ipa je bil poMenjak in Je takoj brzojavno opozoril svojega jugoslovanskega konkurenta, da o^o-zove pošiljatev, ih ga tako obvaroval velike izerube.
Take bo tore.j prilike na tržaškem lesnem tro^u. Je seveda tudi lepo števno velikih, stiarih, poštenih tvrdk, ki zasluži'o vse zaupani, in je tudi poštenih eeraalov. Ravno tako je treba priznati, da se večini tvrdk, ki se zaradi sedan.jega pomanjkanja dennrja nahajal v neugodnem položaju, ne more odrekati poštenje. Ali je pa tudi takih tvrdk-, trgovcev in se>nsalov, ki so prava sramota za trg in predstavljal veliko nevarnost za tuie trgovce, ki ne pozna'o razmer. V b’a-gajnicah tii^ških odvetnikov leže cele skVd-nice neizterljivih menic takih »poštenjakov«.
Tako se je n. pr. 27. in 28. decembra 1920 vršila pred tržaškim deželnim sodiščem razprava proti lesnemu trgovcu Mariju Zanniju, ki ie bil obtožen sleparstva v sedmih ali oimih slučajih aa skupno vsoto nad 160X00 lir. Bil je sicer oproščen zaradi pomanjkanja
do;azj>v, ali že sama obtožba je dovolj značilna^ p-osebno, če se ve, da imajo razni jugoslovenski lesni trgovci v svojih rokah menice tega trgovca, ki v skupnem znesku najti, z še, presegajo ono vsoto, zaradi katere so ga njegovi trž ški oškodovanci spravili pred »odisče, in so ravno tako neizterljive, kakor so neia‘erl'ive vse terjatve.
Tiž -Skča policija je 3. t. m. aretirala nekega Augusta Albertella iz Milana, ki je bil svo čas v Torinu obsojen zaradi sleparstva v štiriletno ječo pa je trikrat pobegnil iz za-jorov in je sedaj pet mesecev živel zelo potratno v Trstu pod imenom Floriano Crotti ter sredstva za potratno življenje črpal iz trgovine y 'esom, ki ga je dobival na kredit, ne da bi bil plačal zanj niti ene pare. Svoje-črsno si je nadel tudi ime markiza di Santa C-' o?e. Ni irključeno, da je ta prevejani slepar osodoval tudi kakega lahkovernega 'ugosio-ve scega ksiega trgovca, seveda s posredovanjem kauega enako sleparskega sen9al.a.
Ker so torej razim ere take, svetujemo kar najresneje vsem jugoslovenskiun lesnim trgovcem, da se pred izvršitvijo vsake naročbe iz Italije, a zlasti iz Trsta, obrnejo za informacije, ako jim naročevalec ni točno poznan kot pošten trgovec, na jugosloverski generalni konzulat ali kakega slovenskega odvetnika v Trstu. Ravno tako pa bi bilo treba, da bi trgovska zbornica v Ljubljani v zaščito našega trgovstva odprla na podlagi točnih poizvedb — črno kn:igo bških sleparjev, iz katere bi naši trgovci tudi mogli dobivat; informacije. Odgoditev dobave za tri, štir.i dni ne bo delala neprilik, more pa trgovca obvarovati velike nesreče in ogromne liz-rube.
Zato torei previdnosti, previdnosti in še onkrat previdnosti!
Politične vesti.
= »Sloveneu< v odgovor. Včerajšnji »Slovenec« je zopet ogorčen, ker smo konstati-rali, da je za nedeljske volitve zanimanje m.iogo manjše ko običajno. Ne moremo po-'inagr/L':, če je »Slovencu« resnica tako neprijetna, da je noče videti. Naravnost smešno pa je, če piše »Slovenec«, da smo nezanimanje javnosti konstatirali, ker si želimo, da bi ljudje ostali doma. Več ko dokazali smo, da smo pri nedeljskih volitvah čisto zainteresirani in da nam je presneto vseeno, koliko mandatov bo dobila katera stranka. Naravnost nesramnost pa je, £e omenja »Slovenec« napade na dr. Natlačena ,in Pevca v polemični notici z nami. Ali smo mar mi krivi za podivjanost volilnega bo'a? — Končno pa bodi »Slovencu« povedano še to, da res ne razumemo, zakaj se razburja, Če se ne moremo ogreti za SLS. Vsaj smo vendar že več ko enkrat povedali, da se 9 SLS ne strinjamo in »Slovenec« se je takoj nato potrudil, nas ošteti kot protikrščanski in protiverski list. Kaj hoče sedaj, da dela tak list z-i versko SLS reklamo? Kaj se torej razburjate? Vaši pristaši bodo peč iz strankarske discipline fili volit, toda tistih priveskov bo letos malo manj ko lani. To pa ie vzrok tega, ker SLS ne more več tako Pudi navdušiti ko včasih. Ali pa smo mi krivi, če se ljudje ne navdušujejo več tako zia SLS? Delajte boljšo politiko, bodite malo manj bahavi, pa ne boste imeli vzroka ba,ti »e volilne abstinence.. Tako je naš dragi kolega •iz Korbarjeve ulice!
= Vr'ja Marinkovič o naši zunanji politiki. Dopisniku neodvisnega rumunskega lista »Lupta« je dal Marinkovič sledečo izjavo o i naši zunanji politiki: Priznavam, da obču- ' d ujem Mussolini^, ker je to človek, ki misli s svojo glavo. Toda včasih se zmoti, tako glede tiramsikega pakta. O hoče imeti Italija kak vpliv na Balkan, potem se mora i obrniti na Beograd in ne na Tirano. Sedi j je napaka storjena in treba jo je popravili. ! Mo-amo s« pogovoriti z Italijo. Danes oTroža IHijia zaradi sumljivega uspeha v Albaniji prijateljstvo z Jugoslavijo. Grešili smo. ker smo pustili, da nam slabe mažo pozici'o v Albaniji. Ce bo sporazum z Italijo nemogoč, ostanemo na svojem stališču in bomo čakali na nadaljnji potek dogodkov. — Zblifanje s sovjeti je ▼. irakn. Ko sem bil runami minister, iiem bil za obnovo odnošajev z Rusijo, tSda le na podlagi popolne reciprocite'e. če nam pošljejo -sovjeti po obnovitvi diplomatskih odinošaiev sto komunističnih agitatorjev, potem torno -tudi mi poslali v Rusijo sto monarhističnih agitatorjev. — Naš dogovor s
1 matijo je silno ©tar. Obstoji od vekomaj. Ali smo imeli leta 1914 dogovor?, Ali smo ga imeli l. 1918? Toda vedno smo bili v slučaju nevarnosti skupaj. Tudi brez formalnega dogovora boste Jugoslavija in Francija vedno zaveznice. Jugoshvija ima interes na te,m, da je Francija velesila, ker je s tem mir najbolj zasiguran. — Ealkanski L-iarn« je za enkrat še nemogoč. Je samo iluzija, b .prezgodix)inii dogovori ni mogoče olajšati pacifu v.aojje Balkana, i reveč zle krvi se je nabralo. Balkanski narodi morajo duhovno pripraviti dan, ko ne bo balkanski pakt le prevara, temveč realnost, ko se bodo baiik.an-sfci narodi simi združili brez vsakega vpliva’ ■lujiii eil in ne v njihovo korist.	|
,rviif R‘\ikal' 86 b°je za Beograd. Pri obl.-st-. i1 kopajo beograjski radikali i SjOŽno, vendar se boje, da bodo pri volitvah blabo odrezali. Demokrati, ki imajo sedaj občino v rokah, so namreč precej izpremenili volilne Imenike in črtali iz njih 15f0 volil-cev, na novo pa vpisali 20C0 volilcev, ki preije niso imeli vol iti e pravice, pa čeprav eo sta’iao bivali v Beogradu. Poleg tega se je-polož'j za radikale poslabšal tudi vsled tega,
r nimajo več v rakah beograjske obffnoke uprave m zato tudi ne morejo tako vplivati na volilce ko pre>.
—	Za ofic-ijelno radikalno listo v mestu
Zagrebu je od glavnega odbora radikalne stranke proglašena lista dr. Gmajnera.
= . Briand .v ekgpoze V zunanje politični komisiji parlamenta je podal Briand precej obširen oks-ozč o svoji zunan i politiki. Dajal je, da Nemčija formalno še ni pred’ago.1« izpraznitve I orenja in da mora iniciaitiva v tej stvar na vsak način iziti od Nemčije. Francija pa na tak predlog brez nemških kompenzacij ne more pristati. Ko je govoril o raznih neljubih -incidentih v zasedenem ozeml u 'e Briand poudarjal, da Francija ni-k"kor ne namerava izpremeniti 6voje sedanje politike zbližio-a z Nemčijo, da pa pričakuje,-da io bo Nemčija s svo;o dobro voljo pri te»m podoirala. Nato 'e govoril Briand o evropski politični situaciji ter o dogodkih ia Dahnem Vzhodu ter naglasil, da je Francija rovsedi za miroljubno politiko. Ker so hoteli nekateri aVl-ki centralisti tožariti alzaške avto--liomiste, češ da prejemajo podporo od Nem-Či:e, je Briand te očitke ostro zavrnil, ker je Nemčija z Locarnom dokazala, da priznava francosko Alzacijo.
= Agloška križarska IlotiPa je odpotovala z Malte v Šangaj. To je najbolj zgovoren dokaz, da je po’ožvj na Kitajskem ravno tako napet kakor je bil in da niso imeli vsi od Anglije ponu:eni kompromisi nobene.-ra uspeha. Kamionska vlada zahteva, da Anglija izpnzni vse angleške koncesije in jih odstopi kan tonski vladi. Ker je v zadajem času izjavil tudi Ča-n^solin, da je solidaren • ki n tonsko vlado glede njenih zahtev proti tujcem, je danes dejansko vsa Kitajska proti tu cem združena. In tej združeni Kitajski Angleži niso kos in sovjeti poudarjajo tb z vso škodoželjnost'o.	Vendar pa upa a.nglešika
vlada, da bo mogla ,vse svoje obmorske to-, stojanke na Kitajskem vzdržati in zato pO-' šilja nove l"dje na Kitajsko in se žš pripravlja, da pošlje tedi celo pehotno divizijo iz Indije na Kitaj,s>ko. — Med tem se nemiri na Kitejekem nadar.ujejo. V Šanoraju je prišlo do upora v nek' japonski predilnici in tekom nemirov so bili trije Kitajci ubiti. V Fu-čangu je .kitajska množica napadla mčsijon-eke postaje in vse oplenila .Misijonarjem pa' se ni nič zsrodilo. Sploh kaže'o ved no bolj pogosti napadi aa krščanske nrsijonske po- • staje, da so te na Kitajskem odigrale. Celo ^krščanski« general Feng ne brani ve? mi-svonarjev, ki zato trumoma zapuščajo Kitajsko.
Kratke vesti.
Angleška vlada se bo najbrže rekonstruirala, zlasti z ozirom na trgovinsko mimstr-stvo. »Times« zahtevajo, da stopijo v vlado mlajši ljudje.
Gdansk namerava vPžiti pri Zvezi narodov p-otest proti temu, da morajo biti vsi železniški uradniki vešči poljskemu jeziku.
Včeraj se je sestal Krški parlament. Sklepal bo o proračunu za leto 1927-28.
Samul Jassay umrl. Na Dunaju je umrl v 71. letu starosti ustanovitelj imadjamkib sociolinodemakratičnih strokovnih organizacij Samuel Jassay.
Ch„ LucLeto:
35
Spomini francoskega vojnega detektiva.
Moj prijžite’j mi je razkril, da se je Nemčija pripravljala na veliko uporabo plinov v vojni in dal mi iu aamo kemične formule plina, ki so ga njegovi .rojaki ui>orabin 22. aprila 1915 in ki ni bil nič drugega kakor klor (Cl»), temveč tudi formule zajliri druge plina, ki jih tu objavljam, in ki ao jinlakrat pripravljali:
brom (v tekočem stanju) Br*,	ud
benellov bromur (v tekočem stanju) C. H* CH, Br. bromaeeton (v tekočem stanju) CHj—CO CHj Br. metilov klorosullat (tekoč) SO* C1 OCH».
Kot vidimo, noben teh plinov ni povzročal mehurjev Bili so to dušljivi plini, ki so silili človeka k soljenju kar je bilo dtak ie zadosti, da bi ves svet obsojal inem&ko postopanje. Plini pa, ki so jih Nemci p> meie Uporabljali, kot n. pr. takozvam >yperit< (di-klordietilov tioeter) in fenil-dikloroarsin, so biU mnogo nevarnejši in so naravnost strahovito učinkovali.
P redno sem poslal ta poročila po navadnetn pdtu nagemu centralnemu uradu, sem odpotoval v Essen,
-	da bi poskusil zvedeti, čemu bi služile ogromne nrno-4in© plinov, ki so jih pošiljali v to tovarno.
• Tu sem zvedel stvari velikanske važnosti.
24.	poglavje.
Kako sem dobil stavo »n veadar izgubil 2000 mark.
Lahko si mislite, da človek ne vstopi v tovarno v Essenu tako enostavno kot v kak mlin. Kruppova rodbina je bila v Nemčiji od 1.1811. sem mogočna pomo«-nica rodbine Hohenzollerncev in je imela mnogo pred-pravic, ,med drugim to, da je smela ime*ii osebno policijo, katere nalog je bil, čurati f a>b r i k ac i j s ke skrivnosti.
Lahko si mislite, da se med temi skrivnostmi nahajajo silno važne.
To se razvidi že iz tega, , da je sodelovanje med ravnateljstvom Kruppovih tovarn in nemško vlado tako tesno, da se osrednji raziskovalni urad nemške armade za kovine ne nahaja v kakem vojaškem arzenalu temveč v središču Essenske tovarne, torej v zasebnem poslopju.
Da »i čitatelj lahko predstavlja, kakšna je bila ta tovarna, hočem navesti glavne podatke.
Tovarna sama pokriva površje 500 hektarov, katerih 100 je pokritih s poslopjem. Ne šteje nič manj kot 6 ogromnih lop za Siemens-Mairtinove jeklarne, v katerih se nahaja 42 peči z vsebino 15 do 40 ton m vsemi potrebnimi pripravami, električnimi žerjavi, hidravličnimi stiskalnicami za kovanje in ogromno število drugih strojev, ki so neobhodno potrebni za izdelovanje velikih topov za mornarico, ladijskih okle-
pov in topov vseh kalibrov, določenih za armado na suhem.
Ena teh jctklam me je prav posebno zanimala. Dostop do nje je bil najstrožje prepovedan in bila je ločena cd ostalih tovarn s pravcatim kordonom vo-' jaštva. Zvedeli smo, in moje raziskavanje je potrdilo* te pedatke, da se je v tej tovarni nahajalo 10 trdeset- ' tonskih .peči, stoječih v dveh vrstah po 5, V sredi me« obema vrstama se je nahajal cenliralni kanal s tremi-premikaj >čimi se mostovi za prenašanje* 50 tonskih bremen. Ta tovarna je mogla letno producirati 100 tisoč ton jekla.	.
Poslopje, v katerem se je vse to nahajalo in v . katero priti, kot sem že omenil, je bilo zelo težko; je merilo 177 m v dolžini in 45 m v širini. Pcslčipje je imelo samo en vhod, ki ga je čuvala posebna straža.
V njem so izdelovali specialno jeklo, o katerem sem si moTal preskrbeti podatkov.
In čeprav ee bo čitatelj« čudno »delo, s*m P™« tem laij« do te skrivnosti, čim skrbneje so jo čuvali.
človeška narava je namreč takšna, da vzbudi ra- * dovednost ljudi, če hoče skriti kako tajnost. V tak* ogromni delavski naselbini kot je Essen, ki_ je stela tedaj več kot 100.000 prebivalcev, je bilo v istim čisto nemogoče, skriti katerokoli tovarniško tajnost, m to
iz diveh vzrokov.	.	\
(Dalje pnh.) .
bnevne vesti.
NE PRETIRAVAJTE!
• Prejeli smo:	;	_
'Pred duevi smo brali poročilo fnancne
delegacije o vplacanin d..vki.i v zad ji davčni dobi iu ljudstvo se je oddahnilo, d.i je ne-aaos.ii davčni pritisk vsaj nekolii-o odnenal.
• bojimo se pa, da je bilo veseleje prezgca-oje, Lajti iujemo, da se pripravljajo hišnim po esinikoin zelo neprijetna presenečenja. Vedeli smo, da se bo vsled povišanja najemnine povišal tudi najemninski davek in da •bodo s tem zopet odšli lepi denar.i iz nase ožje domačije. S tem zvšnnjem smo za.o tudi računali. Nismo pa računali s tem, da se bodo hišnim posestnikom tudi dražje cenila njih ■stanovanja v novozgrajenih hišah. Če se je 4ans.io.leto hiš.ii davek nekoliko znižal, se pa fcaje Loče letos pri osebni dohodnini in pri najemninskem davku ceno lokalov tako zvišat, da bi bil hišni posadnik letos na slabšem ko lani.
S tem pa se tudi silno škoduje stanovanjski akciji in to je vzrok, da smo o stvari iz-ipregovorili. Tako v težki gospodarski krizi je Slovenija, da bi res smela računati na malo več obzirnosti. Vsaj ne bo čisto obubožana Slovenija nikomur v korist.
— Ukinjene podpore kulturnim društvom
Iz Osijeka poročajo: Organizacie osijeških trgovcev in industrialcev so sklenile, da ukinejo vsled tačas.ie velike ekonomske krize vse podpore kulturnim in humanitarnim društvom ob prireditvah njihovih zabav.
— Zbiranje prispevkov za vojne sirote. Ministrstvo za socialno politiko namerava organizirati letos s sodelovanjem humanitarnih društev v vseh krajih gotove dni nabiranje prispevkov za vojne sirote in siromašno mladoletno deco. S temi prispevki bo zgradilo ministrstvo na Jadranu otroški sanatorij.
. — Parki za obolele delavce. Ministrstvo za socialno politiko je odobrilo predlog centralnega urada za zavarovale delavcev, da •e nas ;de pri vseh zdravilcih okrožnih uradov v drirvi moderni parki, v to svrho je odobren primeren kredit.
— »Sam -uprava«, oficijelno glasilo NRS za ljubljansko oblast je pričela zopet izhajati. List bo izhajal vsak teden. Izdajatelj in direktor je dr. Niko Zupanič, urednik pa Josip Mužtna;	r
Napredovanje učiteljev. V prosvetnem ministrstvu e podpisan daljši ukaz o napredovanju učiteljev in učiteljic osnovnih šol v Sloveniji.
— Dnevnice za predsednike in člane volilnih -dborov. Ministrski svet je odobril kredit 6,OCO.OCO Din v svrho kritja dnevnic iu potnih stroškov predsednikom in članom volilnih in glavnih volilnih odborov povodom volitev ,v oblastno skupščino. Na osnovi ioč-ke 3. prehodnih odredb zakona o oblastni ■in srezki samoupravi v zvezi s členom 51. tega zakona je gospod minister za notranje zadeve odločil, da iz istega kredita izplača na račun dnevnic članom glavnih volilnih odborov po 1E0 Din, članom volilnih odborov pa po lfO Din dnevno. Dnevnice se jim računa od dneva odhoda iz kraja bivališča pa do njihovega povratka. Za akontacije na potnih stroških veljajo predpisi Uredbe D.. R.
broj 96.000 in D. R. broj 121.400 (Uradni list 120/1920 in 93 1923). Povračilo potnih stroškov dobi samo oni, ki opravlja službo izven, svojega bivališča. Iz zgornjega kredita na akontacije na dnevnicah ne pripadajo občinskim predstojnikom in občinskim odbornikom, ki so Člani volilnih odborov v svoji občini, izvzemši slučaj, da nosijo kot zastopniki predsednikov volilnih odborov volilne spise'glavnem-u volilnemu od-boru.
— Konsul&rni okraj švicarskega poslaništva, v^ Be^radu obsega počenši s 1. januarjem 1927 Srbijo, Črno goro, Vojvodino
. (Bačka, Baranja in Banat) in Srem, konzularni okraj švicarskega konzulata v Zagrebu pa od istega dne naprej Hrvatsko, Slovenijo, Slavonijo brez Srema, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo.
— Zdravniški tečaj na dunajski medicinski fakulteti. Od avstrijskega generalnega konzulata v Ljubljani smo prejeli: Kakor se je že svojedobno objavilo, morejo udeleženci zdravniških teča-ev na dunajski medicinski fakulteti v študijskem letu 1926-27 (nadaljevalni tečaji dunajske medicinske fakultete), ako se izkažejo s tozadevno legitimacijo dekanata medicinske fakultete na ilunaju in s vel lavnim potnim listom, kolikorkrat hočejo prekoračiti avstrijsko mejo v dobi študijskega -leta brez vizuma. K temu se dodatno sporoča, da so tudi družinski člani udeležencev dunajskih zdravniških tečajev (nadaljevalnih tečajev dunajske medicinske fakultete) oproščeni vizumskih pristojbin, »ko potujejo na podlagi družinskega petnega lista dutičnega udeleženca in ž njim v spremstvu.
— Zobnidrarniški oddelek Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi eesti Št. 20 je začel pod vodstvom zobozdravnika strokovnjaka in s tremi tehničnimi močmi dne 17. t. m. fx»!ovati. Člani in njih •vooi imajo tako možnost, da si dajo leči ti zobe in da dobe prvovrstne zobne ‘naprave. K stroškom imajou po izdani okrožnici prispevati gotove odstotne prispevke, ki »o pa tem manjši, čim dalje časa trata članstvo.
— Kredit u sgradbo skladišča v Splitu. Prometno ministrstvo je odobrilo direkciji pomorskega prometa v Splitu kredit 600.000 dinarjev za zgradbo večjega skladišča v pristanišču.
— Učbeniki sa higijepe. Ministrstvo za narodno zdravje je razpisalo natečaj za spis
. dveh učbenikov za higijeno in sicer, enega za nižje, drugega za v.ISje razrede'sredmjlh Sol. Vsaki knjiga naj obsega največ po 200 atramt a slikamt. Rokopis® je poslati,Hipi jenskemu oddelku mliiistratva za h&rOdho zdravje maj*' kasneje do 1. junija. Za najboljše knjige »o
razpisane tri nagrade: 20.000, 10.000 in cCOO dinarjev.
— izprememba poštnih imen. Poštna uprava je lzpremeuila sporazumno s politično oblastjo imena sledečih pošt: Črna pri i reva-Ijah v Cerno pri Prevaljah Draga pri Rakeku v Drago pri Loškem potoku, Dvor v Dvor pri Žužemberku, Gradac pri Črnoml.u v Gradac v Belokrajini. Javornik v Javornik na Gorenjcem, Jesenice-Fužine v Sava na Gorenjskem, Jesenice ob Savi v Jesenice na Dolenjskem, Koprivnica pri Brežicah v Koprivnica pri Rajhenburgu, Kostanjevica pri Krškem v Kostanjevico na Krki, Ksaverij v Savin ja ik dolini v Radmirje, Rečica na Paki v Šmartno ob Paki, Sava v Sava pri Litiji, Stari trg pri Črnomlju v Stari trg ob Kolpi, Straža v Straži pri Novem mestu, Sv. Lovrenc pri Mariboru v Sv. Lovrenc na 1 o.iorju, Sv. Nikolaj pri Ormožu v Sv. M klavž pri Ormožu, Smarjeta ob Pesnici v Sv. Marjeta ob Pesnici in Dobrovnik v Dobrovnik v Prekmurju.	.	.	.
— Sprejem gojencev v strojno pod ficirsko šilo vojne mornarice. V strojno podoficirsko š do vojne mornarice v Kumboru (v Poki Koto ski) se sprejme letos 200 vajencev. Za sprejem se zahtevajo najmanj štir'e razredi osnovne šole.Tudi so ee morali učiti reflek-tanti najmanj že dve leti strojniškega dela. Natančnejši pogoji se izvedo pri Vojaških okrožnih komandah.
— Ponarejeni enrdinarski novci so se pojavili v Zagrebu. Nekoliko komadov je že v rokah polici e.
— Isi 1 ang bo izpuščen iz preiskovalnega zapora. Te dni je sklenil osiješki sodni »tol, da se izpusti Iso Lang proti kavciji 200.000 dinarjev iz preiskovalnega zapora. Spis je bil poslan banskemu stolu v Zagreb v potrditev.	.	.	i
— Spomenik padlim v svetovni vojni. Iz Budimpešte poročajo: Kipar Štefan Sentgy-orgy je predložil madjarskemu odboru za zunanjo politiko ponudbo, da se postavi v Ženevi spomenik padlim vseh d:živ, ki so se udeležTe svetovne voine Odbor je ponudbo sprejel ter jo predložil Društvu narodov.
— Pokret brezposelnih v Parizu. Na iniciativo brezposelnih hote'skih nameščencev se je zbralo predvčera šajim v Parizu tudi okrog 2000 brezposelnih delavcev kovinske industrije na borzi dela. Kovinarji niso priredili nikakih demonstracij, marveč so poslali prefektu se inskega departementa depu-taciio, ki je zahtevala za brezposelne tovariše 25 frankov stalne dnevne podpore.
~ Prva Indijka član vlade. Dr. Muthulak-shimi Amma.1, odlična .medicinska strokovnjakinja v Madrrsu, je imenovana članom zakonodajnega sveta južne Indije. To 'e prva ženski v Indiji, ki je dosegla to visoko čast. Gdč. dr. Ammal se je svoj čra udelež la, svetovne konference v Parizu kot predstavnica Indije.
— Zgradba novega ameriškega Zeppelina. I2 Newyorka poročajo:	Pomorski- oddelek vlade je razpisal natečaj za zgradbo novega ogromnega zrakoplova, ki bi se mogel vzdržati v zraku najmanj 150 ur.
— Izseljevanje iz Češkoslovaške v pretek« lom lotu Te dni je bila objavljena v Pragi
®ta.ti8t,ika o izseljevanju iz Češkoslovaške v minulem tetu. Po tej statistiki ie bilo izdanih na Češkoslovaškem 4344 potnih li-s.ov za izselitev v prekomorske dežele in sicer: 2720 za Kanado, 846 za Severno Ameriko in 398 za Argentinijo. V istem letu se je izselilo iz češkoslovaške v razne evropske diiave 2588 oseb, od katerih je odšlo 1190 v Francijo.
— Nad Dubrovnikom se je utrgal oblak. Predvčerajšnjim je divjala nad Dubrovn kom nevihta, kakršne že dolgo ne pemnijo. Med silnim grmenjem se je utrgal oblak. Lilo je kakor iz škafa. Na trgu pred cerkvijo sv. Vlaha kanali vode niso mogli dovoli hitro požirati vsled česar je stala voda na trgu 10 centimetrov visoko. Kakih 5 minut je padala tudi debela toča. Vsaik promet je bil nemogoč. Na več kraiih je udarila strela. Fri neki hiši je porušila del strehe, človeških žrtev ni bilo.
— Samomorilna epidemija v Osijeku. V Osijeku so se pripetili predvčerajšnjim kar trije poizkusi samomora. Dve osebi se nahajata v težkem stan u. Tekom tega meseca se je pripetilo v Osijeku že 10 samomorov, oziroma poizkušenih samomorov.
— Žrtev sifilide. Ko je privozil v sredo brzovlak iz Subotice na beograjski kolodvor, »e je vrgel nenadoma neki mladenič pod »troj. Kolesa so mu odtrgala glavo. Pri samomorilcu so našli pismo, na podlagi kate-roga »o ugotovili, da je identičen e krojačem ujurorn Hemdom iz Vrbisa, stanujočem v
s^ovnUn^1 v 'katerem izjavlja, da gre pro-
s'rajni. jmrt’ *ker mu razjedajo bacili
ne more dru»% in kri ter se bolezni ne more drugače rešiti, kot daumre.«
vntnika m ReVl^r “* .i“ir®*>0*>Uwke*a oi"
vetnika na Kelti, Ko se je vračal predvčerajšnjim zvečer znani »ušaški odvetnik dr. Adolf Roman iz Reke domov, ga je na novem mostu službujoči karabinjer eurovo .insulUral, Daši se je dr. Roman legitimiral, ga je peljal karabinjer v, obrnejo o. barako in ga »u-. rovo o suval s puškinim kopitom. Dr. Roman to zahteval potom našega reškega konzulata od italijanskih oblasti zadoščenja.
— Naglo naraščanie Donave. Iz Vukovara poročalo, da je začela Donava poslednje dni naraščati, tako da je dosegla predvčerajšnjim že 746 em nad normalo. Med prebivalstvom je zavladal silen strah pred grozečo novo po-
P — 98 oseb zmrznilo v vlakih. V okolici Samare sta obtičala, kot smo poročali, dva osebna vlaka v snegu. • Rešilna dela so trajala več dni. Medtem so zmrznili v vlakih vsi potniki, 98 po številu.	.
— Strašna sim« v Rusiji in Ameriki Kot poročalo iz Rige divjačo po vzhodni Rusiii in v Sibiriji že par dni silni snežni metefi.
V Samari so našli po hišah nad 60 ljudi zmrznjenih. — Ob vsej zapadni obali Severne Amerike beaae strahoviti snežni meteži. Vihar drvi z brzino 70 km na uro. Temperatura je padla mestoma na 30 stopinj pod ničlo.
V nekaterih krajih e zapadlo že nad 1 meter snega. V državi Illinois imajo 40 stopinj mr..za.
— Letalska nesreča. V bližini Malte je treščilo angleško letalo, v katerem so se nahajali trije oficirji in pilot, v neki stolp ter se razbito. Vsi štir e pasižir e so mrtvi.
— Dvob-.j ra Reki. V pondeljek se je vršil na Reki dvoboj med bankirjem Bertes-om in uradnikom premogokoipa hchwa rzenbergem. Obadva sta bila pri dvobo u ranjena, prvi na roki, drugi na nosu. Po četrtem napadu sta se nasprotnika pobotala.
— Drzen vi "m pri belem dnevu v Sarajevu. Te dni so vlomili v Sarajevu neznani lopovi pri belem dnevu v stanovanje premožne gospe Bukice Papo ter odnesli raznih dragocenosti in vse toalete omenjene dame v skupni vrednosti 250X00 dimrev.
— P dioijski komisar kot zaveznik vlomilcev. Neka razbojniška tolpa v Neaplju je organizirala vlom v neko banko, iz katere se je nade ala odnesti 50 milijonov lir. Vse potrebno je bilo že pripravljeno, kakor ključi, orodje za vlom v blagajno itd. Treba je bilo svmo še najti kupca za ukradene Čeke in vrednostne papir e. No, končno so našli tudi bankirja, ki je bil pripravljen ne samo pokupiti vse te vrednostne papirje, temveč se udeležiti tudi osebno tega vloma. Ponudba je bila sprejeta in pogodba sklenjena. Nekega večera se je podala toipa na delo. Vlomilci in bankir so vdrli v banko, dočim so nekateri stali na dvorišču na straži z vrečami in avtomobili. Lopovi so vlomili v blagajno ter našli v njej zares 50 milijonov le r. Tedaj pa je bankir nenadoma oddal revol-verski strel, nakar so priskočili iz vseh kotov skriti policaji, ki so v trenutku pograbili vse v’omilce. Bankir ni bil namreč očbče drogi, kot sam polici'eki komisar, ki je spravil vlomilce v spretno nastavljeno prst. Vlomilci so sedaj priznali, da so .pokrali pred 3 leti v isti banki 3 milijone lir.
— Razkošno življenje lažnega sina D’ An-nunzi-ja. Nedavno je prispel v Berlin neki eleganten mladenič, ki se je izdajal za sina D' Annunzija. Na ta način si je pridobil v mnogih lokalih velik kredit, katerega je tudi pošteno izrabil. V družbi lepih dam je preživljal krasne in razkošne urice. Goljufijo je odkril šele pravi sin D, Annunzi-ja, inžener Anton in, ki je prispel v Berlin po opravkih. Goljuf, ki je identičen z nekim Urbanom, bivšim nameščencem nekega filmskega pod etja na Dunaju, je ob pravem času odnesel pete.
— Revolucija v moški nudi. Prvi londonski krojači v ulici Sarville Row so sklenili uvesti novo moško modo. Barve moške obleke naj odgovarjajo barvam ženske. Nekoliko članov londonske višje družbe je že odpotovalo na Riviero v oranžno in rožnatobarvnih s‘'ko oblek ah. Seveda mora odgova-ati barvi oblek tudi barva čevljev, klobuka itd.
— Volilci vseh strank pijejo za časa volitev izvrstne sokove, ki jih nudi »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip lOc. Zahtevajte cenik!
i	Ljubljana.
1—. Nov državni učni zavod v Ljubljani. Glasbena Matica v Ljubljani je razširila leta 1919. svojo glasbeno šolo in ustanovila po-polen konservatorij. Od leta 1920. dalje se je trudu odbor Glasbene Matice na čelu s svo-
žene, nego za vi:e, ki se zanimajo za vel'ka sr.dabna vprašanja, di pričakuje društvo nnj-večje udeležbe od strani ljubljansk ga občinstva. Predavanje je popolnoma teoretične prirode, za kar nam jamči že pr«d:wrfeljevo ime. Predavatelj, dr. Henrik Tuma, je znan po svojih obširnih študijah, katere je svojo-časno priobčeval v : Naših Z-piskih« in je najboljši poznavatelj socialističnih teo 1— Tatvine v I jubljani. Iz FigovČevega hleva je nekdo odvedel 2100 Din vred iega-konja ter 7(0 Din vreden komat. Za zameno pa je pustil tam svojo staro mrko. — Na glavnem ko’odvoru je bila ukrade la vreča sbdkora, vredna 1301 Din. — Kr sani Belo-, dedičevi je na vlaku nekdo ukradel 200 Din, Mariji Florjančičevi pa 80 Din. — Miljutin-ček je bil aretiran, ker je okradel evo ega brata in mu odnesel nekaj perila in površnik v vrednosti 400 Din. — Petru nagodeta je nekdo ukradel 700 Din vredno ode o.
1- Policijska kronika. Aretirane so L l« štiri osebe in sicer ena radi prodaje orodja sumPivega izvora, ena beračica, neki pijanček, ki je oblež 1 na cesti in neki tatič. — Dve osebi sta ovadeni radi pijanček, dve radi pasjega kontumaca in 20 oseb radi cestnega reda.	:
Maribor.
m— Iz mestne statistike. Tekom fe-ta 1926 je prenočilo v mariborskih hotelih in prenočiščih 17 489 jugoslovanskih državljanov, ki se na posamezne pokrajine razdelijo i-ko: Ljubljana 2423, ostala Sloveni'a 9362, Hrvat-ska 1741, Beograd 598, ostala Srbija 5(0, Dalmacija 383, Bosna Hercegovini 241 in Črna gora 5; inczcmcev pa je došlo v rinše mesto 6071, ki se na posamezne drž ve r.az-delPo takole: Avstrija 4969, Nemčijh 382,' Italiia 263, Češkoslovaška 242. Madjarska 94* Francija 17. Anglija 6, Holandska 6, Skandinavija in Švica 22, PoPska 8, Ambri.ka 51, ostale države 10. Brezdvomno bi bile številke večje, ako bi ne bilo obmeinih 'ovir kot potnih listov itd. Vsaj iz Avstrije se bi številka pomnožila za dva do trikrat.
m— Število volilcev v Mariboru/ Po izpopolnitvi volilnih imenikov v Mariboru je-unravičenih volilcev: v I. Okraju 1. vodiče 744, II. volišče 750, v II. okraju III. voličče' 795, IV. volišče 857, v III. okra u V. volišče 737, v IV. okraju VI. volišče T84, v V.' ekram VII. volišče 617, VIII. volišče 725, IX. volišče 570. Skupno 6689.
m— Umri je načelnik vozovnega oddelka dehvnic d-ž. ždeznice v MarikoVu Ing;-Nikolaj Kalitovič vsled srčne kapi. Naj počiva v miru!	:
.	 —	—intervenci-
jah m spomenicah se je to zgodilo z bud^et-ski.m letom 1926-27 in kakor 'čujemo iz Beograda bo te dni imenovan ravnateljem zavoda dosedanji ravnatelj Glasbene Matice in upravnik Narodnega gledališča g. Matej Hubad, ki je od poletja dalje ponovno prosil, da se ga odveže dolžnosti upravnika Narodnega gledališča. Z ozirom na to dobimo prihodnje dni tudi novega intendanta v Ljubljani
1— Magistratni volilni kataster soba št. 21 ima na dan volitev to je v nedeljo 23. janu-a rja 1927 cel dan službo. Volilci se torej* tud!
volitev lahko informirajo v zadevah tičočih se volilnih imenikov.
J- Začetek literarnih večerov. V torek
25.	t. m. ob 8. zvečer se bo vršil v Mestnem *• literarni večer pesnika Antona Pod-bevska. Na sporedu je esej o splošnem položaju pri nas, o splošnem položajuumlhwydm Pri nas, o idejni strukturi a Mladine.-, j ,?i, • na Sori< in »Kritiki«, poročilo o gledališki sezoni, iz književnega trga, iz naših revi;, kronika in listek. Literarni večeri Antona Podbevška so zamišljeni kot stalni. Njihov namen je vzbujati med občinstvom zant-manje za umetnost in literaturo in pripomoči do zbližan ja med publiko in ustvarjajočimi umetniki.
Zdravstvena predavanja prosvetnega odseka Delavske ibornice. Prosvetni odsek -l ™ice ho priredil v prihodnjih Štirih tednih ciklus zdravstvenih predavanj za ljubljanske delavce in nameščence. Predavanja se “Odo vršila redno vsak pondeljek ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma m sicer v sledečem vrstnem redu: t. v ponedeljek, 24. I. -»Zdrav in nezdrav dom«, 90 ski-optičnih slik, predavatelj g. dr. Pirc; 2. v ponedeljek, 81. I. »Tuberkuloza«, film v 3. dejanjih, predavatelj g. dr. Vrtovec; 3. v ponedeljek, 7. II. »Prva pomoč v sili«, 46 ski-optičnih slik, predavatelj g. dr. Pirc; 4. v ponedeljek, 14. II. »Spolne 'bolezni«, film v II. dejanjih, predavatelj g. dr. Vrtovec; 5. v ponedeljek, 21. II. »Alkoholizem«, 71 skioptič-uih slik, predavatel g. oficijal Puhar. Predavanja od I do 4 trajajo oa poldrugo uro, ad (P Pa dve uri. K predavanju »Spolne bolezni ooebatn pod 18. let pristop ni dovoljen.
1— Žena iz sociološkega stališča je predmet predavanja; ki ga priredi »Ženski Po-kret« v nedeljo, 23. I. v zbornični dvorani univerze. Tehna je tako zanimiv, ne le' za
PRIČETEK VOLILNEGA POSTOPANJA.
Glede ročetka volilnega pos^o-ka pri ne« delfskih volitvah, nam je poslal magistrat sledeče obvest;lo:	i	*
Po členu 21. zakona o obl-stni samouprsvC se volilni odbor mora točno ob 7. z'u‘raj sestati v poslopju, določenem kot' vokžče. Ptv-dno se začne sprojemnnie glasov.-mora volti-,, ni odbor izvršiti razne formriitefe. preried fi, ghsovalne skrinjice,, zabojčke s krooliicnmf, itd. ter sestaviti poseben zamsnik, ki" ga mo« rajo podpisati vsi člani volilnega odbora. Za-, četek snre;emnaja glasov se torej za nekaj, časa zavleče.	.	-
Pričetek volilnega postopanja je torej to-' čno ob 7.. pričetek glasovanja pa okoli.pol 8. zjutraj. CTnaovanje traja potem herrestano ves dan do 18. ure popoldne. Ob 18.. s-1 zopro, vmta poslopja ali dvorišči, kier se nahaja vo-, llšče. ter se smejo pripustiti k glasovanju <0-mo še oni volilci, ki so se ob 18.' žn n^h-Uali, v poslopju samem ali pa na dvorišču poslopja.
Delavski volilni shod v »Mestnem*' domu«.
Včeraj, ob 6. zvečer se je vršil v ^Mestnenr domu volilni shod, ki »o ga sklicale zdrožehe
delavske stranke. Shoda se je udeležilo približno k"-kih tristo delavcev. V prfediedstvo si bili izvoljeni Gustinčič, Vrankar ih Vrhunc.
Volilni shod je pokazal, da se 'je začelo naše delavstvo trezniti in da je obrnilo svoje politično stremljenje bolj do realnih po'r0b, ter da je pričelo opuščati medsebojno borko, ki je škodila n?zadn;e le njemu samemu. Obenem pa je shod dokazal tudi, da je delavstvo postalo zrelo ter da mu ni tolijm do.ra^T nih demagoških gesel, temveč mnogo boij.dp konkretnega programa in deli.
To so čutili instinktivno tudi govorniki, katerih izvajanja so se dotikala večinoma le najbolj/stvarnih fn utemeljenih delavskih ZaMev.
Prvi govornik, nosriec delavske knnditne liste v Ljubljani Sedej je razpravljal oi kPhzi današnjega kapitalizma ter buržuazije sploh ter navajal, da živimo v času splošne socialne reakcije. Korupcija postaja pri nat sistem, po kmetih poje boben, zakon o zaščiti,.delavce* se gazi. Nadalje je izpottavil ostri kritiki delo SLS, ki da ni nič manj reakcionarna, nego: SDS.
Dr. Lemež je z ozirom na vprašnnie dr. Gosarja v »Slovencu«, komu da bo izročil proletariat svojo usodo v roke, Izjavil, da Je ne bo nikomur, temveč, da bo vzel svojo uta- -do v lastne roke. Med drugim je goVorpik -razoravljal tudi o mednarodni *ituaciil,. ki preti z novo vojno. Ironiziral je dalje Prlbi-čevičeve zahteve po demokraciji in s-lcšnl svobodi ter navajal, da je ravno Pribičevič duševni oče zakona o zaščiti države*
T»kan je na široko razpravlial o težkem socialnem položaju, v katerem živi naš mili. . uradnik, mali kmet in delavec. Z Izredno ostrimi besedami pa je očrtal izigravanje ‘socialnih institucij s strani države.
Vsi trije govorniki pa so se ■strinjali v tem. da volitve v oblastne skupščine niso .r/mpe mišljene, ker oblastne samouprave »plon ne bodo nikake samouprave, nego le nov način prekladanja dajatev na nižie slo;e. V oblastnih skupščinah je potrebna delavska koptrol.a-
Na shodu je vladalo primeroma dobro raz- . položenje ter ni bilo nikakih opozfefenalnfn medklicev alt nasnrotovania.	_
Shod je zaključil ob pol 9. • zvečer- Gustinčič.
m ran 4
»NAKUDNI DNEVNIK«. 21. januarja 1927.
Štev. 1(L
Prosveta.
BEPERTCAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJliLLJANI.
Drama..
Začetek 00 20. uri zvečer.
Petek, ‘21. januarja: Slaba vest. Red D. Souua, 22. jahiia.ja: Triglavska baj.ca. Rjd C. Nedelj.^ 23. januarju ob 15. uri popoldne v_grauljeue Sabi.iko. Ljiidska predi tava pri lepi krčmarici. Ljudska predstava pri *ai-žani.i cenah iz.ve.i.
Ponedeljek, 24. jai.ltarja: Pahljača lady Wtn-de.mere. Ital E.
Opfirfti
*	Začetek ob pol 20. dri iveČer.
Petek. 2i. januarja zap to. ,
Sobota, 22. januarja: cosi, fan tutte. Red B. Ntdelja, 23. jauuarj aob 15. popoldne Car-men. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven..
Ponedeljek, 24. januarja zaprto.
Torek, ‘.5. januarja: Figarova svatba. Red C.
V	si»b*to, d.ie 22. t. m. *e poje v ljubi jail-tki ope.i Mo-irtovč delo iCo&i fan tutte« za abo .ciite rod i _. S -io opero so- gostovali naM solisti pod vodstvom svojega ravnatelja g. Mirka i oliča v SlaVi»o*tnift dneh Narodnega gled lišia v Ci ijeku ter želi za svoje izvajanje velike us.,e.ie. Vsi tiogi osjježlbga prebivalstva in tudi zunanji zastopniki na osijt-ikih slavnostih so soglaSuo poudfjjali uiiifct-alS..o višino uase inštitucije in naravnost Vz-gleduo izvajanje te opere.
, Nodel;« v ljubljanskem Narodnem glidal’-Jea. V ned iljo, dne 23. t. m. se poje popoldne ob treh Bizetov.a opera »Carmen« z gespo Thienyjevo v nr,»lovni vlogi kot ljiidska pr.eJ-itava pvi.za'iani.L cenah. V drami »ti isti dan dve predstavi 'in sicer ob 15. uri velezaba.Vua komedija »Ugrabljeie Sabinke-, zvečer pa je p: va repriza Goldonijeve komedije »Kri lepi Jcrčmarjci, j? dosegla na svoji premijeri lep usieh -Jer izredno zabavala gledališko občinstvo. Tudi za -dramski predstavi Veljajo znižane cene.
NARODNO GLEBALJ85E V MARIBORU. Repertoar.
Petek, 21. januarja: Zaprto. ; .
Sobota, 22. januarja 6b 20. »Mataot»« ab. C-Kuponi.
Nedelja, 23. januarja: ob 15. »Veseli kmetic«. Zn:žrne cene. Kuponi.
Nedelja, 23. januarja ob 20.: »Orlov«. Kuponi.
Ko icortno naznanilo. Dne 3. februarja koncertira v Unionski dvorani slavni češki vijo-linski virtuoz Vf.sa Prihoda, ki uživa danes sloves najboljšega evropskega umetnika. Dne 14. februarja je v Ljubljani znameniti Ševči-kov kvartvt ki priredi komorni koncert v proslavo 100-letnice smrti Beethovna in na katerem izvaja tri Beethovnove komorne kvartete. Tekom februarja se v ši tudi vokalni koncert pevs -.e^a zbora Glasbene Matice in pa II. 8: m,'o.lični koncert orkestralnega društva Glasbene Matice. Natančne sporede in datume javimo pravočasno.
v sr»d dne 26 t m. se vrši v Filharmonični dvorani koncert gojencev ljubljanskega d>živnega ko servatorija, na kojega vspore-du so sledeče točke: 1 Tartini: SOnata v g-nviln fza vijolino in klavir). 2. Sain-Saens: Koncert v h-molu (za vijolino in klavir). 3. f-Vvvn: Iolo\eza v e-molu f« klavir). 4. Smetana: a) Slavnost čeških kmetov, b) Salo .sfca polki <z-\ klavir). 5. a) Debussy: E11 Bateau, b) Dawes:	Melodija,	c)	Kfička:
Uspavanka (za vijolino in klaVir). Vijolinske to^ke sporeda izvaia konser vato ris t Rupel Karel. uč?n?c pro*. Šini rt. k "terena spremlja na !:Kvir}U Lipovšek Marian, p-o:enec p-of. Janka R^vn-^ka. Obe klavirski točk'- pa igrata ko servatorista Šivi? Pavel in V-ljalo Marta, pojenca ka-is. prof. Ravnika. Vstopnina za koice-rt ie minimalna, sedeži v dvorani so po 10 ;n 5 Din. at-ajiSfa. rO 3 Din m So v pred-n-odaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
»Ljubljanski Zvene
Izšla je januarska številka ^Ljubljanskega JSvpia« ? sledečo vsebino: J. Oton Župančič: Iz Jerale. — 2. Joža Lavrenčič: Publius in his ■Ja — 3, .Slavko Grum: Upornik. — 4. K. Dobida: Beneška revija evropske um-tn-o-Rt:. -t- 5. Iz svetovne književnosti: Miran Jarc: Marcel Proust. Marcel Proust: Smrt moje stare mtaere Alfred Momfoert: Gora Moira.
—	6. Franc* Bevk: Nenavadni obisk. — 7. Miran Jarc:. Partija šaha. R. Drainac: Pred obnovo sfbske književnosti. — 9. Pastušjcjn: Živi.vrelec: — 10, Književna poročila: Slovenska dela: Ivnn Cankar y francoščini,‘(Pavel Karlin). — E. Gangl: Hram slave (Miran
Ji
Jarc). — Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani (K. D.). — Srbsko - hrvatska dela: Zofka Kveder - Demetrovič:. po putevima živdia (Miran Jarc). — V. Vefmar Jankovič: Rch bovi (Miran Jarc). — Aleksander Vučo: Krov nad prodom (A. Budal). — Inozemska dela: Miloš VVeingart: Slovanska vzajemnost (A. Budal). — 11, Kronika: Domači pregled: Za sjovensko Akademijo znanosti in umetnosti, za Narodno galerijo (F. A.). Za kulturno zbližan je južnih Slovanov (Fran Albrecht).
Šport
Poljski lahkoatletski save* se je obrnil na glavni s .vez s proinjo, da pri mednarodni ženski federaciji kar najostreje protestira radi neprizaanja svetovnega rekorda v metu diska, ki ga je postavila znana poljika atletinja Ko.iupacka v Uoteborgu.
Ol.mpii uik M. Grath, ki je 1. 1912 bil prvi zmagovalec kludva v btOck.iolmu in ki se je udeležil tudi 1. 1924 v Parizu medd žavne tekme Amerike proti Angliji-, je danes eden najpopularnejših športnikov v Zd.uženih državah. 1 red kratkim je bil imenovali kapitanom newyorške policije.
Plavanje cez Cata'inakanal v Kalifi rn ji se je vršilo dne 16. t. m. Start je bil na oioku Santa Catarina na kalifornski obali, proga je bila dolgo 22 milj ali 35 km. K startu sta nastopila 102 plavača, med njimi 13 žensk. Voda •je imela simo 12 stopinj C, vsled česar jrh je večina odstopila. Tudi kanalska zmagovalca Sullivan in Toth nista vztrajala. Zenske so k .r po vrsti z<>puščale vodo, tudi M:ss Bnr-rett, ki je bila favoritinja. Dobila je krč v meča. Kot prvi je pTišel na cilj 17-letni Kanadčan Georsre Vouhg.iz Toronta, ki /je. rabil 15 ur in 35 min. Dobil je 25.006 dot., ki jih je kot narrrado določil amerfkanakS kralj gumija Wrigley. Razven tega je določil Wri-E?ley tudi nagrado 15 OTO dol. za prvo žensko, ki bi preplavala CaAalinski zaliv. Ker sploh ni prišla nobena plavalka na cilj, se t? nagrada ni razdelila, vendar pa sta dobili miss Hauser in nvss -Staser, ki ata najdalj časa vzdriili v vodi, -tolažilni nagradi po 2500 dok Kako drugačen ie brl iz:d., kot »e je pričakovalo' Favorit je bil znani olimpionik Nor m na Ro’«, tudi Sullivan in Toth sta imela mnogo šahs, pa ti pride mlad, 17-leten lani, ki ga doslej Se nihče poznal ni in gladko potolče vse.
Gospodarstvo.
BORZE.
Ljubljana, dne 20. jan. (Prve številke po-vpraševanja,, druge ponudbe in v oklepajii kupoiijaki zrjključki.) Vrednote: inveeticijžrt ®	4S2.50, Vojna škoda 0 — 343, zceta<vini i#
komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska po-sojiluica 195 — l98, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — 100, PraJted:o.U 890 — 0, Kreditni zavod 170 — i80, Strodrn* 80 — 0, Trbovl-e 360 — 0, Vevče 120 — 8» Stavbna 55 — 65, Sešir 104 — 0. — Blago: Zaključeni 2 vagona Usa in 1 vagon deželnih pridelkov. Tendenca za les nespremenjena, za deželne pridelke zelo čvrsta.
Zagreb, dne 20. jan. Devize: Newyenk {eik 56 72—60.92, London izplačilo 275.7—276.7*. Pariz izplačil« 224.53—22653, Curih » J.-či-lo 1094—1097, Dunaj izp-lačilo 799.5—802^ Berlin izplačilo 1347^—i350,5, Praga izplačilo 168.02—168.82, Milan izplačilo 244.78 d« 246.78.
Curih, dne 20. jan. Beograd 9135, ftew-yor,k 519.125, London 25.1975, Park 20.63». Berlin 123.125, Dun-j 73.15, Praga 15.37, Milan 2255, Bukarešta 2.775, Sofija 3.75, Budimpešta 90.7125.
TUJKE
Absces — tvor, ulje, prišč.
Anemvja — slabokrvnost.
Angina — vnetica grla.
Diabetes (mel! tuš i — sladkorna bolezeiu Fraktura — zlomljena kost.
Halucinacija — čutna zmota-, pričut. Idios;nkrazija — posebna PutTjivo&t. Kleptomanija — kradljivost.
Kontukija — otiska.
Letargija — dremež.
Migrena — ‘enostrar^ki -glavobol.
Paraliza — -kap, :se rabi tudi ■za demen-tit paralytica- — omehčava možganov). Pnevmonija — pljučnica.
Tetatnus — omrtvični krč.
Anestetičen '— neobEirti$iv.
Apatičen — brezčuten.
Heredffaren — podedljiv ({rt tudi -sipodedo-Vane).
Sterilen '— rierodoviten.
Bondy:
Osvojitev Berlina.
Gospod Jacob je soglašal z vsem, Čuti) se je rešenega in na gorkem. V njegovih možga- i nih je oživela nova iznajdba: nalivno pero, ki j "bi obenem imelo rezilo za cigare in spodaj I ‘ivtomatiien prfžigalnik. Z osemdesetimi ti-*»bči bi »e dalo vge HapVaViti. S (erh bi dobil aajmanj milijon posojila.
‘»Danes popoldne Vam 'pririCse moj tajnik štirideset titoč mark; ufedll bfe » Vilmi tudi pogodbo. Mogoče pridetn tudi sath Se enkrat. •{)* pa vam lahko izročim takoj'«
Mr. Smith je izpolni formular čekovne knji-'|ice gospoda Ledenburg, Thalmarin k Cie., Kew*Vofk s svojim 'krasnim zlatim peresom in ga izročil Jacobu.
»Sem zaokrožil na desettisoč dolarjev, ker Vas moram prositi, da Se 'ta tedeh vodite
tovarno.«	.....	,
Bolesten smehljaj se je mimogrede pojavil na Jacobovem obrazu. Pol leta že ni kot vodja tovarne delal drugega, kakor zjutraj odpiral, porabljal papir in svinčnike za svojo iz- i ‘najdbo in zvečer zopet zapiral.	j
Toda gospodu Smithu je bil hvaleten ta to neprlčakovaino čustvo nežnosti, ki je ignoriral Vidno »tanje ih govoril o vodstvu. Spremil je ,
Amerikanca do avtomobila, se splaz.'l potetn kakor omamljen nazaj v tovarno, vzel svinčnik v roko in risal bogvekaj.
Tedaj ga je zbudil telefon.
»Tu Jacobova tovarna nalivnih peres.«
»Tu Leiser. Lahko govorim s šefom?«
»Obi ilujem. Mr. Washintoh Sihith se je ravnokar odpeljal v mesto.«
Odložil je slušalo in risal dalje.
III.
S
S
m tkom, obrt Ipi liuliMivlIo v ¥ioh opromoh
tstotam ptotitm *tr«l o«bi«©
« MIMlU fc
V«n«tm«ar and!«
StMntei n Mt (im, 'MM m alnto.
losrp Peteline
Ljubljana
Pisarne družbe za aktuelno reklamo, kratko sGefars imenovane, so se nahajale v krasni trgovski palači. Skozi vrata *i prišel v foyer, ki je bil okrašen z 'marmornatimi stebri in z Merkurjerviih kipom. Tu «0 visele ogromne table v svrho orijentacije. Na prvi
pogled »i lahko ugotovil v katerem nadstropju °in v kateri sobi ‘te nahaja željetoi oddelek.
Mr. \Vashington Smith je stopil v foyer in se podal v beletage. Tam je prosil enega od slug, ko so imeli rdeče livreje'z zlatimi gumbi: naj ga naznani ravnatelju Bloomsf-eldu. Sluga je dejal skeptično: >G<ispod generalni ravnatelj ne sprejema zdaj.«
Mr. Smith je potegnil iz žepa dva doku-rmenfa, ki jih je priložil svoji viz'tki.
»Dajte to le gospodu generalnemu ravnatelju.«
Sluga je izginil in «e neverjetno hitro vrnil.
»Gospod ‘generalni ravnatelj provinc
Gospod generalni ravnatelj je stal 4e oifeV-no ha pragu,
»Prosim, mr. Smith.«
Generalni ravnatelj Bloomsfield je bil tak, kakrlen bi bil Napoleon, če bi bil rojen v Biali in se potem izselili v Ameriko. N« ‘je bil iz Biale, čevlji iz New-Yorka, toda v očeh Austerlitz in Jena.
»Sedfte, mr. Smith,« je dejal Bloomsfield, ki
■	je izgovarjal angleščino z močnim glasom, kakor se tudi Napoleon ni povzpel do Iranco--§čine, proste dijalekta. »Vi imate krstsno priporočilo našega poslanika in Se krasnejše polnomočje hiše Henry Ford. Fopolnamia “sefa vam ha raipolagb.«
»Da, mr. Ford me je poslal sem. On želi manjša, Se nezaposlena podjetja z dobrimi iz-gledi kupiti .in postaviti na noge.«
»Ste že kaj našli?«
»Mislim da, toda predno 'se odločim za na-daljtfe nakupe, «	počakal, da vidim,
teako pojde prvo podjetje.«
»Vseskozi pametno.«
»Torej: vi ste Amerikanee in jaz sem Ame-rlkanec; obema je znano, da se brez dobre reklahie niti zemlfe ne proda.«
»¥0 je moja stroka.«
,8
»Vedel sem, da me boste -razumeli. Torej: Kupili Brno tovarno za nalivna peresa in zdai ti rad 'lansiral proizvode te tovarne. V -prvi vrsti sta že tu dva milijona -nalivnih peres,, ki morata biti v osmih diieh prodana.
»Slabo blago?« je vpraSal Bloomsfield.
»ZaniŽ,« je -zttgOtortfil -Smith.
»Ta 'okdlnost nenavadno 'poenostavlja cek> stvar.«
»Kaj ne? Tudi jaz sem mislil tako. SajbolJ-
bi -bil razpi* nagrade:«
»Te prevečkrat uporabljamo:«
»Da treba bi bilo ljudem intenžiVifo dopovedati, da bo vleklo.«
»Koliko naj vloSe?«
»D\‘e marki «
»Da... toda razpis nagrade...?
»Vseeno. Krepko -ime la nalivna peresa ‘Irt primer.«
Bloomsfield je prikimal. »Zato podarimo 'Vsnkenrii pošiljatelju "eno pero.«
»Mnogo pod tovarniško ceno ševectaV«
»Naravno.«
•*Kaj bo dobitek?«
Blooms"ield je razmišljal. »Kaj ‘bi 'bilo * kakšno vilo?«
-»Stane?«
ffraljeplrtiKKliJjie.)
--------------—1 Absolvent ji
UI T .T OGLASI, trgovske Sole išče mesta “ .	‘k®* 6fcladil5nik ali kaj	g
Za vsako	sličnega. Gre tudi na de-	g
50 par. Za	že’o h kakemu lesnemu	p
pa Din 1.—■	podjefu. - Nastopi lahko	-g
n
6««r
LJUBE1} AN A, Kolodvorska nlica 4J. |
Knpn)em
motorje
takbj * 1. tebruatiiem Ponudbe prosi pod »Sftla-diSčnik« na nprSVo Mata.
Ig«em^BlfeR8liitnO
Telefon Int. Sl. 45-4.
samohodne ali prevara«,	.	,	„
z ali brez dreš, sesalni ,»bo s separatnim vhodom p'iin, surovo olje ali ben- in električno_ razsvetljavo, cin- Prednost imajo, Lan- p .Lažam do 600 -Din me* covi »Bulikig«. Ponudbe je
Fiačato
sečao. — Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.
MS K AR N A
poslati z navedbo cene, starosti in tovarne na naslov: M jo Kovačič, '.Klo-»ter, pretinae.
“prodamceno
»Mayerjey	\	-	........
daija m . »W el tali umi *• J tl & Lj A MA
hhevt«. Nnsbv pove ** t u	________
uprava -lista.
Naslov hr»l»IhTk»«>: -®
Maribor, Jesenice, Rakek.
'O&avlja vse v lo stroko spadajoče posle najhitreje in pod ku;
lantnlmi pogoji.	:	'
ZMfoUli^	spalnih	W	S.	O.	N.	«»
ekspresne po&ilfUe.
li	iiiiitiiiiiiiniiiijiiiiiiiuiiiiinuliniiiiniiniitiilC!!!
■a i . ■.. -«■ ) iir 'T n rrnr i
Menschheit«. Nasbv pove —UL.
Prom«; -
WoUvr* iM-
čebln
Velel. W
priporoča
n
tovafsra tinskega kisa, lzo.2., liutrfjana,
nudi
Prod* M C«I»	.
kompletni 'ttfemSko-aiigie- ta nar&eUa o tManf Ski slovar ta neka* an#e- . soa<M>ločfh 4M Skih knji«. - 'Nnelov po-Ve uprava ^aT- Dnevnika
naftlneiSl m najokusnejil tie-mlznf Kf» Us vinskega Risa.
j*? iAhtkvait* ii»o»iu»ot “•c ure]«*ia id«iima y |u0OtlavljL
loda>atelj:
'	ii.i%	n	i«	ni«in*l*	iMnj	Vil	*	Ljnbl)a>4.
- Urejuj« VMittir Stetek. - U «shw»*	W	i
'	■	'C	-*■	■	...	.	..	f