Št. 175 (16.212) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji 7; ;buši, od 18. septembra 1944 do 1 nv 45 v tiskarni "Slovenija" pod Vrjst . do 7. mata 194* t, v osvobojen- - * jo izšla "^nju' Bil je ed' --izan^ •' Vt;;K v zasužnjeni r ^_____________ TRST- IT , 407786300 -Tel. 0481533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - tel. 0432 731190_ isoo ur žEESEE; SOBOTA, 25. JULIJA 1998 Nekateri ne morejo čakati na jesen Vlasta Bernard Namesto da bi komaj končano preverjanje omogočilo ministrom Prodijeve vlade, da se z “mjšanjem odpravijo na “opust, so se stvari med-j®m se bolj zapletle. Jug in j*olo, kot smo že ničko-ukokrat zapisali, sta nemarni žarišči, ki ju vladi kljub najboljšim name-Oom ne uspeva pogasiti. I'e samo zato, ker gre za Problematiko, ki je ni mo-goče rešiti na kratek rok, ampak predvsem zato, ker se vlada v primežu Pritiskov s kar treh strani “ikakor ne more prebiti “o celovite metode pose-Sanja. C a s pa medtem priganja in kronika skoraj ysak dan beleži primere izbruhov napetosti, do kakršnih je prišlo včeraj X Neaplju in Milanu. Lju-oom očitno pohaja potrpljenje, kajti družine ne Otorejo čakati, da se v Ri-oru končno sporazumejo za ukrepanje. Kruh je pač reba postaviti na mizo Vsak dan. Medtem pa podatki o aposlenosti ne puščajo obenega upanja. Istat je ae Oni sporočil, da je se Prda glede na marec za-Poslenost v velikih indu-rijskih podjetjih ‘tanjšala za 0, 8 od-sk' a’ v primerjavi z lan-mm aprilom pa celo za ’ ^ odstotka. Da bi bila Opp še bolj črna, je nr .1 . Pristavila svoje J* edvidevanje, po kate-g JV bo konec prihodnje-toif.e.ta v Italiji kar 2, 7 IVjJ1 °na brezposelnih. fe budnega torej, če Cof->> a.li napoveduje ft.V^ujoč« september, S| 'Utoni pa kar naravno- D£1i!iSI?loSno stavko' svoi ; ,a .1 zagovarjajo J tržni recept reše-u nla Problemov Juga, ZaJ nai se vlada omeji na ^Ugotavljanje infrastruk-javnega reda, med-pri k° bertinotti vztraja ciairaVn° “bralnem, »so-hl ’1,lrn« reševanju pro-j)nJVov dela: po hitrem ^toPku in z radodarno Poseganjem v držav-malho. ki Pogajalske mize. Za ? .e vlada ustanovila sej 1X81 ^popad z brezpo-Obrnami0’ za zdaj niso Zultai Pričakovanih re- ''kono^./^^bzoriio sive Ve davčne olajša- >Pode^aStrukturna dela n°Ve nhviaciia riga dela itd.) “bke zaposlovanja ješčo /lr£fb Počakati na po S(\ VF gre za že same proble 1 lzjemno težavne bolj aaiatik°, ki pa jo mora ap.leta dejstvo, e traniif0,:V konsenza n tirnih J0cialnih in po KOSOVO / OB NEMOČI DIPLOMACIJE IN ZVEZE NATO VVoshington ne izključuje svojega enostranskega vojaškega posega Spopadi na območju Kline - Ibrahim Rugova obtožil Srbe za etnično čiščenje Streli v kongresu ZDA VVASHINGTON -Včeraj popoldne je prišlo do streljanja v poslopju kongresa ZDA v VVashingtonu. Dogodek še ni pojasnjen, ' vendar kaže, da je neznanec kljub strogemu nadzoru prišel v poslopje oboročen in izstrelil kakih 5 nabojev. Streljali so tudi varnostniki. Štiri osebe - dva policista, civilist in napadalec sam - naj bi bile ranjene. Drugih podrobnosti o dogodku zaenkrat ni. VVASHINGTON, MOSKVA, PRIŠTINA - Da bi zasustavile spopade na Kosovu, kjer so včeraj izbruh-nili tudi na območju Kline, so ZDA pripravljene poseči tudi z enostransko vojaško akcijo. Presenetljiva izjava podsekretarja v ameriškem obrambnem ministrstvu Slocomba je takoj sprožila odločno reakcijo Moskve, ki odločno nasprotuje vojaškemu posegu in so po njenem celo grožnje z vojaškim posegom opogumile kosovske separatiste. Medtem so se boji preselih na območje Kline, kosovski voditelj Ibrahim Rugova pa je beograjski režim obtožil, da v Orahovcu izvaja etnično čiščenje. Na 11. strani VREME / ŠIRIJO SE TUDI TVEGANE TEORIJE O KLIMATSKIH SPREMEMBAH V pasji vročini je še najboljša hladna voda TRST - Vročina je res pasja. Se zlasti v mestih, kjer je zrak povrh onesnažen, jo je kar težko prenašati. Pred njo si vsakdo pomaga, kot zna. Klimatske naprave delajo na polno paro, ventilatorji so vključeni. Se najbolj zdravo pa je najbrž seči po naravnih sredstvih, kot je hladna voda (na sliki, telefoto AP). 'V teh dnevih pasje vročine pa se širijo tudi bolj ali manj utemeljene trditve o velikih spre- membah, ki naj bi zajele klimo našega planeta. Italijanski minister za okolje Edo Ronchi je predvčerajšnjim izjavil, da naj bi bil letojšnji julij najbolj vroč v zadnjih 600 letih. Klimatolog Fi-lippo Giorgi iz Centra za fiziko v Miramaru, ki na katererga smo se obrnili za komentar, pa je to trditev redimenzioniral, češ da najstarejši podatki o temperaturi zraka, s katerimi razpolagamo, segajo najdlje do leta 1860. Na 5. strani ČEDAD / DANES V ospredju Mittelfesta sodobna slovenska poezija ČEDAD - V okviru Mittelfesta bodo danes na vrsti slovenski pesniki. Ob 21. uri bo na sporedu recital poezij koroškega pesnika Gustava Januša, nato pa bo predstavljena antologija novih slovenskih pesnikov, ki jo je medil in prevedel v italijanščino beneški pesnik Miha Obit (na sliki), izšla pa je pri Založništvu tržaškega tiska. Na 8. strani Zaradi (ne)dela neredi v Neaplju in Milanu RIM - Vlada je včeraj med drugimi ukrepi sprejela zakonski odlok, s katerim je za dva meseca podaljšala stara določila o nadurnem delu, vendar problem brezposelnosti resno ogroža mirne počitnice rimskih ministrov. Spopadi med demonstranti in varnostnimi silami, do katerih je prišlo včeraj, so le konica ledene gore. Na 2. strani Tudi včeraj številni novi pribežniki TRST, LAMPE-DUSA - Medtem ko se nadaljuje naval pribežnikov na ita-lijansko-slovensko mejo, se nadaljujejo tudi polemike v zvezi z nedavno odprtim centrom za pribežnike v starem pristanišču v Trstu. S še hujšimi težavami pa se ukvarjajo na jugu države, kjer se je samo včeraj izkrcalo 92 tujcev iz severne Afrike. Na 2. in 5. strani Dežela: desnica še išče podpornike TRST, VIDEM - Tudi včeraj so se nadaljevali sestanki in srečanja političnih sil, da bi prispeli do dogovora, ki bi na ponedeljkovi deželni seji omogočil izvolitev predsednika deželne uprave in odbornikov. Po Bossijevi prepovedi ligašem, da bi podprli »stranko mafijca«, se Kartel svoboščin ozira proti Ljudskemu centru za reforme. Sinoči je prišlo do sestanka med delegacijama. Stranka komunistične prenove je medtem opozoril Leve demokrate in Ljudski center za reforme, naj ne silijo v povezavo z desno sredino. Na 3. strani Kmetijski dnevi na razstavišču TRST - Po osmih letih premora bodo letos septembra spet stekli Kmetijski dnevi. Za njegovo izvedbo so se na četrtkovem sestanku soglasno izrekle vse zainteresirane strokovne organizacije. Pobudo bodo letos iz Boljunca premestili v prostore tržaškega razstavišča, da bi tako zaledje približali mestu, kot je bilo zapisano v tiskovnem sporočilu Sejemske ustanove. V paviljonih bodo na ogled kmetijski proizvodi, živina in druge prireditve; vsak dan bodo na programu zasedanja, uredili pa bodo tudi »pravo osmico«. Na 5. strani Prvo uradno srečanje industrijcev in SDGZ TRST - Te dni sta se na prvem uradnem srečanju sestali vodstvi tržaškega Združenja industrijcev in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Poleg potrditve skupne udeležbe pri projektu Trieste Futura je sestanek služil za izmenjavo izkušenj ter operativnih in strateških stališč obeh združenj do nelahke problematike gospodarstva v tržaški pokrajini in v deželi FJK. Na 5. strani NSKS zahteva več mest v sosvetu CELOVEC - Nove težave v medsebojnih odnosih med Slovenci na Koroškem. Narodni svet koroških Slovencev je namreč v sosvet imenoval šest predstavnikov, namesto dosedanjih štirih, medtem ko ZSO vztraja pri pariteti in je ponovno imenovala štiri predstavnike. NSKS trdi, da sedanji sosvet ni reprezentativen za slovensko manjšino na Koroškem. Na 3. strani OD 10. JULIJA DALJE 6 TEDNOV SEZONSKI POPUSTI v veleblagovnici 1DUSSI Čedad - Trg Picco 14 Velika izbira moških, ženskih in otroških oblačil ter športne konfekcije KMuiUC/ifc U+ 1*0. NOVICE DELO / MEDTEM KO JE VLADA PODALJŠALA REŽIM NADURNEGA DELA Prizivni sodniki Crcuciju znižali kazen MILAN - Prizivno sodiSCe je včeraj znižalo zaporno kazen Bettinu Craxiju zaradi podkupnin v zadevi milanske podzemske železnice. Nekdanji tajnik PSI in predsednik vlade je bil obsojen na 4 leta in pol ječe, to je tri leta in devet mesecev manj, kot je znašala prvostopenjska kazen, ki jo je potrdil tudi prvi prizivni proces. Javni tožilec je zanj zahteval obsodbo na 7 let 2 meseca in 20 dni ječe. Sodišče je Craxija oprostilo nekaterih obsodb zaradi podkupovanja ter znižalo na pet let prepoved opravljanja javnih funkcij. Poleg tega bo moral Craxiplačati prizadeti stranki 5 milijard lir, podjetniku Luigiju Ci-vardiju (ki je bil obsojen na leto, Štiri mesece in 15 dni zapora) pa 300 milijonov lir. Spet kamenje na avtomobile MILAN - Nov primer metanja kamenja z nadvozov na avtomobile. Mlada milanska avtomobilistka je včeraj prijavila policiji dogodek, ki se ji je pripetil že pretekli torek zvečer. Med vožnjo na avtocesti Milan-Brescia je njen rover 111 zadel težak predmet. Ženska se je preplašila, a ni izgubila nadzorstva nad vozilom. Sprva je mislila, da je avtomobil zadel ob kako žival na cestišču. Sele naslednjega dne ji je uslužbenec bencinske črpalke namignil, da naj bi udarec na vetrobranu povzročil kamen. Voznica se je odločila, da zadevo prijavi policiji potem ko je iz sredstev javnega obveščanja izvedela za podobne primere, katerih žrtev so bili drugi avtomobilisti. Posedoval je »poginjeno« govedo SANTONOFRIO (VIBO VALENTIA) - Finančni stražniki so prijavili sodišču 41-letnega podjetnika Antonia Figliana, ki je obtožen goljufije na račun združenja AIMA in utajo davka IVA. Moški je združenju AIMA izjavljal, da poseduje govedo, ki je poginilo že pred tremi leti, to pa zato, da bi prejel predvidene prispevke. Ti prispevki pritičejo živinorejcem, ki zadržijo v svojih hlevih govedo vsaj za dobo šestih mesecev. Figlino pa ni bil kmetovalec, saj je govedo kupoval in nato takoj prodajal. AIMA je bila tako ogoljufana za kakih 700 milijonov lir. Kmalu tudi ženske v uniformah RIM - Poslanska zbornica je začela razpravo o odloku o služenju vojaškega roka za ženske. Ukrep bo omogočil predstavnicam nežnega spola sodelovanje pri natečajih za oficirje, podoficirje in vojake v oboroženih silah in v finančni straži. Ko bo odobren, bo padel tudi zadnji tabu pri vključevanju žensk v javno upravo. Najbolj vnete zagovornice ženskega služenja vojaškega roka so prav pred nekaj dnevi manifestirale pred poslansko zbornico in zahtevale odobritev predloga, za kar naj bi parlamentarci poskrbeti v kratkem. Predsednik obrambne poslanske komisije Valdo Spini pa jih je v svojem posegu spomnil, da ne bodo imele ženske-vo-jaki nobenih privilegijev: opravljati bodo morale vse tiste obveznosti, ki jih opravljajo moški. Umrl je Tazio Secchiaroli, Fellinijev »papparazzo« RIM - Včeraj je umrl verjetno najbolj znani italijanski fotograf roza kronike Tazio Secchiaroli. Bil je velik prijatelj režiserja Federica Fellinija, ki je javno priznaval, da je mu prav njegova figura navdihnila film Sladko življenje. Veliki režiser mu je sledil med njegovimi nočnimi »pohodi« po rimski Ul. Veneto v iskanju filmskih zvezd in zvezdic, da bi spoznal, kako dela. Takrat si je avtor poznejšega Amarcorda tudi izmislil izraz »papparazzo«, ki je postal svetovno priznani izraz za nadležnega in vsiljivega fotografa. Secchiaroli je začel leta 1959 tudi poklicno sodelovati s Fellinijem; pripravil je vse fotografsko gradivo njegovih filmov. Nanj se je Fellini obračal, ker je bil med tistim delom zelo diskreten in ga ni motil, kot so to počenjali številni drugi njegovi manj obzirni kolegi. Protest v Neaplju in Milanu se je izrodil v nasilje Polemika in medsebojne obtožbe med demonstranti in policijo RIM - Ministrski svet je včeraj sicer rahlo sprostil napetost, ki se je nakopičila v teh vsestransko vročih dneh, vendar vlado pravi pohod proti brezposelnosti šele čaka. Z dopoldanskega zasedanja v palači Chigi je prišel pozitivni signal za sindikate in delodajalce, saj so ministri sprejeli odlok o podaljšanju starih določil o nadurnem delu in zakonski osnutek, ki povzema sporazum med delodajalci in sindikati o tem vprašanju. Zdaj ima vlada dva meseca časa, da dokončno uredi vprašanje nadur, ki razdvaja sindikate in neokomuniste. Toda seznam stvari, ki so se nakopičile pred poletnim premorom, se s tem še zdaleč ne konča, čas pa priganja. Kronika skoraj vsak dan beleži žarišča napetosti, podatki, ki prihajajo s področja dela, pa so vse prej kot pomirjujoči. Pomanjkanje dela ali strah, da bi ga izgubili, je skupni imenovalec, ki je včeraj segrel duhove tako v Milanu kot v Neaplju in Palermu. Na severu delavci, ki jim grozi izguba dela, na jugu pa brezposelni so namreč organizirali demonstracije, ki so degenerirale v spopade s policijo in se končale z medsebojnimi obtožbami o »provokacijah«, ki da so porodile nasilne reakcije. V Neaplju je napetost eksplodirala potem, ko je okrog 200 brezposelnih demonstrantov, skušalo vdreti v kraljevsko palačo, kjer je bil na nekem posvetu o delu predviden poseg ministra Treua. Policija in karabinjerji so namero preprečili z gumijevkami, brezposelni pa so jim odgovorili z metanjem opeke in pločevink. Obračun neredov je bil dva poškodovana policista in eden od demonstrantov v bolnišnici, ker je za deset minut izgubil zavest. Le nekaj metrov stran je v istem času druga skupina delavcev pred odpustom grozila, da se bo zažgala. Nič bolje ni bilo v Milanu, kjer je 250 zaposlenih v podjetju Postalmar- ket, ki bo v kratkem prenehalo z dejavnostjo, protestiralo proti odpustu tako, da je blokiralo železniško postajo Milan-Lambrate. Tudi tukaj se je protest izrodil v nasilje in na koncu sta bila dva delavca poškodovana, med sindikalisti in policijo pa je prišlo do žolčnega medsebojnega obtoževanja. Napetost je popustila šele tedaj, ko so demonstranti - tako kot tisti v Neaplju - prejeli zagotovilo, da jih bo sprejel minister Treu. In za konec še Palermo, kjer pa ni bilo demonstracije, ampak so delavci čez noč preprosto zasedli deželno odbomištvo za delo. Zjutraj je prefekt odredil izpraznjenje prostorov, delavci pa se varnostnim silam n iso upirali. Napeti trenutki v Neaplju, kjer so skušali brezposelni vdreti v kraljevsko palačo (AP) MADRID / UTAJEVANJE DAVKOV Berlusconi ni odgovarjal španskemu javnemu tožilcu MADRID - »Prišel sem zato, da potrdim, da sprejemam sodbo španskega sodstva,« je dejal Silvio Berlusconi (na telefoto Ap), ko je včeraj zjutraj s svojim privatnim letalom pristal na madridskem letališču. Leto po formalizaciji obtožbe o davčni utaji španskega netvvorka Telecinco (kjer ima Fini vest 25-odstotni lastniški delež, Berlusconi pa je bil svojčas njegov podpredsednik) se je lider FI tako prvič srečal s sodnikom Baltasarjem Garzonom, neke vrste španskim Di Pietrom. Berlusconi se je vsekakor poslužil pravice, da sodniku ne odgovarja, ta pa mu je izročil dokumentacijo in obtožnico, da si jo bo lahko do septembra, ko bo na vrsti novo zaslišanje, podrobno preštudiral. Ob odhodu iz sodne palače se je Berlusconi ustavil z novinarji in jim napovedal, da bo konec avgusta predstavil obrambno spomenico, vendar obtožbe že zdaj v celoti zanika. Na Lampeduso prišlo nadaljnjih 92 obupancev iz dižav na severu Afrike LAMPEDUSA - Izkrcali so se zgodaj zjutraj, bili so mokri, premra-ženi, slabo oblečeni, nekateri so biti bosi. Trdili so, da prihajajo iz Tangerja v Maroku, da so na barki prebili sedem dni. Bolj verjetno pa je, da so se vkrcali nekje v Tuniziji, zaradi razburkanega morja so več ur prebiti sredi Sredozemskega morja, nakar so se usmerili proti Lampedusi. V zadnji skupini pribežnikov (skupno jih je bilo 92) je bil tudi neki štirinajstletnik. Trditi so, da so za nakup barke plačali po dva milijona lir vsak, čeprav agenti sumijo, da sta bili barki dve in da sta krmarja nesrečneže zapustila ter zbezala z drugim plovilom. Ne izključujejo niti možnosti, da je med ustavljenimi tujci tudi krmar zaplenjene barke. Pribežnike so že včeraj z vojaškimi letali prepeljali v Catanio. Sprva so pravili, da so se za letalski prevoz odločili, ker so pri brodarski družbi Siremar zavrnili vkrcanje na njihove ladje. Kasneje se je izvedelo, da so se za vojaška letala odločili na pristojnem ministrstvu in ne zaradi domnevne zavrnitve družbe Siremar, ki že tri leta krije progo Lampe-dusa - Porto Empedocle in Pantelleria - Trapani. Prevoz je potekal brez neredov, operacijo so kontrolirali tudi s karabinjerskim helikopterjem, hoteli so preprečiti, da kdo pobegne. Za mrežo, pred letalsko stezo, so bili drugi pribežmiki, skupno 147, ki so že deset dni v središču za prvi sprejem na Lampedusi (središče dejansko sestavljajo zapuščene vojaške letalske hale, ki so jih zatem preuredili)-Obupano so sledili odhodu svojih rojakov, saj so dobili potrditev svojih bojazni: stalno bodo pod nadzorom, dokler ne ugotovijo njihove isto vestnosti, nakar jih čaka izgon. 24. JULIJ 1998 v LIRAH 2* valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1749,00 1775,00 m n nemška marka 979,00 995,00 2 'V ZDA, kjer Sr '.(deloval v vrhunskih s 1Scih, ki se ukvarjajo ruemL Ceyanjem spre’ pia k v .klimi našega letu Seveda se je pri di “dobra seznanil tu-oorijo, po kateri naj ILEGALNI PREHODI MEJE / PRI BOLJUNCU Tudi dojenčka med številnimi izčrpanimi pribežniki s Kosova Polemike glede neustreznosti centra v starem pristanišču Tudi včeraj se je nadaljeval naval pribežnikov na italijansko-slovenski meji. Samo miljski karabinjerji so jih v manj kot 24 mah v okolici Boljun-ca ustavili okrog 30, bili so v dveh skupinah. Prva skupina je prihajala s Kosova, skupaj z odraslimi je bilo tudi osem otrok, eden je bil star pet mesecev, drugi je bil pravi dojenček, šele dva meseca je imel. Tri otroke so morali odpeljati v bolnišnico Bur-lo Garofolo, ugotovili so jim obolenja kože. Druge so premestili v pred nekaj dnevi odprti center za začasno pomoč ilegalnim priseljencem in okrog katerega je bilo že precej polemik. Drugo skupino so ustavili po nekaj mah, v njej so bili pribežniki iz Bangladeša, iz Pakistana, s Kosova. Skoraj vsi so zaprosili za politično zatočišče. V center so včeraj odpeljali tudi 17 prostitutk, ki so jih ustavili karabinjerji iz Ul. Hermet in policija: čaka jih izgon. Tokrat so prvič pri nas proti prostitutkam ukrepali na podlagi nove zakonodaje o priseljencih. Doslej so ilegalno pri- seljene prostitutke lahko le identificirali in jih poklicali v zvezi s postopkom za izgon, kar še zdaleč ni zagotavljalo njihovega povratka domov. Včeraj so iz Bergama pripeljali tudi 11 albanskih in makedonskih prostitutk, ki pa so jih takoj vkrcali na trajekt za Drač. Včerajšnji dan pa je verjetno precej zgovorno pokazal, da so bili pomisleki in skrbi marsikoga, ki so opozarjali na pomanjkljivosti centra, utemeljene. Center, ki ga je 4. t.m. obiskal tudi notranji minister Gior-gio Napohtano, je v starem pristanišču, v njem je prostora za okrog 30 oseb, za varnost skrbijo policija, karabinjerji in finančni stražniki, za zdravstveno pomoč sta zadolžena Rdeči križ in zdravnik policije. 2e sama namestitev v starem pristanišču pa je bila deležna kritik, češ da ne ustreza zahtevni nalogi, kateri je namenjen, zanemarili so humanitarne aspekte, tehnično-logistične merila, varnost, bodisi gostov kot tudi osebja v centm. Kot pravijo pri Siul- pu (Sindacato Italiano Unitario La-voratori Polizia), je center samo deset metrov od pomola, kamor prihajajo ladje iz Albanije, meri okrog 100 kvadratnih metrov in bi moral v samih dveh sobah gostiti 36 oseb. Pri tem še posebej zaskrblja, trdijo pri Siulpu, da se med gosti lahko znajdejo tudi pravi kriminalci, do trenj lahko prihaja zaradi različnih verskih prepričanj. Pri Siulpu ne zanikajo dobre volje, vendar je naglica verjetno kriva, da so odprli neprimerno, nevarno in nekoristno stru-kturo, pri čemer se sprašujejo, če v Trstu ni bilo primernejših prostorov. Ostri so bili tudi pri Lisipu, svobodnem policijskem sindikatu, kjer opozarjajo, da bo za vse, kar se bo morebiti pripetilo, nosila odgovornost samo policija. Celo vrsto pomislekov so izrazili tudi pri policijskem sindikatu Sap (Sindacato Au-tonomo di Polizia), češ da ni bilo poskrbljeno ne za varnost osebja ne gostov, pri čemer podrobno navajajo celo vrsto pomanjkljivosti. Federico Pacorini dno srečanje med organizacijama pomenljiv znak novega duha sodelovanja, ki se je v zadnjih letih uveljavil v mestu. Pri obravnavi vrste perečih in odprtih vprašanj - ki gredo od umestitev proizvodnih dejasnosti do zagotavljanja infrastruktur in storitev za mednarodne posle - sta obe strani ugotovili mnogo stičnih točk in uglašenih ocen. Predstavniki posameznih panog (turizem, prevozi, proizvodne dejavnosti, storitve za podjetja) so poglobljeno analizirali in izpostavili kritične točke, vendar so prišli tudi do sinteze pozitivnih prvin, ki nakazujejo možne smeri razvoja mesta, ki se prilagaja novim geopolitičnim in gospodarskim razmeram. Pogovor se je dotaknil tudi vprašanja predstavniških teles v ustanovah, ki so pristojne za gospodarstvo. Obe zdru- Marino Pečenik ženji sta poudarili, da je za rast krajevnega gospodarstva in civilne družbe potrebna tako enotnost namenov kot skupna politična akcija, ki jo morajo sprožiti nova deželna vlada, krajevne uprave in druge pristojne javne ustanove. Prehodno obdobje, ki z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo odpira tudi druge perspektive, bo mogoče usmerjati samo s skupnimi prizadevanji vseh, tako institucij kot gospodarstvenikov - je bilo rečeno v zaključku srečanja, ko so se sogovorniki pomudili pri predlogu za Trst prihodnosti kot projektu, ki gre prav v to smer. Delegaciji Združenja industrijcev in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja sta se razšli s sklepom, da bosta preverili konkretne možnosti sodelovanja za uresničevanje pobud skupnega interesa. NOVICE Nakopal si je kopico obtožb Motil je kliente in jim grozil, tako da so ga odstranili iz bara Torinese v Miljah. Alessandro Hubner, letnik 1969, pa se nikakor ni mogel pomiriti in si je nakopal celo vrsto obtožb, od upiranja in žaljenja javnega funkcionarja, povzročitve telesnih poškodb, groženj in vinjenosti do povzročitve materialne škode. Agenta letečega oddelka sta ga namreč ustavila blizu omenjenega bara in mu skušala dopovedati, naj se vendarle spametuje. Namesto da bi nasvet poslušal, se je zagnal vanju, tako da sta se kasneje morala celo zateči po zdravniško pomoč, eden se bo zdravil tri dni, drugi bo okreval v sedmih dneh. Odpeljali so ga v policijski urad, kjer pa je silovito brcnil računalnik in ga razbil. Njegova pot se je končala v koronejskem zaporu. V Zgoniku praznik SKR V Zgoniku se pred županstvom nadaljuje praznik »Liberazione«. Ob 17. uri bo odprtje kioskov in tekmovanje ex-tempore za otroke, ob 21. uri pa bo ples z ansamblom Status symbol. Avgusta zaprejo železniško progo Trst-Tižič Državne železnice sporočajo, da bo zaradi vzdrževalnih del na treh predorih proga Trst-Tržič zaprta prometu od 6. ure 1. avgusta do 18. me 6. septembra. Železnice so zato pripravile vzporeden prevoz potnikov z avtobusi za Tržič, Cervignano in Videm, ki bodo odpotovali iz Trsta približno 30 minut prej, glede na umik vlakov tržaške postaje, odpeljati pa bodo iz bližnje Ul. Flavio Gioia. Umiki vlakov in nadomestnih avtobusov so brezplačno na razpolago na železniških postajah. Za informacije tel. 1478-88088 (Fs informa). OBČINA TRST / DEMONSTRACIJA PRED ŽUPANSTVOM DEVIN / POLETNO SREDISCE Incident nekoliko skvaril skupščino Med demonstracijo je prišlo do fizičnega spopada med voznikom in demonstrantom Včerajšnjo demonstrativno sindikalno skupščino tržaških občinskih uslužbencev na Trgu Zedinjenja Italije pred tržaškim županstvom (foto KROMA) je v precejšnji meri skvaril neljub incident. Med manifestacijo je namreč prišlo do prerivanja med demonstrantom in mimovozeCim kamionistom, ki se je končalo tako, da se je moral prvi zateci v bolnišnico po zdravniško pomoč zaradi možganskega pretresa. Dogodek se je pripetil okrog 10. ure, se pravi v Času, ko je manifestacija na pobudo sindikatov CGIL, CISL in UIL dosegala svoj višek. Tedaj je skupina njenih udeležencev demonstrativno večkratno prečkala cestišCe na Tržaškem nabrežju, da bi z oviranjem prometa, kot je paC v navadi, opozorila na svoj problem.To pa je očitno razburilo voznika tovornjaka, ki je imel to smolo, da se je znašel med oviranci. In tako je prišlo do prerekanja med njim in enim izmed demonstrantov. Verjetno tudi zaradi pasje vročine, ki v teh dneh marsikoga spravlja ob živce, pa ni ostalo le pri besedah. Kamionist je v določenem trenutku skočil s tovornjaka ter se spravil nad demonstranta ter ga sunil tako, da je kar nerodno padel na tla. Mimo tega neljubega incidenta, pa se je vse odvijalo, kot je bilo pač predvideno. Demonstracije se je udeležilo 300 do 400 občinskih uslužbencev, kar ni ravno veliko, Ce upoštevamo, da je vseh zaposlenih 2.900, pa tudi ravno malo ne, saj je to že Cas poletnega premora in dopustov. Demonstrantje so ponovili svoje že objavljene kritike na raCun Illyjeve uprave. Potrdili so nujnost, naj uprava preklice sklep o izplačilu nagrade za produktivnost, in sicer zato, ker ga je sprejela, ne da bi se predhodno posvetovala s sindikati, kot bi zahtevali korektni odnosi. Predvsem pa so ponovili zahtevo, naj Illyjeva uprava ne vodi tako restriktivne politike na področju zaposlovanja. Kot rečeno, tržaška občinska uprava danes razpolaga z 2.900 uslužbenci, po naCrtu pa bi jih moralo biti 3.600. Ob tem uprava vse bolj daj a občinske službe, storitve in usluge v zakup zasebnim podjetjem, kar je po mnenju uslužbencev in njihovih sindikalnih predstavnikov na škodo njihove kakovosti, pa tudi statusa zaposlenih. Omenimo naj, da se je sindikalne skupščine udeležil tudi načelnik SKP v občinskem s vetu Jacopo Venier. Kraj, kjer čudežno oživijo pravljična bitja Otroci so spoznali obrt, ribištvo in naravne lepote Udeleženci so se nasmejano nastavili fotografu (KROMA) Potem ko so poletna središča pri Sv. Ivanu, v Re-pnu in Zgoniku že zaprla duri, se zaključku podobnih poletnih izkušenj bh-žajo tudi otroci v Dolini, Lonjerju in Devinu. Nekatera poletna središča se bodo iztekla že v tem mesecu, avgust pa bodo pope-strib centri v Cerovljah, na Proseku, Opčinah in v kriški Brojnici. V letošnjih otroških središčih v glavnem prevladujejo malčki iz vrtcev, najbrž ker se osnovnošolci raje odločajo za kolonije in tabore. Tako je tudi v devinskem poletnem centru, ki ga prireja občina Devin-Nabrežina in je dejansko med najštevilneje obiskanimi. V dobi štirih tednov, od odprtja centra 6. julija do konca meseca, se bo v devinskem vrtcu zvrstilo 93 otrok. Obiskovalcem središča, ki so porazdeljeni v tri starostne skupine, sledi od šest do sedem animatork in animatorjev iz zadruge La Quercia, ki jih koordinira Daniela Birsa. Novost v letošnjem centru je, da ga hkrati obiskujejo otroci slovenskega, a tudi itabjanskega porekla. Otrokom nudijo v centru kosilo in mabci, zagotovljen pa je tudi prevoz s šolabusom. Vsebinsko je center porazdeljen v štiri tematske sklope, vsak izmed teh pa zajema en teden bivanja. Tako so prvi teden otroci spoznavali kmečki svet, s tem v zvezi obiskah agritu-rizem Lupine v Praprotu, kmetiji v Medji vasi in v Cerovljah. Drugi teden je bil posvečen obrtništvu, mali Ivan pa je bil ob ekskurziji v kamnolom precej razočaran, ker jim niso dovolili vstopa vanj. Vsako resnejšo tedensko vadilno nit spremlja pravljična tema, na- menjena predvsem najmlajšim. Ob obrtništvu in delu v kamnolomih zaži-veb tudi Sneguljčica in sedem palčkov. Sneguljčica je otroke tudi obiskala in Katarino je presenetilo spoznanje, da je Sneguljčica ena izmed učiteljic. Dejavnost med tretjim tednom je »preplavilo« morje in s tem spoznavanje gojenja rib in ribiške poti v Nabrežini. In kot se v vsakem morju spodobi, je tudi v devinskem morju zaplavala Morska dekhca iz Andersenove pravljice. Zidove v devinskem vrtcu krasijo velike papirnate pole, kjer so upodobljene siluete otrok. Morda so otroci s tem preprečili, da bi jim sence ušle in nagajale kot Petru Panu... Te izdelke spremljajo številne risbe in veliki kolaži o vseh novih doživetljih v tem obdobju: k že omenjenim izletom gre prišteti še obisk jamarjev in ogled jame v Cerovljah in sprehod po Rilkejevi poti. Med razstavljenimi ročnimi deli izsto- pajo pobarvani kamni in izdelki in slanega testa. Pogled na zidove pa ne more mimo rezultatov številnih športnih iger in na prvem mestu nogometnih tekem. Kako bi ne, Ce imajo v Devinu Ronaldovega mlajšega dvojnika: mali Michele pa po pravici ne izstopa v nogometu, bolj je spreten na atletskih obročih, kjer se uspe držati z oporo rok kar pet minut v zraku! Zadnji teden bodo posvetih krajevnim naravnim in kulturnim bogastvom, po katerih jih bo vodila pravljica o Tmjulčici. Nato bo v petek, 31. julija Tr-njulcin grad v devinskem vrtcu Čarobno zaspal in se prebudil septembra, ko bodo vanj stopili malčki iz vrtca, oz. ko se bodo vsi obiskovalci poletnega središča spet srečah in se skupaj spominjah na prijemu preživljanje julijskih juter in popoldnevov, ko so vročino blažili v gumijastem bazenu in doživljati kopico novih izkušenj. Zakaj samo v italijanščini zgibanka o evru? Občinski odbor zgoniske občine je na svoji seji z dne 20.7.1998 razpravljal o zgibanja »Arriva l’Euro« (Euro prihaja). Zakladno ministrstvo ni poskrbelo za slovenski prevod besedila, kar je med zgoniškimi občani slovenske narodnostni povzročilo negodovanje. Občinska uprava je pisno posredovala pri prefektu De Feisu z zahtevo, da se krivica popravi in da tudi državljani slovenske narodnosti dobijo osnovne informacije o novi evropski devizi v lastnem jeziku. Uprava izraža svoje ogorčenje tudi nad dejstvom, da javne ustanove in najvišji državni organi redno zapostavljajo slovenščino pri objavi važnih publikacij. NA DELOVNEM MESTU Gradbincu iz Tablja verjetno usoden infarkt Predvčerajšnjim popoldne je v Ul. Stuparich, na gradbišču podjetja »Baldassini-Tognazzi« iz Calentana (FI), umrl 43-letni delavec Boris Bragbo iz Tablja. Domnevajo, da ga je zadel infarkt. Nezavestnega Bragbo je v 2. nadstropju našel delovodja Elvio Moro, ki je bil na obhodu po poslopju, kjer je kontroliral, kako potekajo dela. Predno ga je obšla slabost, je bil Bragba v zgornjem, 3. nadstropju skupaj s sodelavcem Ebom Marcuzzijem. Odšel je nastropje nižje, da bi pripravil material, ki so ga potreboovab pri delu, vendar se ni več vrnil. Osebje službe 118 je takoj poseglo, vendar mu ni moglo pomagati, bil je že mrtev. Pravijo, da se je že nekaj dni pritoževal, Ceš da se slabo počuti. Verjetno bodo opraviti obdukcijo, ki bo pokazla natančne vzroke nenadne smrti. Priletni ženski ukradel številne dragocenosti Okrog 40 let star moški je izkoristil zaupljivost 79-letne S.N. iz Ul. Leghissa in izginil s številnimi dragocenostmi, ki jih je imela v stanovanju (zapestnice, prstani, ogrbce itd. v skupni vrednosti okrog 10 mihjonov lir). Neznanec se ji je približal v vhodu, dejal je, da je policijski agent in da Čaka na kolege, ker so v poslopje obiskati tatovi. Ponudil se je, da jo pospremi do njenega stanovanja. Starka ni slutila nič hudega, tudi ni pomishla, da bi ga vprašala za izkaznico, ker je bil v civilu. Prepričal jo je celo, da mu je izročila vse zlate predmete, ki jih je imela, Ceš da jih bo skril na varno. Res jih je skril, vendar pred lastnico: kmalu zatem je izginil in z njim vse, kar mu je izročila. Sedaj ga išCe pobcija, kateri je naivna starka povedala, da je bil neznanec močne rasti, črnih kratkih las, visok okrog 1, 75 m, športno oblečen in da je govoril v tukajšnjem narečju. ..NAČRT ZA BARVE.. / PREDSTAVITEV Milje in zlasti zgodovinsko središče v novi preobleki Miljsko zgodovinsko središče bo v novi preobleki. Tako vsaj izhaja z včerajšnjega javnega srečanja, na katerem so miljski župan Roberto Dipiazza, odbornik Lorenzo Gašperini in arh. Maria Teresa Simone predstaviti »načrt za barve« in druge pobude, ki jih udejanjajo v miljski občini. Kot so povedali, je že stekel naCrt, ki bo dal nov gospodarski zagon in re-lansiral turizem v tem mestu. Vzporedno so že stekla številna preureditvena oz. prenovitvena dela, ki jih finansira Dežela FJK v višini okob 7 milijard. Ze oktobra lani so zaceli obnavljati tlak zgodovinskega centra in mestno razsvetljavo, naslednjo spomlad bodo pričeli obnavljati tlak drugih mestnih območji in starinske svetilke, pred kratkim so se lotili tudi kanalizacije (štiri milijarde). Prenovitve zadevajo tudi županstvo (650 milijonov), cer- kvico v Ul. Puccini in mandraC. Najvažnejši je morda »naCrt za barve«, ki ga je predstavila Simonijeva. Gre za to, da bi smotrno prepleskali pročelja hiš zgodovinskega centra in tako tudi pridobili posebne svetlobne učinke. Okob tega so s predstavite-Ijico delali tudi Tulbo Pu-ia, Elena Simonato in Norma Poffa, pri študiji pa so opravili zgodovinsko raziskavo, pregled pročelji, arhitektonskih detajlov in napraviti primerjave z Gra-dežem in Koprom. Da bi prebivalce spodbudila k sodelovanju, je občinska uprava predvidela nekaj prispevkov in ugodnosti. Med te spada prispevek v višini 12.500 lir na kv. meter, do 31. 12. 1999 pa so ukinili davek Tosap. Interesenti lahko vložijo prošnjo za prispevek na kol-kovanem papirju (20.000 lir) z ustreznimi dokumenti v občinskih uradih' do 31. avgusta 1998. (ag). GLASBA / NA TEKMOVANJU PRI TERAMU Mladi harmonikarski prvak Egon Taučer se sedaj pripravlja na nastop v Velenju V drugi polovici julija je bilo v kraju Torricella Sicura pri Teramu Vsedržavno tekmovanje godcev na diatonično harmoniko, ki se ga je udeležilo 140 godcev, med temi tudi Egon TauCer z Opčin (na stiki). Na tekmovanju je Egon v svoji kategoriji O (do 18 leta starosti in na harmoniki z veC kot 8 basi in veC kot tremi vrstami gumbov), zasedel prvo mesto, na zaključni prireditvi pa si je priboril še naslov italijanskega prvaka. ca komisija, ^ jati profesorji ci so me spre-3. Ostali so na-Dali z organet" ■ugaCen od na' ce. In tudi nje-o;e so druga-jih prosene' .L ii—u iz SKiaaucuii' - i zakladnic®’ dle izredno o sklepam P° 5 katerim so ,« je povedal enju na p' »o, S dim , ukvarja-ec drugi ra- TvSt LfcUJ.1 ^^ mfe^rav lOO-LETMCA KD PRIMORSKO W S od 24. do 27. julija 1998 v borovem gozdiču v MaČKOLJAH SPORED: A danes, 25. julija ob 17. uri odprtje kioskov ob 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet G jutri, 26. julija ob 15. uri odprtje kioskov ob 19. uri koncert Pihalnega orkestra Breg ob 20. uri nastop folklorne skupine Stu ledi P ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet im A ponedeljek, 27. julija ob 17. uri odprtje kioskov ob 20.30 ples z ansamblom Status symbol Vljudno vabljeni! MLAfrtmt možen movm prireja danes, 25. in jutri, 26. julija no vrtu Gospodarske zadruge v BRZOVICI VAŠKI PRAZNIK Od 16. ure vam bodo v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru, dobrim vinom in osvežilnimi pijačami. V večernih urah vas bosta zabavala ansambla OAoi (danes) in STATUS S Y1VXB Q1L (jutri) ^ Mmam zmim Mamim mm mmammm VCERAJ-DANES [•] LEKARNE Danes, SOBOTA, 25. julija 1998 JAKOB Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.42 - Dolžina dne-va 15.02 - Luna vzide ob 7-36 in zatone ob 21.45 Jutri, NEDELJA, 26. julija 1998 ANA VREME VČERAJ OB 12. 'JRb temperatura zraka 32,2 stopinje, zračni tlak 1013,7 tob ustaljen, veter vzhodnik ' severovzhodnik 22 km na 1'ro, vlaga 74-odstotna, nebo lasno, morje malo razgibano, tomperatura morja 26 sto- ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodili so se: Eugenia Ro-®°> Daniele Urzi, Federico Labinaz. Umrli so: 78-letna Gu-Shelmina Holzinger, 72-let-•ta Berta Gallato, 87-letni Er-Uno Puppi, 68-letna Lucia ^Uanin, 91-letna Michela tjelloni, 76-letni Luciano t-feva, 91-letna Felicia Perro-ai, 69-letni Stefano Selem, 92-letna Anna Delise, 52-let-to Lucio Scarabat, 93-letni .Pino Morsut, 72-letna Ma-Jta Grazia Valdini, 87-letna bjidrnilla Bezovnik, 87-letna Uerina Guštin. Oklici: natakar Massimo ^avastano in kretnicarka Sa-ra Sponza, aktuar Marco Pi-stamiglio in knjigovodja Da-toela Riccobon, fizik Matteo jtortolini in fizik Giulietta toato, uradnik Marco Za-p°n in upraviteljica Barbara ^osmini, Šofer Maurizio , torto in poklicna bolničarka Llsa Loredan, uradnik Rai-jtoro Apostoli in poklicna D°lnicarka Monica Bonetti, Zavarovalniški agent Mitja ,‘''bidec: in študentka Grazie-,a Gherghetta, gasilec Danie-blodolo in delavka Irene onifacio, uradnik Alessan-ro Russiani in v pricako-.anju zaposlitve FiorellaDe- *Se. uradnik Antonino Bat-ata in delavka Sandra Ivan-j . električar Maurizio Pet-ptosso in uradnica Arianna ,0rtaleoni, železničar An-rea Novaro in agent CFS paUiela Glavina, uradnik aolo Fontanot in lekamari-ij Sara Hrvatic, odvetnik p "uro Cossina in funkcionarka Maria Marin, uradnik ®Uzo Michelazzi in Solnica . aria Grazia Greblo, skla-lsCnik Franco Husu in pjtoclnica Chiara Romani, adnik Alberto Camana in avstvena asistentka Neva y,.Qb, Šofer Alessandro Maz-rol in podjetnica Ylenia ^ atigua, uradnik Luca Stu-* ui delavka Elena Mauro, p tar Gianluoa Bruni in Urila* *1 :a Elisabetta Gergolet, in Davide Tranquillini tfadnica Ambra Dionisi. Od ponedeljka, 20. do sobote, 25. julija 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 040 364330), Ul. L. Stock 9 (tel. 040 414304), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 040 274998). Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Garibaldijev trg 5, Milje -Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Garibaldijev trg 5 (tel. 040 368647). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505- TE LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. me, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoC tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.30 »Face/Off«. EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi dopusta do 27.8. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 17.00, 20.30 »Titanic«, i. Leonardo Di Ca-prio. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Signore e signori«, r. Pietro Germi, i. Vima Lisi, Gastone Moschin. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK KRAS prireja PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA v Zgoniku, do 27. julija Program: danes, 25. julija: ob 17. uri odprtje kioskov in ex-tempore za otroke, ob 21. uri ples z ansamblom Status symbol; jutri, 26. julija: ob 16. uri odprtje kioskov, od 18. ure dalje govor deželne svetovalke Brune Zorzini-Spetič in pokrajinskega tajnika SKR lacopa Venierja, nastop plesne skupine Show chance, ples z ansamblom Zamejski kvintet; ponedeljek, 27. julija: ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet VZPI-ANPI in flN€D-ANPPIfl Trst vabita danes, 25. in jutri, 26. julija v Ljudski dom v Naselju sv. Sergija, Ul. di Peco 7, na LJUDSKI PRAZNIK OB 55. OBLETNICI PADCA FAŠISTIČNEGA REŽIMA Jutri, 26. julija ob 7 9. uri bosta govorilo sen. ARRIGO BOIDRINI, predsednik ANPI-VZPI, in STANKA HROVATIN, članico vsedržavnega odbora ANPI-VZPI.DOBRO ZALOŽENI KIOSKI, ZVEČER PLES Z ANSAMBLOM SCI CLUB 70 4 X# Športni Praznik prireja 25. in 26. julija na Balancu - Prosek Odprtje kioskov ob 17. uri ob 21. uri ples Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. me. Vpisovanje v madih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. mo razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obveSCa, da bo od 3. do 28. avgusta tajništvo zavoda odprto vsak delovnik razen sobote od 8. do 14. me. KRUT obveSCa, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih mah z urnikom od 9. do 13. me. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščata, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih mah z umikom od 9. do 13. me. KMEČKA ZVEZA obveSCa, da bodo njene podružnice v Dolini, Nabrežini in na Opčinah meseca avgusta zaprte. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da bodo njeni madi do konca avgusta odprti od 9. do 14. me. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. St. 040632663 od 8.30 do 12.30. SKLAD MITJA CUK ob- U OBVESTILA TPK SIRENA sporoča, da je KALAMARADA, predvidena za 24., 25., 26. in 27. julija PRENESENA na 7., 8., 9. in 10. avgust 1998. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi svoje pevce k sodelovanju pri praznovanju sv. Jakoba in procesiji po Šentjakobskih ulicah danes, 25. t.m. ob 18.30. TABORNIKI RMV obveščajo, da se s taborjenja vračajo v ponedeljek, 27. julija ob 19.45 na sežansko železniško postajo. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta od 28. julija do 27. avgusta. ODSEK ZA ZGODOVI- NO pri NSK bo od 27. 7. do 14. 8. zaprt zaradi letnih počitnic. SK DEVIN obveSCa, da priredi Športni praznik v Praprotu 1. in 2. avgusta. V soboto ob 18. mi kolesarski poligon za mladino do 16. leta, zvečer ples z ansamblom Zamejski kvintet, med plesom se bodo vršile razne igre. V nedeljo ob 17. mi turnir med dvema ognjema, zveCer ples z ansamblom Zamejski kvintet, ob 22. uri tombola. IZOLA ’98 (v organizaciji ZKS) od 1. do 10. 8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu - skupna ležiSCa. Zabava in družabnost na plaži, predavanje in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Na- menjeno študentom in mladim v poklicu. Informacije in prijave: MOSP, Alenka, ul. Donizetti 3, tel. St. 370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. me. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da bodo njeni tržaški uradi v UL sv. Frančiška 20 in goriški v Ul. Malta 2, julija in avgusta odprti za elane od 9. do 14. me. Kot običajno, bodo zaprti ob sobotah. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v sodelovanju z MUZEJEM REVOL-TELLA pripravlja spominsko razstavo ob 100-letnici rojstva slikarja Avgusta Černigoja. Želimo si, da bi bila razstava Cim bolj popolna s pregledom vseh del, ki so v zamejstvu. Zato naprošamo lastnike Černigojevih del, da nas informirajo in da nam dela posodijo za razstavo. Za informacije pokličite na šte- vilki 0481-531445 ali 0481-533177, fax 0481-534549. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletna središča: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. me. 2. Poletno srediSCe v otroškem vrtcu na veSCa, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. St. 040-212289 ali pri M. TavCar, na tel. St. 040-226131. E3 ČESTITKE Danes slavi 70 let tovarišica MILKA KJUDER. Iskreno ji Čestita Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič. Draga MAGDA in JUAN, z vama se veseli in zeli mnogo dobrega na skupni življenjski poti - vod Slavčkov z voditeljico in vsa skavtska družina z Mackolj. Danes se vzameta ROBERTO in MONIKA. Vso srečo jima želijo Tanja, Paolo, Ivanka in Boris. V teh vročih poletnih dneh se je VVALTER odločil, da pripelje SUZY v Prebe-neg. Njenega prihoda in njune poroke se vsi veselimo in jima od srca vso srečo želimo - SKD Jože Rapotec. NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Ž URnTkOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure d 133BmB®B8sKSSBR5sGSBmBQmmS& Danes zaključujeta single stan, se poljubita in si obljubita večno zvestobo Walter in Suzana Mnogo veselja, sreče in ljubezni na n a vi življenjski poti vama želijo vsi domači z OpCin in Prebenega Walter in Suzy sta se odločila, da se bosta danes poročita in ker bosta skupa življenje prehodila mi jima voščimo, da bi se vedno tako ljubila VABADABADU Danes je veliki dan! Končno se poročita Walter in Suzy bodoča zakonca Olenik. Iskrena voščila jima želijo lastniki in kolegi podjetja Marsich prefabbricati Dragemu prijatelju in organistu Tomažu Simčiču in Vesni Danieli voščimo veliko sreče in božjega blagoslova na skupni življenjski poti zbor in župnijska skupnost od Novega sv. Antona Danes se je končno Tomaž odločil, da se bo z Vesno poročil. Da bi skupaj veselo pela ter se vedno lepo imela, to jima iz srca želimo in se z njima veselimo vsi pri zboru Jacobus Gallus Danes se naš drugi tajnik Vesna s Tomažem poroči. Vse najboljše jima iz srca želimo odborniki in elani Sindikata slovenske Sole Trst Vesna se bo omožila, Tomaža danes poročila. Veselja, ljubezni in srečnih dni jima Barkovljanski zbor želi! ■j SOLSKE VESTI DTTZG ŽIGA ZOIS ob- veSCa, da bo do 31. avgusta tajništvo Sole odprto vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo v juliju in avgustu posloval ob sredah, od 10. do 12. ure. MALI OGLASI tel. 040 7786333 TRGOVINA JESTVIN isce blagajničarko / blagajničarja. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Jestvine«. IŠČEM hišno pomočnico za pokretno starejšo osebo, enkrat tedensko po Štiri ure. Tel. od 18. do 20. ure na St. 040-811396. APE P 703 v dobrem stanju prodam. Telefonirati v večernih urah na St. 040-911262. PRODAMO hladilnik z zmrzovalnikom, znamke Rex, v odličnem stanju. Tel. na St. 040-299276 ali 040-2916029 po možnosti od 8. do 9. ure zjutraj in od 18. do 19. ure zveCer. PRODAM Citroen AX GTI, letnik ’91, rdeče barve, vedno držan v garaži, za 5.300.000 lir. Tel. št. 040-208907. PRODAM tri francoske buldoge (dva samca, ena samica) z italijanskim pedi-greejem, stare dva meseca. Interesenti naj kličejo na tel. St. 040-281244. DAMO V NAJEM hišo na Krasu, pritlični prostori, primerni za ambulanto ali za urad. Tel. St. 229227. PRODAM Štiri grafike Zore Koren. Tel. St. 229227 PRILOŽNOST! Suzuki Swift 1.3 GTI, 16 ventilov, letnik ’91 z novimi vzmetmi in menjalnikom, protivlomno napravo, vedno servisiran prodajamo najboljšemu ponudniku. Tel. St. 040-211037. PRODAM raznovrstne stolice, tudi za vrt. Tel. St. 040-575145 in 040-350150. V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. St. 040-208658. FIAT 126 BIS, rdeCe barve, letnik ’89, prevoženih 29.000 km v dobrem stanju prodam za 2.000.000 lir. Tel. št. 040-281280. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE potrebuje sposobno osebo, ki bi se posvetila delu organizatorja in stikom s sredstvi javnega obveščanja. Pisne ponudbe pošljite na upravo SSG, Ul. Petronio 4, 34138 Trst. OSMICO je odprl Terčon Ivan, Mavhinje 42. Vabljeni! OSMICO je odprla Sonja Rebula v Repnu St. 2. OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39. V PREBENEGU, St. 18, je odprl osmico Pepi Rapotec. OSMICO je v Saležu odprl Janko Škrk - Lorkovi. OSMICO sta odprla Boris in Gigi, Samatorca, 14. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerl, Zgonik 15/a. Vabljeni! PRISPEVKI V spomin na sestro Ivanko Ukmar vd. Lipovec daruje bari: Lado z družino 100.000 Ib za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Paola Zottija daruje Mara Bratož z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Marka Zac-caria daruje družina Milic (Zgonik 14) 30.000 Ib za Sklad Mitja Cuk. V spomin na drago teto Ivanko daruje Neda 50.000 Ib za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Diomirovo mamo Judito Sirca Fabjan daruje Vardka Puntar 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Tence Majda daruje 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Ob obletnici smrti Pepija Daneua daruje družina 30.000 lir za SKD Tabor in 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Milko Kozlovič por. Mevlja darujeta Vera in Marija Kranjec 100.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. V spomin na Marijo Lazar vd. Hrovatič daruje Zofija Križman (Repen 128) 20.000 Ib za Sklad Mitja Cuk. ČEDAD / V OKVIRU MITTELFESTA Danes na vrsti slovenski pesniki Ob 21. uri recital s poezijami Gustava Januša in predstavitev Obitove antologije Bolj kot tiskovne konference so vsakodnevna javna srečanja voditeljev in umetniških protagonistov Mittelfesta namenjena oceni in debatiranju o kulturnih dogodkih iz prejšnjega dne, ter napovedi prireditev, ki bodo sledile. Kdorkoli si torej želi zvedeti, kaj se je že in kaj se Se bo zgodilo na Mittelfestu, ima za to priložnost vsak dan ob 11.30 v prostorih (prijetno hladnih!) konzorcija furlanskih vin z zaščitenim poreklom, tik ob Cedajski stolnici. Včeraj je umetniški štab festivala namenil pozornost projektu o poeziji, ki poteka že tretje leto po zamisli Ce-sareja Tomasetiga in po izraženih ocenah doživlja iz leta v leto večji uspeh. Čeprav gre za točko, o kateri je bil govor v zadnjem delu srečanja, želimo najprej opozorih na napoved o današnjem pesniškem veCeru, v okviru katerega je Cesare Tomasetig napovedal predstavitev pome-bnega knjižnega prvenca, ki izhaja v okviru Založništva tržaškega tiska. Gre za antologijo skupine mlajših slovenskih pesnikov z naslovom “La nuova poesia Slove-na“, katere urednik in prevajalec je slovenski pesnik in časnikar iz Benečije Miha Obit. Težo tega prispevka gre zabeležiti ne le kot tehten doprinos naše skupnosti uglednemu programu festivala, ampak tudi kot enega redkih prispevkov iz naše dežele sploh. Gre omeniti, da tovrstna antologija Se ne obstaja niti v Sloveniji, izbor pesmi sedmih slovenskih mladih avtorjev pa je v tej zbirki objavljen bodisi v sloven- skem izvirniku kot v italijanskem prevodu. Spremni esej je prispeval književnik Miran Košuta. Na včerajšnjem srečanju je avtor Miha Obit podčrtal pomen prisotnosti naše skupnosti v dežeh, antologijo pa je opredli! kot ponudbo, da se sodobna slovenska poezija spozna tudi v Italiji. Je pa to tudi nov prispevek k zbliževanju in medsebojnemu spoznavanju dveh kultur, ki sta si bili iz zgodovinskih in ideoloških razlogov dolga leta oddaljeni. Na včerajšnji tiskovni konferenci so sodelovali tudi umetniški vodje festivala Gi-orgio Pressburger, Mimma Gallina, poljski igralec Jerzy Stuhr (na sliki) profesor Pie-tro Marchesani in režiser Piermario Vesco-vo . V ospredju razprave je bila ocena četrtkovega pesniškega večera, ki je bil namenjen Nobelovi nagrajenki, poljski pesnici Wyslawi Szymborsld. Prevladalo je splošno mnenje, da se je zanimanje publike za poezijo močno povečalo, Čemur je nedvomno prispevala tudi posrečena odrska postavitev režiserja Vescova. Piermario Ve-scovo, sicer po poklicu profesor ilahjanske literature na univerzi Ca Foscari v Benetkah, je tudi zrežiral nocojšnji pesniški večer koroškega avtorja Gustava Januša z naslovom "Jabolko mi je padlo iz rok in je ranilo zemljo". Tekste je izbral Cesare To-masebg, prevedel jih je Hans Kitzmuller. Predstava se bo zaCela ob 21. uri v Corte del Duomo zraven stolnice, po njej pa bo na istem prizorišču predstavitev omenjene antologije slovenskih pesnikov (D.U.) TRST / V OKVIRU PRIREDITVE »POTOVATI MED VRSTICAMI« Motvejevič o Evropi in Sredozemlju Predavanje književnika o aktualnih tematikah Predrag Matvejevid nf potreben posebne predstavitve. Kdor ni še prebral njegovih del, je glede na poletni čas Se najbolje Ce vzame v roke knjigo Sredozemlje - nov oris in se odpravi vzdolž dalmatinske ali denimo provansalske obale... Ravno motiviki - potovanja, odkrivanja miselnih in zemljepisnih prostorov kot tudi spominu in domišliji - so namenjena literarna srečanja z naslovom »Potovati med vrsticami«, ki se v tem Času odvijajo v mestnem muzeju Revoltella. In v okviru teh se je v četrtek zvečer številnemu tržaškemu občinstvu predstavil mostarski književnik (Foto KROMA) Kot je bilo sicer pričakovati, je ugledni gost še najprej spregovoril o vojni v Bosni in rojstnem mestu ob Neretvi. Kot znano se ni Matvejevid opredelil za nobeno od vojskujočih se strani ter se vedno postavil, ne glede na narodnostno pripadnost, v bran tamj-kajšnjih žrtev. Prisotne je tudi spomnil na zgodovinski dolg Evrope do tistih narodov, ki so navsezadnje zaustavili pohod Turkov v osrčje kontinenta ter dodal, da je odšel v tujino, »ker bi doma ne utegnil odigrati vloge kritičnega intelektualca«. Iz povedanega v nadaljevanju je bilo udeležencem kmalu jasno, da ni pisatelj angažiran le z dogajanjem na balkanskem polotoku. Polemično suka pero tudi za uveljavitev Mediterana, ki naj bi ga celinska Evropa vseskozi za- postavljala. Kot izvedenec tega »velikega amfiteatra« (-kot sam pravi Sredozemlju) še najbolj pogreša pomanjkanje političnih načrtov s strani tistih držav, ki ležijo ob tem morju. Zaradi nesposobnosti odkrivanja lastnih vrednot, identitetne krize in neobstoja dialoga znotraj »mare nostrum«, pa opaža le neprestano prilagajanje severnoevropskim zahtevam. Po njegovem mnenju je zato nujno potrebna neka skupna mediteranska politična vizija. Podobno se je pisec izrazil o vzhodnoevrpski situaciji in dejal, da se »v današnjem prehodnem obdobju tam udejanjajo groteskne in tra- gične spremembe« Njegova izvajanja so se odvijala v lahkotnem slogu. Avtor jih je popestril s številnimi metaforami ter podal neobremenjen pogled na stvarnost. Pri tem ni iskal tega kar razdvaja, pac pa predvsem kar druži narode in dežele ob morju. »Navsezadnje uspeva v vseh sredozemskih deželah oljka, mandeljevec in figa«, kot je sam povedal. In brez dvoma je to res, Ce ostanemo na literarnem področju. Matve-jeviC se pa ni omejil le na to. Izrazil je željo po učinkovitejši politiki - v prvi vrsti italijanske države - na- sredozemski šahovnici ter poudaril sposobnost dialoga, ki naj bi prevladovala na apeninskem polotoku. Pri tem pa ni na enak naCin izpostavil potrebo po razumevanju kompleksne stvarnosti, kar so mu v posegih poslušalci tudi nekje očitali-Med narodi, ki živijo na nasprotnih bregovih Sredozemskega morja je namreč še veliko odprtih računov in kdor živi ob meji to tudi dobro p0' zna. Tržaško občinstvo bo pa po vsej verjetnosti še imelo priložnosti prisostvovati Matvejevičevim podrobnejšim analizam stavrnosti. Avtor namreč pogosto prihaja v naše mesto, zato nam bo še razkril vse tisto, kar navadno »beremo med vrsticami«. Matej Cabarija V Spilimbergu De Andre za zaključek Folkesta Mednarodni glasbeni festival Folkest se bliža koncu. Na trgu pred stolnico bo drevi najprej nastopila skupina Gruppo Val Resia, ki bo osrednji tig tega furlanskega mesteca napolnila z glasbo in barvami stare rezijanske tradicije. Po njihovem nastopu bo krstna uprizoritev dela »Na sledovih Patriarhov«, to je glasba skladatelja Giorgia Mainiera. Mainiero, kapelni mojster oglejskih Patriarhov, je živel v šestnajstem stoletju. Leta 1574 je napisal delo Plimo hbro de’ balli, ki strokovno in natančno opisuje takratne glasbene dejavnosti, tako dvome kot ljudske. In prav na podlagi tega dela je nastala nocojšnja uprizoritev, v priredbi in izvedbi Angela Branduardija, s katerim bodo nastopili tudi solisti, Istran Dario MamšiC, Furlan Flaviano Miani, ljubljanska skupina Camerata Labancen-sis, rimska skupina Finisterre in plesni ansambel Ličita Sci-entla. Letošnjo izvedbo festivala bo zaključil priznani genovski kantavtor Fabrizio De Andre. AleS VValtritsch LJUBLJANA / VČERAJ ODPRLI RAZSTAVO PRVE MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE V KRIŽANKAH Slikanje v okolju Plečnikove arhitekture LJUBLJANA - V okolju plemenite Plečnikove arhitekture so opoldne odprli dela udeležencev I. mednarodne likovne kolonije Križanke (Foto Peter Koštrun/BOBO). Po izboru umetnostne zgodovinarke in likovne kritičarke Nelide Nemec so se kolonije udeležili Susanne Bockelmann iz Nemčije, Paolo Cervi Kervischer in Klavdij Palčič iz Italije, Valentin Oman iz Avstrije ter Lojze Logar, Črtomir Frelih, Vida Slivniker in Tomo Vran iz Slovenije. Ob tej priložnosti je zaigral tudi trio Luvvigana. Na koloniji nastala dela bodo v Viteški dvorani Križank na ogled do konca avgusta. Mnogim likovnim kolonijam na Slovenskem se je torej priključila še ena, katere tematsko izhodišče so bili umetniški dogodki najrazličnejših zvrsti, ki tačas potekajo na ljubljanskih glasbenih in gledabških prizoriščih. Susanne Bockelmann se je rodila leta 1958, v letih 1979 -1984 je študirala na visokih strokovnih šolah za oblikovanje v Nuembergu in Hamburgu. Zdaj je svobodna umetnica. Leta 1990 je pripravila prvo samostojno razstavo. Paolo Cervi Kervischer se je rodil leta 1951. Diplomiral je v Benetkah na Akademiji lepih umetnosti pri prof. Emiliu Ve-dovi. Zdaj je umetniški vodja in profesor risanja, slikanja in anatomije na šob Scuola del vedere. Od leta 1990 je pripravil veC samostojnih razstav v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Klavdij Palčič je slikar, grafik, ilustrator in scenograf, rojen leta 1940 v Trstu. Diplomiral je v Benetkah, v 60-ih letih je bil elan tržaške skupine Raccordo-sei - Arte viva. V 70-ih letih je ustanovil in vodil grafični atelje pri Založbi težaškega tiska. Razstavljal je tudi na ljubljanskih grafičnih bienalih in antoloških razstavah umetnikov iz Furlani-je-Julijske krajine. Leta 1984 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Valentin Oman se je rodil leta 1935 na avstrijskem Koroškem, leta 1958 je diplomiral v Marja-nišCu na Plešivcu, nato študiral na Akademiji za uporabno umetnost na Dunaju, leta 1963 pa končal še specialko za grafiko pri prof. Riku Debenjaku na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani. Od konca 50-ih let je pripravil veC kot sto samostojnih razstav. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1981, Jakopičevo nagrado leta 1997. Lojze Logar se je rodil leta 1944, leta 1968 je diplomiral na ljubljanski ALU slikarstvo, nato pa konCal še specialko za grafiko. Leta 1991 je postal docent za grafiko in slikarstvo na ALU, leta 1993 Se prodekan akademije. Od leta 1969 je imel veC kot 90 samostojnih razstav doma in na tujem. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1987, leta 1994 pa Se Jakopičevo nagrado. Črtomir Frelih, rojen leta 1960, je diplomiral grafiko na ALU, kjer je opravil še specialko. Leta 1993 je postal docent za grafiko na pedagoški fakulteti v Ljubljani, lani je končal magistrski študij na ALU. Od lani je tudi predsednik umetniškega sveta Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Samostojno je prvič razstavljal leta 1980. Prejel je tudi študentsko Prešernovo nagrado. la Slivniker, rojena lepj se je šolala na pedagoški miji v Mariboru, nato na v Ljubljani, kjer je konca!3 barsko specialko. Od leta je delala kot likovna pe ;inja na ljubljanskih sr® l šolah, leta 1986 se )e ila za status samostojng® lika. Ukvarja se s slikaj l, sodeluje pri različnih h prijektih, opremlja Pe s zbirke, darilne kolekcij dobno. Samostojno se J i predstavljati leta 19® ' a je študentsko Prešern0 $rado. gt no Vran, rojen leta 1= diral slikarstvo in giau^ id leta 1979 pa je =>v“-etnik. Od leta 1989 J® r Intarta, od leta 1 , Inik Društva slovens i umetnikov. Je elan ega sveta za kultur0 V stvu za kulturo lup. bik Kulturniške zbon renije. Prvo samost°^r. reje je veliko raz^g eniji, Italiji, Avstr1) ARHITEKTURA / V PLEČNIKOVEM TEREZIJANSKEM KRILU KRALJEVE PALAČE NA HRADCANIH Prerez skozi ustvarjalno delo Borisa Podrecce Razstavo odraža arhitektovo transnacionalnost in multikulturnost Dobitnik lanskoletne nagrade Sv. Justa Boris Podrecca razstavlja v Pragi. Razstava je v Plečnikovem Terezijanskem krilu kraljeve palaCe na Hradcanih. Obisk Češke, posebno njenega glavnega mesta Prage, je priporočljiv posebno za tiste, ki zbirajo cilj svojih počitnic v zadnjem trenutku. Češka, ki je izredno bogata na zgodovinskih, kulturnih in krajinskih znamenitostih (ne manjka dobrih gostiln in Čednih hotelov), se med državami nekdanjega vzhodnega bloka najhitreje približuje evropskim merilom. Gradbišča, ki jih odpirajo na tekoCem traku, zgovorno pričajo o tem, da privablja Češko glavno mesto vlagatelje kot magnet. Praga, ki ima najveCje zgodovinsko mestno jedro v Evropi, je že nekaj let ena izmed prestolnic evropskega turizma (v njej se v poletnih mesecih mudi dnevno povprečno 40.000 Američanov - podatek izvira iz dunajskih Časopisov). Praga skuša sedaj postati tudi ena izmed prestolnic na področju kulture, ne samo zaradi svoje bogate tradicije na skoraj vseh področjih Umetniškega ustvarjanja (zlasti v slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi), ampak tudi zaradi jasno začrtane kulturne politike. Močno odmevne so bile lanske, vrhunsko postavljene razstave o praškem obdobju hab-zburškega cesarstva (pod cesarjem Rudolfom). Zeljo, da bi postala ena izmed vodilnih evropskih prestolnic na kulturnem področju, izpričuje tudi Velika razstava o delu arhitekta Borisa Podrecce v Plečnikovem Terezijanskem krilu kraljeve palaCe na Hradcanih. Ce je današnja Češka republika tako prizadevna na tem področju, je zasluga tudi njenega predsednika-intelektualca Vaclava Havla in ljudi, katerim je poveril nalogo, da popravijo škodo, ki jo je povzročila 50 let trajajoča malomeščanska »avantgarda«. Le-ta je vodilno evropsko deželo, s svojo miselno ozkostjo in ideološko nepopustljivostjo, potisnila na stranski tir dogajanja. Čast razstavljati na Hradcanih je letos doletela našega tržaškega rojaka Borisa Podrecco. Kot arhitekt je v stalnem ustvarjalnem vzponu in spada v sam evropski vrh sodobnih arhitektov. Njegov dosledno izdelan arhitektonski jezik zna vzpostaviti stik tudi s preteklostjo (zlasti je to opazno pri preoblikovanju trgov raznih evropskih mest) Nadalje je poudarjena uporaba tehnoloških novosti in izbruše-nost detaljev s funkcionalne in materialne plati (tu razbereš njegovo globoko znanje in domiselnost). Kot malokdo drugi pooseblja tudi vodilno vlogo, ki jo ima v sodobnem ustvarjalnem območju arhitekt (seveda, Ce je tudi v kulturnem ozira na konici). Kot je na otvoritvi 10. junija poudaril Gtinter Diiriegl, direktor dunajskih muzejev, je Boris Podrecca znal predelati v svojih delih najboljše, kar je prinesel iz različnih kulturnih in civilizacijskih okolij, iz katerih izhaja in v katerih se še vedno giblje na suveren naCin. Vodja razstavnih programov na Hradcanih dr. Ladislav Kesner je prisotne spomnil (in to ne po naključju), da je Podrecca tesno povezan s Češko, in to od svoje prve razstave pred več kot 30 leti, ki je že v naslovu nosila vse tri glavne postaje delovanja velikega Plečnika: Dunaj, Ljubljano in Prago. Spomnil je tudi, da je Boris Podreka med sodelavci pri postavitvi velike pariške razstave o Plečniku leta 1985 imel tudi Češkega arhitekta, Vladimirja Slapeto, sedanjega univerzitetnega profesorja v Pragi. Kesner je nadalje poudaril, da pooseblja Podrecca bistvo sodobne evropske vrhunske arhitekture, ki je transnacionalna in multikulturna že zaradi svoje narave. Tovrstne razstave naj bi povezanost Češke z najbolj tvornimi tokovi kulturnega ustvarjanja na novo izpričevale, zlasti zato, ker jo je prejšnji komunistični režim nasilno in tragično onemogočal, ne pa docela prekinil. Razstava ponazarja tudi visoko stopnjo avstrijsko-Ceškega sodelovanje ne kulturnem področju (kot je poudaril vodja Avstrijskega kulturnega inštituta v Pragi, ki je med drugim poveril preureditev prostorov prav Borisu Podrecci). Pri dogodku je posredno sodelovala tudi Slovenija, ker je o Podreccovem ustvarjalnem razvoju in razponu spregovoril sedanji slovenski veleposlanik v Pragi, dr. Damjan Prelovšek, eden izmed glavnih Podreccovih sodelavcev pri pripravi pariške razstave o PleCniku. Prelovšek je podčrtal vrsto mejnikov v Podreccovem življenju, pri Čemer ni pozabil omeniti vloge, ki jo je zanj imel Trst, predvsem pa Avgust Černigoj. Praška razstava, ki bo odprta do 16. avgusta, je prerez skozi Podrec-covo ustvarjanje predvsem zadnjega obdobja. Na njej izstopajo namenske stavbe, kot zavarovalnice, denarni zavodi, poslovne zgradbe, šole in kulturna središča. Od izvedenih enodružinskih ter večstanovanjskih zgradb, predvsem vrstnih hiš, gre omeniti vrstne hiše v nižjeav-strijskem Laabu, načrtovane takore-koC na kožo stanovalcem. Pomembno mesto zavzemajo v Podreccovem delu tudi naCrti za preoblikovanje trgov v raznih mestih, od Krmina, Pirana, Maribora do Leobna in St. Poltna, vsi v znamenju dialoga z zasidrano krajevno podobo. V takih primerih prihaja do izraza Podreccov smisel za mero in dajanja prednosti iskanju oblikovnih rešitev, ki bi znale na novo vzpostaviti nezamenljivo naravno okolje kraja. Vladimir Vremec PUBLIKACIJA / PREGLED ŠOLSKEGA DELOVANJA IN ŠTEVILNIH USPEHOV DIJAKOV Letno poročilo slovenske gimnazije v Celovcu »Zanesljiv kompas pri orientaciji v vzgojnih prizadevanjih osrednje koroško-slo-venske izobraževalne ustanove.« Tako je ravnatelj Regi-nald Vospernik v svojem uvodniku ocenil Letno poročilo, ki jo je letos že 41-iC izdala Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu. Publikacija nudi vpogled v bogato šolsko in obšolsko dejavnost v komaj zaključenem šolskem letu. V njej so zabeleženi dogodki in dejavnosti, ki so oblikovali preteklo šolsko leto, uspehi, ki so jih dosegli slovenski dijaki iz Celovca tudi v deželnem okvira, barvno Letno poročilo pa tudi napoveduje marsikaj zanimivega, ki že Čaka na udejanjenje. Ena teh zanimivosti bo tako imenovani »Kugyjev razred, ki bo - upoštevajoč olimpijsko idejo treh sose-bnih jezikov in opirajoč se na zgled alpinista in osvojitelja Julijskih Alp, večjezičnega Juliusa Kugyja - ponudil jezikovno nadarjenim prvošolcem od prvega do osmega razreda poleg obeh deželnih jezikov in angleščine še italijanščino. Idejo o Združeni Evropi, ki bo nujno večjezična, bomo tako skušaCi uresničevati na Slovenski gi- mnaziji, saj so naši otroci s svojo naravno dvojezičnostjo bolj kakor otroci katerekoli druge šole predestinirani za tak projekt evropskih razsežnosti,« kot je zapisal Vospernik v uvodniku. Ravnatelj se je dotaknil teme, ki je aktualna tudi v tukajšnjem zamejstvu: finančnih sredstev in šolske avtonomije. V Celovcu so se po-služili sledečega recepta: »-Ker odmerja šolska oblast v zadnjih letih šolam bolj okrnjena finančna sredstva, smo se, opirajoč se na novo šolsko avtonomijo, odločili v šolski skupnosti, da dovolimo raznim gospodarskim aktivnostim reklamo v šolskih prostorih, saj dijake objame reklama tudi, ko stopijo iz hiše, jih objame na televizijskih zaslonih in Časopisih. Na ta način si šola prigospodari nekaj potrebnih finančnih sredstev.« Res poučno, kajne? Na veC kot sto straneh prinaša Letno poročilo podrobne informacije o profesorskem zboru, o upravno-vzgojni skupnosti; v šolski kroniki so podrobno, dan za dnem, omenjene vse šolske dejavnosti, od popravnih izpitov do konferenc, seminarjev, izletov, obiskov itd. Pikolovsko so zabeležene tudi izobraževalne pobude, ki so se jih posluževali profesorji (41 profesorjev se je udeležilo skupno 84 seminarjev). Zelo izCrpen je tudi pregled o številu ur, o porazdelitvi dijakov po razredih. Velika večina dijakov (73%) se vozijo v šolo, 18% jih stanuje v mestu. Sedem jih prihaja iz Slovenije, kar pomeni, da dijaki iz Slovenije niso izključno domena slovenskih višjih srednjih šol v Italiji. Na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji je v šolskem letu 1997/98 delovalo skupno 20 razredov: v prvih štirih letnikih po trije razredi, v zadnjih štirih po dva. Iz tega je mogoCe sklepati, da se gimnaziji številčno krepita. Vsakemu razredu je posvečena stran Letnega poročila s sliko (skupinsko ali posamično) dijakov, njihovimi imeni in doseženim učnim uspehom. Obsežen del je odmerjen maturitetnim nalogam in maturitetni valeti, velika pozornost pa je posvečena tudi delovanju Združenja staršev. Podrobno je opisan program šolske akademije, predstavljeni so razni naCrti (na primer ekološka akcija na šoli, dnevi zdrave prehrane, boljšji trg starih knjig, posebni angleški projekti, ekskurzija v Slovenijo, ekološko-biološki tabor v Piranu, izmenjava dijakov z Meranom, ekskurzija v Auschvvitz in Mauthausen, sodelovanje pri evropskem projektu Comenius 1). Dijaki celovške slovenske gimnazije so tudi posegli po številnih nagradah in priznanjih. Štirje sedmošolci in osmošolci so v vsekoroškem natečaju za liriko odnesli nagrade, maturant Till Busch prvo, maturantka Veronika Boschitz pa drugo. Milena Olip je bila zmagovalka govorniškega natečaja ob Tisc-hlerjevi nagradi, Andrina MraCnikar pa je za scenarij filma VeCernica prejela v ni-žjeavstrijskem Ebenseeju 1. Zlatega medveda. Ce k omenjenim dodamo še dober uspeh na tekmovanju za Cankarjevo priznanje ter prestižne športne uspehe (naslov koroškega šolskega prvaka, nižješolci so bili v vsedržavnem tekmovanju Četrti), postane bralcu Letnega poročila slovenske Zvezne gimnazije v Celovcu jasno, da se šolsko delovanje ni omejilo zgolj na togo uresničevanje šolskih programov, temveč je bilo mnogo bolj pestro in razvejano. POKRAJINA / RESOLUCIJA POKRAJINSKEGA SVETA FILM / NOCOJ NA FESTIVALU AMIDEI Za omejevanje alkoholizma brez napisov na steklenicah Po zovrnitivi dokumenta Severne lige večina glasovala za usklajevanje ekonomskih in socialnih vidikov problema Podelitev nagrad za najboljša prvenca Prejela ju bosta Armando Manni za film »Elvjs e Marilijn« in Nick Moore za »Puli Monty« Pokrajinski svet je v nadaljevanju četrtkove seje, o kateri smo poročali, odobril nekaj proračunskih sprememb in poskrbel za zamenjavo predsednika svetovalske komisije za ekonomske zadeve. Komisijo je doslej vodil Enrico Gher-ghetta, ki je bil junija izvoljen v deželni svet. Za novega predsednika je skupina Oljke izbrala Maurizia Bertoluttija, ki je kot Gherghetta iz vrst LD, in je bil izvoljen z večino glasov. Poleg tega so sprejeli tudi nekatere popravke in prilagoditve k pravilniku o delovanju svetovalskih komisij. Večji del seje pa je bil namenjen razpravi o spornem predlogu komisije za socialne zadeve v poslanski zbornici, da bi napis na steklenicah vina opozarjal, da prekomerno uživanje alkohola škodi zdravju. Skupina Severne lige je v osnutku resolucije ostro kritizirala ta predlog, ki bi po njihovi oceni močno oškodoval proizvajalce Sezonsko znižanje ul. Carducci 24 tel. 537561 vina. Resolucijo so podprle tudi druge opozicijske skupine, a je bila kljub temu zavrnjena s 13 glasovi večine (Oljka in SKP) proti petim. V zameno je večina predložila drugo besedilo, ki je bilo nazadnje odobrena s 15 glasovi vseh svetovalcev večine in Bat-tauza (CDU) ter Maniac-ca (NZ), proti pa sta glasovala le Ferlat (Liga) in Zamparo (FI). Odobreni dokument je nekoliko zmernejši pri obravnavi problema in upošteva njegove različne aspekte. Po eni strani izraža kritiko predlogu o napisu na steklenicah, ki najbrž ne bi bil učinkovit za omejevanje alkoholizma, lahko pa bi ekonomsko oškodoval proizvajalce. Po drugi strani pa resolucija priznava, da sta prekomerno uživanje in zasvojensot z alkoholom nevarna družbena pojava, proti katerima je treba ukrepati, da se omejijo obolenja, ki jih pozroča alkohol, kot tudi prometne nesreče, za katere so odgovorni vinjeni vozniki. Resolucija nakazuje potrebo po večjem informiranju in vzgajanju uporabnikov. V ta namen vabi upravo, naj tudi v vidiku vstopa Slovenije v Evropsko unijo in potrebe po preseganju možnih konfliktov zaradi različnih zaščitnih norm, po-movira »kulturo dobrega pitja«, ki bi jo lahko strnili v geslo »piti manj, a piti bolje«. ŠTANDREŽ / SEJA RAJONSKEGA SVETA V pripravi je poletno središče Svetovalec Oljke Sandro Corva izvoljen za podpredsednika Predsinoči se je v Standrežu prvič sestal rajonski svet na redni seji po izvolitvi njegovega predsednika Marjana Breščaka. Na dnevnem redu so svetovalci imeli odobritev zapisnika prejšnjega zasedanja, razpravo o financiranju poletnega središča, izvolitev podpredsednika, potrditev proračuna za barvanje oken sedeža rajonskega sveta in razno. Rajonski svet je soglasno odločil, da bo tudi letos denarno podprl organizacijo poletnega središča in v ta namen dodelil iz svojih skladov poldrugi milijon lir. Poletno središče, namenjeno slovenskim in italijanskim otrokom v Standrežu, bo delovalo v drugi polovici avgusta in prvem tednu septembra in bo sad sodelovanja med rajonskim svetom in s štandrežko župnijo. Letošnja novost pa je prisotnost odbojkarskega kluba Val, ki bo s svojimi trenerji in napravami poskrbelo za telesno razgibanje otrok. Na četrtkovem rajonskem zasedanju je bil za podpredsednika rajonskega sveta izvoljen s sedmimi glasovi svetovalec Oljke Sandro Corva. Kandidatka gi-banja»Forza Italia«Erika Braini je prejela dva glasova, en glas pa Rafaela Smet za Zelene. Med raznim je bil tudi govor o prošnji društva »Standrež«, ki pripravlja nadaljevalno knjigo o štandreški zgodovini (tokrat zaobjema obdobje 1927 - 1947), za finančni prispevek rajonskega sveta. O zadevi bodo odločali na prihodnji seji. Predsednik združenja »Sergio Amidei« odv. Nereo Battello in občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag sta predsinoči s kratkima priložnostnima pozdravoma odprla 17. izvedbo filmskega pregleda Sergio Amidei, za nagrado za najboljši filmski scenarij . Občinstvu sta se zahvalila za številno udeležbo in poudarila vse večjo pozornost, ki jo goriški filmski manifestaciji posvečajo tako krajevni kot državni mediji. Na večeru žal ni bilo Maria Mar-toneja, režiserja otvoritvenega filma »Teatro di guerra«, ki se mu je ravno v teh dneh uresničila želja po predstavitvi filma, v ozadju katerega je tragedija Sarajeva in vseh “obleganih” mest, v kaznilnici v Piši, kjer je zaprt Adriano Sofri. V zameno je otvoritvi prisostvoval Armando Manni, ki bo nocoj prejel eno od dveh nagrad za najboljši prvenec sezone. Med gosti otvoritvenega večera naj omenimo tudi dosedanjega podpredsednika deželne uprave Micheleja Degras-sija in senatorja Mitjo Volčiča. Slednji je prinesel tudi pozdrav podtajnika za zunanje zadeve Piera Fassina, ki je bil še toliko bolj občuten zaradi prijateljstva, ki ga je ve-zanlo na pobudnika filmskega natečaja Amidei, prerano preminulega senatorja Darkom Bratino, ki se ga je tudi občistvo otvoritvenega večera prve izvedbe, ki ji ne bo prisostvoval, spomnilo s toplim in spontanim aplavzom. Spored festivala Amidei ponuja nocoj v prireditvenem šotoru na gradu poseben večer s predvajanjem kar dveh filmov iz tekmovalne selecije: ob 21. uri bodo zavrteli film Armanda Mannija »Elvjs e Marilijn«, za tem pa komedijo angleškega reži- serja Petra Cattanea »Full monty«. Pred začetkom predvajanja bosta Manni in Nick Moore kot predstavnik produkcije filma »Full monty« prejela nagradi za najboljša filmska prvenca, ki ju je letos žirija namenila za najboljša scenarija novih avtorjev na italijanskem oziroma evropskem filmskem prizorišču. Manni in Moore bosta pred tem ob 18.30 na gradu sodelovala na srečanju z goriškim občinstvom. Na sliki (foto Bumba-ca) odv. Battello in odbornik Devetag ob odprtju 17. pregleda Amidei. Smrtna nesreča pri Gradežu več ranjenih tudi drugod Včeraj so se na Goriškem zgodile številne prometne nesreče. V najhujši je malo po 17. uri na cesti Tržič-Gradež med mostoma čez Sočo in kanalom Isonzato v trčenju z avtomobilom umrl 37-letni Mariano Degrassi iz Gradeža, ki se je peljal na motorju. V tržiško bolnišnico so prepeljali voznika avtomobila, 68-letnega B.E. iz Škocjana ob Soči, ki pa so ga zdravniki po pregledu odpustili s prognozo okrevanja v 5 dneh. Včeraj ponoči ob 1.30 je 32-letna R. S. iz Tržiča bila težko ranjena v nesreči na državni cesti pri Jamljah. Peljala se je proti Trstu na talbot sambi, ko je izgubila nadzorstvo nad vozilom in trčila v drevo na levem robu ceste. Prepeljali so jo v kirurški oddelek goriške bolnišnice, kjer jo zdravijo s pridržano prognozo. Včeraj ob 13.15 sta na cesti med Corono in Marjanom bila lažje ranjena 40-letni T.V. in 13-letni fant, o katerem niso znani podatki. T.V. se je peljal na motorju in trčil v mladeniča, ki se je peljal s Kolesom. Motoristu so ugotovili zlom zapestja in ga sprejeli na 30-dnevno zdravljenje, kolesar pa ni dobil težjih poškodb. V goriško bolnišnico so včeraj pozno popoldne sprejeli tudi motorista, ki se je ranil v Ul. Don Bosco v trčenju med skuterjem in avtom. Podrobnejših podatkov o tej nesreči se ni. NOVICE Baklada iz Revme na Oslavje V Pevmi se nocoj s solidarnostno baklado nadaljujejo prireditve v okviru vaškega praznika sv. Ane. Rajonski svet in društvi sabotin in Naš prapor vabijo krajane vseh treh vasi ob vznožju Brd, naj se nocoj množično udeležijo nočnega pohoda z baklami oz. svetilkami, ki naj jih udeleženci prinesejo od doma. Zbrali se bodo ob 21. uri pred šolo v Pevmi in šh nato na 6-kilometrski sprehod mimo kostnice in gnjega dela Oslavja v dolino Pevmice in čez Koštabon spet v pevmo, kjer bo družabnost. Izkupiček večera bodo namenili prebivalcev krajev v Posočju, ki jih je prizadel velikonočni potres. Še danes lutke v parku Lenassi Spored lutkovnih gledaliških predstav, ki ga je Center za animirano gledališče organiziral v sodelovanju z goriško občinsko upravo, se zaključuje nocoj, ko bo skupina »Teatro del Molino« iz Bologne nastopila z igro »Storie d’ incantesimo«. Predstava se bo pričela ob 18. uri v parku zavoda Lenassi. Danes se bosta vzela Paola Primosig in W alter Bric Srečno na novi Življenjski poti jima Zeli SZ DOM KINO GORICA GRAD PREGLED S. AMIDEI 21.00 »Elvjs e Marilijn«, rež. A. Manni, sledi »Full Monty«, rež. P. Cattaneo. VITTORIA 1 in 3 Zaprto zaradi dopusta. CORSO Zaprto. ~3 OBVESTILA URAD ZSKD GORICA bo zaradi dopusta zaprt od 1. do vključno 16. avgusta 1998. SKLAD M. CUK prireja poletno središče v Sovodnjah od 17. avgusta do 5. septembra, od 8. do 15. ure. Za vpis in informacije tel. 040-212289 v dopoldanskih urah. H LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MARZINI, C. Mia 89, tel. 531443 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315 POGREBI Danes: 12.45, Nasig Teresa iz bolnišnice Janeza od Boga v Bicinicco (UD). VOLVO S40-V40: ŽE Z« S2.5IMI0* lil * KLJUČI V ROKE. VKLJUČEN DRŽAVNI PRISPEVEK. IZKLJUČEN A.P.I.E.T. Zamenjaj tvoj stari avtomobil, nabavi si vso varnost Volva S40 ali V40. To je pobuda zastopnikov, veljavna do 31. julija. votvo Kakovost in varnost Crali srl Gorica, ul. III. armata 180, tel. 21721 KOSOVO / PRESENETLJIVA NAPOVED PO DIPLOMATSKIH NEUSPEHIH IN TEŽAVAH V ZVEZI NATO Pentagon pripravljen na enostranski vojaški poseg za zaustavitev spopadov VVASKNGTON, MOSKVA, PRIŠTINA - ZDA so pripravljene tudi sa-nie poseči in zaustaviti spopade med srbskimi silami in kosovskimi Albanci. Ce bo to potrebno. To je presenetljivo izjavil podsekretar v ameriškem obrambnem ministrstvu VValter Slo-combe, ki je dodal, da bi bila za Clintonovo administracijo boljša diplomatska rešitev ali pa v alternativi skupna akcija zveze Nato. Pentagon pa ne izključuje enostranske vojaške akcije, je poudaril Slocombe. Clintonova administracija se namreč dobro zaveda, da so diplomatsko rešitev krize že zamudili in da zveza Nato ne bo Posredovala, ker Francija in Nemčija zahtevata predhodno pooblastilo Varnostnega sveta OZN, kjer bi Rusija in Kitajska z vetom preprečili vsako konkretnejšo pobudo. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Valerij Neste-msldn je takoj poudaril, da Rusija odtočno nasprotuje oporabi sile pri zadušitvi spopadov na Kosovu. »Grožnja o uporabi sile proti Srbiji in Jugoslaviji je bila škodljiva, ker se je zaradi teh groženj povečal terorizem kosovskih Albancev,« je poudaril tiskovni predstavnik, ki je dodal, da je treba kljub težkemu položaju poiskati pobtiCno in diplomatsko rešitev. Po zavzetju Orahovca, kjer je bilo ubitih vec kot sto pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova (UCK) in civilistov, so spopadi izbruhnili na območju Kline, kakih 15 kilometrov zahodno od Kosovske Mitroviče. Tu naj bi po albanskih virih srbske sile bombardirale veC vasi. Albanski informativni center je tudi navedel, da so srbske sile bombardirale območje kakih 50 kilometrov južno od Prištine in da so vas Jezerce obkolile srbske pobcijske sile in oboroženi Srbi. Oblasti so medtem razdelile orožje srbskim rudarjem v Starem trgu (na sliki AP) in v drugih rudnikih, saj je po napadu na BelaCevac vsem jasno, da UCK skuša zadati udarce srbskim interesom na Kosovu. Lmn Hadziu, Častnik UCK, ki se je pred tedni v Juniku sestal z ame- riškim veleposlanikom Holbrookom, je v intervjuju za kosovski dnevnik Koha Ditore izjavil, da nobena kosovska stranka ne more postati pobtiCno krilo Osvobodilne vojske Kosova. Po njegovem mora Kosovo postati neodvisno. Holbrooke pa je prišel na Kosovo, da bi poisakal mimo rešitev s »17-letno zamudo,« je še poudaril Hadziu. Medtem je Ibrahim Rugova obtožil beograjski režim, da v Orahovcu izvaja etnično Čiščenje in da srbske oblasti niti po enem tednu ne pustijo pokopati ubitih, niti ne dovobjo predstavnikom' človekoljubnih organizacij v Orahovac. Pripadniki UCK pa so včeraj izpustih 35 srbskih civilistov, med njimi tudi sedem predstojnikov pravoslavnih samostanov (igumanov) in neko nuno. Prav zato je zaradi vsehujših spopadov srbska pravoslavna Cerkev evakuirala še en samostan na Kosovu, menihe samostana Sv. Marka v vasi Korište so prepeljah v Prizren, vsak Cas naj bi podobna usoda doletela samostan pri Suvi reki. JAPONSKA / PO IZVOLITVI ZA PREDSEDNIKA LiBERALNO-DEMOKRATSKE STRANKE NOVICE Premier bo Keizo Obuči, dosedanji zunanji minister Opozicijo nezadovoljno z izbiro in bo zahtevala predčasne volitve TOKIO - Dosedanji ja-P°nski zunanji minister Keizo ObuCi je bil včeraj P° pričakovanjih izvoljen ^ predsednika vladajoče tiiberalno-demokratske shanke (LDP) in je tako 2aRienjal donedavnega Predsednika stranke, in Premiera Rjutara Hašimo-*a. ki je odstopil po volil-Pem porazu LDP. Ker llna ta stranka večino v sPodnjem domu parlamenta bo 61-letni Obuci Prihodnji Četrtek izvoljen edi za novega japonske-"a premiera. 6i2o Obuči (Telefoto AP) Obuci je ^ankarskih ' jL225 .°d41 sekret glasov ^nravstveni ,mbo Koizu: °v- Po izvol j^rznal, da ^rtco in je WVal k en l6Žkih trem zumija, podpirali pa so ga tudi mlajši pripadniki LDP, ki so pred volitvami zagrozili, da bodo izstopili iz stranke. Na kasnejši tiskovni konferenci je ObuCi obljubil, da ne bo »skoparil z napori«, tako da bo japonsko gospodarstvo popeljal iz sedanje krize. »Obnoviti je treba japonsko gospodarstvo in odpraviti negotovosti, ki težijo javno mnenje.« Bodoči premier je tudi poudaril, da ima japonsko gospodarstvo svoje obveznosti tako do Azije kot do vsega sveta. Pri navajanju glavnih toCk svojega programa je ObuCi omenil predvsem reformo davčnega sistema tako glede obdavčitve podjetniških kot osebnih dohodkov. Da bi dal nov zagon investicijam, je napovedal, da bodo davke na osebne dohodke znižali za 30 milijonov jenov (400 milijonov lir). »Na določen način bomo zaceli iz nic. Iz te izhodiščne točke moramo doseči razvoj,« je dejal Obuci. »Naloge, ki so pred nami so preoblikovanje gospodarstva, izpolnitev mednarodnih obveznosti ter odprava zaskrbljenosti zaradi prihodnosti,« je še dodal. Prve reakcije japonske opozicije so nihale od hladnega do mlačnega. Tako je vodja levosredinske Demokratske stranke (DJP) Naoto Kan, ki je na volitvah krepko povečala svojo težo, poudaril, da LDP ni poslušala ljudstva, da ObuCi »izgleda poštena oseba«, ki pa nima pojma o gospodarstvu in bo zato opozicija zahtevala predčasne volitve. V sredini Obuči slavi svojo zmago ob njem je na desni bivši premier Hašimoto (AP) KRITIKI / PROIZVOD STRANKINEGA APARATA »Brezbarven« v svoji sivini Očitajo mu predvsem, da nima izkušenj v gospodarstvu TOKIO - Kot je pred izvobtvijo zapisal napredni japonski Asahi, je »glavna Obucijeva vrlina dejstvo, da ni v svoji pobticni karieri nikogar užakl«. BodoCi premier je torej klasičen proizvod libe-ral-demokratskega aparata, ki je bil prvič izvoljen v spodnji dom japonskega parlamenta leta 1963, ko je imel samo 26 let. Od takrat svojega sedeža ni zapustil, saj je bil kar 11-krat ponovno izvoljen. V glavnem je svojo kariero delil z vrstnikom Hašimotom, saj sta bila tistega leta 1963 prvič izvoljena in se nista vec razšla. ObuCiju očitajo, da nima resnih izkušenj na gospodarskem področju, a zelo dobro pozna strankine in vladne mehanizme ter strategijo boja za oblast. V stranki je bil Obuci generalni tajnik in podpredsednik, leta 1995 pa je dopustil, da je predsednik stranke postal njegov prijatelj Hašimoto. Kot zunanji minister v Hašimotovi vladi se je ObuCi zavzel za spravo z Rusijo, s katero Japonska 53 let po koncu vojne zaradi Kurdskih otokov še nima mirovnega sporazuma. NiC Čudnega torej, da so bili vCeraj v Moskvi zelo zadovoljni z njegovo izvobtvijo. Prav tako ima ObuCi zasluge, da je Japonska podpisala konvencijo o prepovedi protipehotnih min in revidirala ameriško-japonsko vojaško sodelovanje. Številnim političnim opazovalcem, predvsem ameriškim, pa ObuCi ni po godu, ker mu očitajo, da je »brezbarven« v svoji sivini. New York Times je šel tako daleč, da ga je primerjal »hladni pizzi«. Obuci pa mu je duhovito odgovoril, da »obstajajo tudi mikrovalovne pečice« in je na nekem srečanju z novinarji delil vroCo pizzo. Prepovedali dostop k »laguni smrti« FORT MORRESBV - Sest dni po treh katastrofalnih popotrsnih valovih, ki so prizadeli severovzhodno obalo Papue Nove Gvinje, so včeraj oblasti prepovedale dostop k Sissanski laguni, ki je že dobila nezavidljiv naziv »laguna smrti«. »Morski psi, krokodili in druge živali bodo poskrbeli za preostala trupla, saj je nevarnost epidemij prevelika, da bi se reševalci še zadržali na tem območju,« je povedal poveljnik avstralskih reševalnih sil polkovnik Rod West, ki je dodal, da je treba sedaj vse prepustiti naravi, ki bo z izmenjavo lagunske vode postopoma očistila to območje. Medtem so uradno navedli, da je ugotovljenih mrtvih 1.300, še vedno pa pogrešajo veC kot 3.000 ljudi. Številke o pogrešanih so približne, saj katoliška Cerkev še vedno trdi, daje pogrešanih ogromno vec. Včeraj se je reševalcem pridružila tudi posebna ameriška ekipa z dresiranimi psi, ki bodo še zanjic poiskali morebitne preživele med mangrovami. V Angoli 150 mrtvih LIZBONA - Najmanj 150 ljudi ria severovzhodu Angole je bilo žrtev pokola, ki ga pripisujejo nekdanji odporniški organizaciji Unita, ali bolje reCeno odpadnikom, ki ne spoštujejo mirovnega sporazuma z vladnimi silami. Nekdanji borci Unite so v torek napadli kraj Ca-fundo na območju Lunda, ki je bogato z diamanti, in pobili njegove prebivalce. V Argentini aretirali Nado Šakič BUENOS AIERES - Interpol je v Argentini aretiral ženo domnevnega hrvaškega vojnega zločinca Dinka Sakiča, Esperanzo (Nado) Lu-buriC-Sakič, je vCeraj v Buenos Airesu potrdil policijski podkokomisar Eduardo Hector Mu-sto. Sedaj 76-letno SakiCevo, tako kot njenega moža, obtožujejo, da je odgovorna za smrt številnih ljudi med drugo svetovno vojno. SakiCeva je bila poveljnica ženskega koncentracijskega taborišča pri Stari Gradiški, obtožujejo pa jo tudi, da je bila zadnji poveljnik ženskega odseka v taborišču Jesenovac in da je osebno sodelovala pri eksekucijah pred razpustom taborišča 22. aprila 1945 Kirijenko o odnosih z ZDA MOSKVA - Ruski premier Sergej Kirijenko je med pogovori z ameriškim podpredsednikom Alom Gorom včeraj v Moskvi Zahodu očital, da v gospodarskih odnosih z Rusijo uporablja diskriminacijske ukrepe. To, da se Rusijo uvršCa med netržna gospodarstva, ne ustreza veC realnosti, je dejal Kirijenko. Taka ocena ima za posledico neupravičeno visoke proti-dumpinške carine za celo vrsto pomembnih ruskih izvoznih artiklov. Po mnenju Moskve poleg tega še vedno manjka na stalni podlagi utemeljeno naCelo Rusije kot države z naj-veCjimi ugodnostmi v trgovini z ZDA, je še dejal Kirijenko. Zahteval je torej, da ZDA uradno priznajo obstoj tržnega gospodarstva v Rusiji in podprejo sprejem Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo. (STA) NOVICE KOLESARSTVO / TOUR SE SPREMINJA V F1ASKO DAVČNA UTAJA Sainz na prvi etapi najhitrejši AUCKLAND- Vozniki relija so v Aucklandu na Novi Zelandiji štartali na deveti letošnji preizkušnji za svetovno prvenstvo. V prvi etapi, ti. Super spe-cial, dolgi 2, 1 kilometra, je zmagal Spanec Carlos Sainz (Toyota) pred Škotom Colinom McRaejem (Subaru), tretji pa je bil Japonec Kacuhito TaguCi (Mitsubishi). Danes bo sedem hitrostnih preizkušenj Izidi 1. etape: 1. Sainz (Spa/Toyota Corolla) 1:39.6; 2. McRae (Sko/Subaru Impreza) 1:40.5; 3. TaguCi (Jap/Mitsubishi Lancer/N) 1:41.2; 4. Gronholm (Fin/Toyota Corolla) 1:41.9; 5. Arai (Jap/Subaru Im-preza/N) 1:42.3; 6. Kankkimen (Fin/Ford Escort) 1:42.4. Debevec 9., ekipa 11 BARCELONA - Na strelskem svetovnem prvenstvu v Barceloni so moški tekmovali z zračno puško. Slovenci so se se v posamični konkurenci odrezali nekoliko pod pričakovanji, saj je Rajmond Debevec z 590 zadetimi krogi zasedel 9., Izidor Hreščak s 589 krogi 19., Oto Strakušek pa je zadel le 579 krogov in se ni uvrstil med prvih 30. strelcev. Med 33 ekipami je Slovenija zasedla 11. mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev v zgodovini prvenstev. Med posamezniki je svetovni prvak postal Rus Ar-tem Hadžibekov, tudi v ekipni konkurenci pa je zmaga odšla v Rusijo. Lemerre bo nasledil Jacqueta PARIZ - Roger Lemerre bo v ponedeljek nasledil Aimeja Jacqueta na klopi francoske nogometne reprezentance. Sedeminpetdesetletni Lemerre, ki je kot igralec šestkrat oblekel dres moštva »galskih petelinov«, je bil na SP Jacquetov pomočnik. Njegovo imenovanje ni sporno, odkar sta se reprezentančni klopi javno odpovedala ostala dva kandidata, Guy Roux in Jean Tigana. Nosilci kljub vročini uspešni VVASHINGTON - Nosilci na moškem teniškem turnirju ATP v VVashingtonu kljub veliki vročini, ki trenutno vlada v ZDA, nimajo težav s svojo igro. Na 700.000 ameriških dolarjev vrednem tekmovanju je v tretjem krogu izmed postavljenih igralcev namreč izpadel le Zimbabvijec Byron Black (4.), a je tudi tega izločil nosilec, Avstralec Scott Draper (14.). Rezultati 3. kroga: Ferreira (JAR/3) - Caldvvell (ZDA) 7:5 6:3, Draper (Avs/14) - Black (Zim/4) 6:2 6:4, Devvulf (Bel/5) - Pozzi (Ita) 7:6 (7:5) 6:4, Chang (ZDA/l) -Damm (Ceš) 6:4 6:1, Agassi (ZDA/2) - Van Garsse (Bel) 6:3 6:4, Spadea (ZDA/6) - Nargiso (Ita) 7:6 (7:4) 6:4, Courier (ZDA/7) - Gimelstob (ZDA) 6:3 6:4, La-reau (Kan) - Ruah (Ven) 6:4 6:3. Navijači zaupajo Interju MILAN - Interjevi navijači očitno zelo zaupajo svojemu moštvu. Štirideset dni po začetku abonmajske kampanje so že prodali 50.000 izkaznic v skupni vrednosti 25 milijard 720 milijonov lir. Lani je hiter v istem Času prodal samo 36 tisoč abonmajev. Vialli: Zoff dober, Lippi boljši LONDON - Dino Zoff je za reprezentanco primeren selektor, najboljši pa bi bil Marcello Lippi,« meni trener in igralec angleškega Chelsea Gianluca Vialli. Po njegovem mnenju je Chelsea letos močnejši kot lani. »Vsekakor ne bo lahko osvojiti naslova prvaka. Računati je treba z Manchestrom, Arsenalom in Liverpoolom,« je dejal Vialli, ki je tudi izrazil upanje, da mu letos ne bo treba igrati. »Vse je odvisno od Casiraghija. Upam, da bo dosegel 45 golov, tako da mi bo res ni treba igrati.« Benfica se utaplja v dolgovih LIZBONA - Portugalski nogometni prvoligaš, Benfica iz Lizbone, je z namero poravnati svoje velike dolgove začel prodajati nepremičnine, ki pripadajo klubu. S prodjo zemljišča poleg svojega stadiona so pri Benfici že zaslužili 4, 9 milijona ameriških dolarjev, poroCa portugalski športni Časopis A Bola. Podpredsednik kluba Jose Capristano je povedal, da je Benfica že poravnala prvi obrok (824.000 dolarjev) bančnega posojila, ki znaša veC kot tri milijone ameriških "zelencev". Lizbonski javni tožilec je lani zamrznil Benficin banCni raCun, junijske in julijske plaCe pa bodo igralci, po Capristanovih besedah, videli šele v začetku prihodnerjga tedna. Portugalci za prestop Češkega nogometaša Karla Podborskega Manchester Unitedu dolgujejo še dodatne tri milijone dolarjev, za povrh pa jim grozi še tožba, Ce do konca tedna ne bodo poravnali starih davčnih dolgov. Dve leti prepovedi nastopanja za kitajske plavalce LAUSANNE - Mednarodna plavalna zveza (FINA) je tri kitajske plavalke in enega plavalca zaradi uživanja prepovedanih poživil kaznovala z dvema letoma prepovedi nastopanja. Luna Wang, Cai Huijue, Zhang Ji ter Wang Wei so na svetovnem prvenstvu v Perthu januarja letos uživali prepovedano substanco triamterene. Kot so sporočiti s sedeža FINE v Lausanni, so biti ti štirje Kitajci edini plavalci, ki so jih odkriti pri uživanju dopinga, Čeprav so pred in med SP v Perthu opraviti veC kot 400 kontrol. Oraanizotoiji grozijo z izključitvijo TVM-ja Švicar Meier je priznal jemanje poživil - »Le Monde« za prekinitev dirke - Stavka kolesarjev - Etapa Steelsu TARASCON, - Vedno bolj se zdi, da se letošnja kolesarska dirka po Franciji zaradi znane afere s (poživili spreminja v vse večji fiasko in se celo postavlja/vpršanje, ali jo bodo sploh izpeljali do konca. Švicar Armin Meier, kolesar Festine, ja prvi v zgodovini kolesarstva odkrito priznal, da je jemal nedovoljeni hormon EPO, ki povečuje število rdečih krvnih telesc in s tem povečuje telesne zmogljivosti. Švicar je bil edini elan francoske ekipe, kijev zaslišanju policije potrdil uživanje nedovoljenega sredstva, Alex Zuel-le, Richard Virenque in ostati, ki so bili izključeni z letošnjega Toma, so v preiskavi to zanikali. »Policiji sem priznal, da sem si pomagal z nedovoljenimi poživili, vendar nisem sam kriv. Sem le žrtev sistema,« je za francoski radio dejal Meier. Švicar se je novinarju tudi pritožil nad obnašanjem policije, ki jih je obravnavala kot morilce. »Počutil sem se kot kriminalec. Za vsakega od nas športnikov sta bila zadolžena dva policista. Zaslišanje je trajalo veC kot štiri ure, pritisk pa je bil velik. Lahko pa reCem, da se po priznanju počutim bolje. MogoCe sem naredil nekaj za šport,« je menil Meier.Policija je njega in ostale že izpustila iz pripora, kjer pa ostajajo Čelni možje Festine, ki se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. NiC bolje ne kaže niti vodstvu nizozemske ekipe TVM. Policisti so jim baje zaplenili nedovoljena poživila in sredstva za preprečevanje njihovega odkrivanja. Vodstvo toura je zagrozilo, da bo po Festini iz dirke izključila tudi TVM, Ce ji bo dokazana krivda. Ugledni »Le Monde« se je v ostrem uvodniku zavzel za zaustavitev dirke, ki je »popolnoma diskreditirana«. Organizatorji morajo zbrati dovolj poguma, prekiniti dirko ter priti vprašanju dopinga do dna. V nasprotnem primeru je dirka obsojena na smrt, piše francoski list V izredno napetem ozračju so živce izgubili tudi kolesarji. Zaradi po njihovem mišlenju nedopustnega ravnanja policije, Časnikarjev in prirediteljev dirke so se odločili za stavko. Dvanajsto etapo so zaceli z enourno zamudo, nato pa nadaljevali v počasnem ritmu. S pravo vožnjo so začeli šele po 16 kilometru. »Z nami ravnajo kot z živino, zato se bomo tudi mi obnašali kot živina,« je dejal predstavnik kolesarjev, Francoz Laurent Jala-bert. Vendar nato grožnje niso udejanili. Nasprotno, etapa je bila izjemno hitra (povprečna hitrost skoraj 49 km na uro!), v Sprintu glavnine pa jo je osvojil Belgijec Tom Steels. Vrstni red 12. etape (Tara-spon sur Ariege - Le Cap d‘Ag-de, 206 km): 1. Steels (Bel), 4.12:51; 2.Simon (Fra); 3. Barthe (Fra); 4. Minali (ita); 5. Zabel (Nem) vsi isti Cas. Skupni vrstni red: 1. Ullri-ch (Nem) 56.57:12; 2. Julich (Zda) +1:11; 3. Jalabert (Fra); 4. Pantani (Ita) +3:01. Stavkal tudi Marca Pantani Tomba pred sodnike BOLOGNA - Bolonjsko državno pravdništvo je zahtevalo uvedbo sodnega postopka zoper Alberta Tombe zaradi davCne utaje. Preiskava naj bi pokazala, da je znani smučarski as v obdobju od leta 1990 do leta 1996 prikril davkariji za 23 milijard lir zaslužkov. V zadevo so vpleteni tudi njegovi starši, dva komercialista in bivši Tombov menažer, pa tudi Častnik finančne straže, ki naj bi družino Tomba obvestil, da jim grozi hišna preiskava. Preiskovalci so zbrati obsežno dokazno gradivo. Tomba naj bi v davčni obrazec vpisal le zaslužke za nastope, utajil pa naj bi sponsorizacije. Denar od teh naj bi se stekal na tekoče račune v tuje banke, lastnica teh računov pa je bila Tombova mama. SmuCar je vedno trdil, da se je s finančnimi posli vedno ukvarjal njegov oCe, toda preiskovalci pravijo, da ni mogel ne vedeti, koliko prijavlja davkariji. LAUSANNE / PET LET OLIMPIJSKEGA MUZEJA Tudi Levvisovi čevlji in Killyjeve smuči 87.000 eksponatov, povezanih z olimpijskim gibanjem - Bogat fotografski arhiv LAUSANN - Mednarodni olimpijski komite (MOK) je pred dobrimi petimi leti zasnoval olimpijski muzej v Lausanni. Z njim naj bi ljubiteljem Športa in olimpijskih iger približali zgodovino in pomen otipij-skih iger in olimpijskega gibanja od antike do danes. Muzej se je v petih letih obstoja po mnenju MOK dobro uveljavil, saj ga je skupno obiskalo več kot 990.000 Sportno-zgodovin-skih navdušencev, v povprečju skoraj 200.000 na leto. Muzej je leta 1995 prejel tudi nagrado Sveta Evrope za najboljši muzej v Evropi. MOK meni, da je najpomembneje privabiti mlade obiskovalce. Med vsemi obiskovalci muzeja je bilo več kot tretjina šolske mladine, zasluga za takšne številke pa gre predvsem sodobni zasnovi muzeja z računalniškimi in video predstavitvami. Seveda se muzej ne odpoveduje tradicionalnemu načinu predstavljanja zgodovine; obiskovalci si lahko ogledajo zbirko 87.000 eksponatov, povezanih z olimpijskim gibanjem (bakle, medalje, plakati, maskote, zbirki olimpijskih kovancev in znamk), pa tudi predmetov, ki so nekoč pripadati znanim športnikom. Med najbolj zanimivimi so tekaški Čevlji Carla Levvisa in smuči Jeana-Clauda Killyja. Moderno orientirani muzej pa ima v svoji bogati knjižnici tudi veC kot 15.000 enot tiskanega gradiva, 13.000 ur filmskih in televizijskih zapisov, še posebej bogat pa je fotografski arhiv. V njem se nahaja kar 270.000 fotografij, od prvih OI modeme dobe v Atenah 1896 pa do zadnjih OI v Naganu letos. Ob muzeju se lahko obiskovalci sprehodijo po olimpijskem parku, pravzaprav nekakšni galeriji na prostem, v ciklus muzeja pa sodita še restavracija in prodajalna spominkov s tisoč različnimi artikli v znamenju petih olimpijskih krogov. (STA) NOGOMET / NACIONALNA PRVENSTVA V NEVARNOSTI KOŠARKA Evropska liga za bogate klube povzroča glavobole FFRANKFURT - Zamisel o novi Evropski nogometni ligi, v kateri bi nastopati najmočnejši in najbogatejši evropski klubi, buri duhove, Čeprav je še precej zavita v skrivnost. Nihče ne ne žeti ničesar potrditi, prav tako pa lige nihče ne zanika. NajveCje razburjenje okrog lige vlada v Nemčiji, angleški in španski klubi pa zanikajo vpletenost v organizacijo Evropske lige. Komentarja Evropske nogometne zveze (UEFA) še ni. Ob morebitni organizaciji Evropske lige, namenjene bogatim klubom, bi največ izgubile nacionalne nogometne zveze in tudi Evropska nogometna zveza (UEFA), saj bi bila Evropska liga konkurenčna obstoječi Ligi prvakov, v kateri bi uveljavljeni evropski klubi manjkati. "Manjšim" klubom bi ostati tedne in mesece vnaprej razprodani lokalni derbiji, ki so za posamezna državna prvenstva morda celo pomembnejši od nastopov v Evropi. "Lokalni derbiji imajo povsem drug Car od Evropske lige, ki jo narekuje denar," je špekulacije o novi ligi komentiral Willi Lemke, manager VVerderja iz Bremna, ki meni, da je lažje napolniti stadion s tekmo VVerderja proti Hamburgu kot s srečanjem med Bayemom in Realom iz Madrida. Liga je še precej zavita v skrivnost, kar potrjuje tudi izjava manager j a kluba Bayern Muenchen Utija Hoenessa, ki je odkrito priznal, da niso želeti, da zadeva pride v javnost. Vsebina pogovorov med predstavniki klubov ni znana, nihče pa ne žeti ničesar potrditi oziroma zanikati. Kljub temu je Hoeness priznal, da bi taka liga klubom, ki bi v njej nastopati, letno zagotovila tudi do 100 milijonov mark dodatnega prihodka. Podobno razmišljajo tudi v Borus-siji, kje pravijo, da je o ligi treba resno razmišljati, saj se ji na dolgi rok ni moc izogniti. UEFA ima zadnje Čase namreč vedno veC težav pri prestrukturiranju Lige prvakov, saj nanjo pritiskajo bogati klubi. Za njih je na- stop v Evropi "življenjskega" pomena in govorice o Evropski ligi so nedvomno dodaten pritisk za UEFA. Ta je že skušala uvesti ti. "wild card" za velike klube, a z idejo takrat ni prodrla. Verjetno bo morala poskus ponoviti, vsekakor pa se bo morala še bolj prilagajati željam velikih. Uradnih komentarjev glede morebitne Evropske lige pa s strani UEFE še ni, saj so njeni predstavniki na dopustu. V Angliji in Španiji govorice o Evropski ligi ne dvigajo prevelikega prahu. Predstavniki Manchester Uniteda pravijo, da imajo že dovolj špekulacij s tem, ko jih nekateri povezujejo z Evropsko ligo in dodajajo, da v tem ni niti kančka resnice. Španska FC Barcelona pa, se je že distancirala od novega tekmovanja in ne bo nastopala v tekmovanju, ki ga ne bo pod okriljem UEFA. Predsednik kluba Josep Luis Nunez se je pred dnevi sestal prav s predsednikom UEFA Lennartom Johanssonom, s katerim sta se pogovarjala o morebitni reformi Lige prvakov. Tanjevič izbral igralce za SP v Grčiji RIM - Selektor košarkarske reprej zentance Bogdan Tanjevič je iz(,r igralce, ki bodo od srede sodelovati svetovnem prvenstvu v Grčiji. Med ti) mi je tudi Tržačan Alessandro de ti ’ ki naj bi do srede saniral poškodobo nogi. Ce mu to ne bi uspelo, ga bo menjal Goričan Mian. V Atene bodo odpotovati: Bonora, Pozzecco, Basi > Myers, Abbio, Meneghin, De \° ' FuCka, Galanda, Damiao, Prosim Chiacig. ^ Danes bodo »azzurri« odigrati v mu prijateljsko tekmo z ZDA. Ar® riško reprezentanco sestavlja mladih univarzitatnih talentov l ^ ves in Miller), preizkušenih igralce evropskimi izkušnjami (HavvU Alexis, Gerard King, Edvvards) m ti najboljši igralci lige CBA. et Selektor Rudy Tomjanovicn, ^ NBA moštva iz Houstona, je sPrvT,a0i stil, da bo lahko sestavil »drearn z 4«, vendar se je moral sprija211 ,cj manj močno ekipo. »Ekipa z ig ta NBA lige bi zlahka osvojila nas o ^ ekipa pa je samo ena od favorit - ^ pomeni, da bo prvenstvo še bol) mivo,« je dejal Tomjanovich. ^ FORMULA ENA / TRENING V ZELTWEGU Pri Feirariju imajo težave z gumami Coluthard le zo tisočinko hitrejši od Fisichelle - Schumacher sedmi, Irvine osmi ZELTVVEG - Petkov trening na dirkah formu-e ena nima vec nek-rtanjega pomena, toda pri Ferrari ju so vseeno trokaj zaskrbljeni. Po reh zaporednih zmagah na dirkah za svetovno Prvenstvo so v Zeltwegu VCeraj dosegli precej ?ranj od pričakovanega. ^ajhitrejši je bil Mclar-p°v dirkač David pulthard, pred Michae-0111 Schumacherjem pa ^ se Italijan Fisichella -inetton), Finec Hakki-j1611 (mclaren), Anglež nny Herbert (sauber), , razilec Barrichello Istevvart) in Avstrijec j urz (benetton), Eddie Vine pa je dosegel osmi ^as- Med Coulthardom n Pisichello je samo ena 'socinka sekunde raz- Schumacher pa za Kotom zaostaja že za °seni desetink. Perrarijev Sef Jean °dt je poudaril, da so ? treningu vozili s pol-lrn rezervoarjem goriva, esar mogoče nekateri t rugi niso storili. Poleg 6ga se je Schumacher aradi težav z zavorami vakrat obrnil na progi, . 0 da je večji del tre-^'nga prebil v boksu. Se to pa kljub temu ne Pamirja Maranellovega abora. Kot kaže so velik tl °olem gume goodyear, "h ki so opremljeni z ®umami bridgestone pa Mika Hakkinen/ imajo baje/dosti manj težav. Na ^sfaltu dirkališča v Zeltwegu so izmerili temperaturo 50 stopinj/celzija, za danes pa so/napovedi negotove. »Imeli smo vec težav kot smo pričakovali in pravzaprav ne vemo, katere gume naj izberemo. Mehke se hitro obrabijo, s trdimi pa nismo dovolj hitri,« je pojasnil Schumacher. Najboljši Časi: 1. Coulthard 1:13, 703; 2. Fisichella 1:13, 704; 3. Haekkinen 1:13, 746; 4. Herbert 1:14,103; 5. Barrichello 1:14, 302; 6. Wurz 1:14, 397; 7. Schumacher 1:14, 411; 8. Irvine 1:14, 523; 9. Hill 1:14, 535; 10. Aleši 1:14, 627. _ IGRE DOBRE VOLJE / NEW YORK V ritmični gimnastiki Kabajeva razred zase Košarka: v finalu ZDA proti Avstraliji SKOK V VODO Moški, sinhronizirano (10-metrska deska): 1. Kitajska (Sun Shuwei/Tian Liang) 344, 64 toCk; 2. Mehika (Eduardo Rue-da/Femando Platas) 308, 10; 3. Rusija (Aleksander Varlamov/Igor LukaSin) 304, 98: Zenske, skok z metrske deske: 1. Irina Laško (Rus) 278, 25 toCk; 2. Guo Jing j ing (Kit) 270, 93; 3. Zhang Jing (Kit) 270,15 GIMNASTIKA Moški, bradlja: 1. Xu Huang (Kit) 9, 725 toCk; 2. Ivan Ivankov (Blr) 9, 700; 3. Aleksej Bonda-renko (Rus) 9, 650. Drog: 1. Ivan Ivankov (Blr) 9, 725; 2. Aleksej Nemov (Rus) 9, 650; 3. Sergej Fe-dorcenko (Kaz) 9, 525 RITMIČNA GIMNASTIKA Skupno: 1. Alina Kabajeva (Rus) 39, 781 toCk; 2. Jelena VitriCenko (Ukr) 39, 657; 3. Jevgenija Pavlina (Blr) 39, 640. Vrv: 1. Alina Kabajeva (Rus) 9, 941. ObroC: 1. Alina Kabajeva (Rus) 9,.941. Kiji:l. Alina Kabajeva (Rus) 9, 958. Trakovi: 1. Alina Kabajeva (Rus) 9, 941. cifJW YORK - Na igrah ritmični g: je ,,6 y°lje v New Yorku la razred je v 6 y°lje v New Yorku 0(}[o s.lnoCnjih končnih Posti ltvah največ pozor- PsDe«Cini in Litovci, ki j^neiši so bili prvi, Pothc -i o v finalu tako nerili z Avstralci. V ritmični gimnastiki je bila razred zase Rusinja Alina Kabajeva (na sliki), saj je zmagala v vseh štirih disciplinah in skupno. Rezultati: KOŠARKA Polfinala: Avstralija -Portoriko 86:74, ZDA -Litva 89:76 VOZNI RED VLAKOV / VEUAVEN OD 24. MAJA DO 26. SEPTEMBRA 1998 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.49 (R) Tržič (5.12), Portogruaro (5.53), Mestre (6.52), Benetke (7 05) (*) (2.35) (IR) Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.22), Tržič (2.03) 5.35 (IR) Tržič (5.58), Portogruaro (6.40), Mestre (7.28), Benetke (6.33) (R) Portogruaro (5.12), Tržič (6.09) -ne vozi ob praznikih. (*) (7.41 ).f) (7.01) (D) Portogruaro (5.40), Tržič (6.33) -ne vozi ob praznikih. (*) 5.56 (IC) Tržič (6.19), Portogruaro (6.58), Mestre (7.39), nadaljuje (7.21) (E) iz Rima, Mestre (5.32), Portogruaro (6.13), Tržič (6.57). 6.58 v Milan. (7.52) (D) Portogruaro (6.44), Tržič (7.26) - ne vozi ob praznikih. (*) (R) Tržič (7.21), Portogruaro (8.14), ne vozi ob praznikih. (*) (8.50) (E) iz Ženeve, Mestre (7.04), Portogruaro (7.49), Tržič 7.19 (6) Tržič (7.43), Portogruaro (8.27), Mestre (9.07), Benetke (8.26). (IC) (9.18). (9.20) (R) Portogruaro (8.00), Tržič (8.53) - ne vozi ob praznikih. 7.53 Tržič (8.16), Portogruaro (8.55), Mestre (9.33), nadaljuje v Salerno. (9.31) (E) Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.23), Tržič (9.06). Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.43), Tržič (10.25).{*) 9.00 (IR) Tržič (9.23), Portogruaro (10.03), Mestre (10.47), Benetke (10.59).(*) (10.48] (IR) 10.24 (IR) Tržič (10.58), Portogruaro (12.031, Mestre (12.47), Benetke (12.59) - ne vozi ob praznikih. (11.11) (IR) Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.43), Tržič (10.25) - ne vozi ob praznikih. 11.00 (IR) Tržič (11.23), Portogruaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59).(*) 11.58) (E) Benetke fl50), Mestre (10.01), Portogruaro (10.38), 12.00 (IR) Tržič (12.23), Portogruaro (13.03), Mestre (13.47). Benetke (13.59).(‘) (13.48; (IR) Benetke £11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.43), 13.00 (D) Tržič (13.23), Portogruaro (14.03), Mestre (14.47), Benetke (14.59). (14.48] (IR) Benetke £12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.43), 14.00 (IR) Tržič (14.23), Portogruaro (15.03), Mestre (15.47), Be- (16.01] (IC) iz Salerna, Mestre (14.22), Portogruaro (14.58), Tržič netke (15.59).(‘) (15.37), 14.18 14.52 (R) (IC) Tržič (14.48), Portogruaro (15.46) - ne vozi ob praznikih. Tržič (15.15), Portogruaro (15.54), Mestre (16.32), Be- (16.21) (D) Benetke ££4.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.16), 15.00 (D) netke (16.43). Tržič (15.23), Portogruaro (16.03), Mestre (16.47), Be- (17.07) (IC) Benetke (15.14), Mestre (15.26), Portogruaro (16.04), Tržič (16.43). 16.00 (IR) netke (16.59). Tržič (16.23), Portogruaro (17.03), Mestre (17.47), Be- (17.48 (IR) Benetke £15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.43), 16.19 17.00 (IC) (D) netke (17.59).(‘) Tržič (16.42), Portogruaro (17.21), Mestre (17.59), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom). Tržič (17.25), Portogruaro (18.16).(*) - ne vozi ob praznikih (18.48) (19.48 (20.42 (IR) (IR) (R) Benetke ££6.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.43), Benetke ££7.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.43), Benetke (18.30, Mestre (18.42), Portogruaro (19.30), Tržič (20.16). (*) Benetke ££8.50), Mestre (19.01), Portogruaro (19.43), 17.29 (E) Tržič (17.52), Portogruaro (18.36), Mestre (19.14), Benetke (19.25). (20.48] (IC) 17.39 (R) Tržič (18.08), Portogruaro (19.20), - ne vozi ob sobotah in ob praznikih. (21.52 (IC) iz Milana, Mestre (20.12), Portogruaro (20.49), Tržič 18.00 (IR) Tržič (18.23), Portogruaro (19.03), Mestre (19.47), Benetke (19.59).(‘) (22.17) (IC) (21.28). iz Rima, Mestre (20.37), Portogruaro (21.14), Tržič 18.57 (E) Tržič (19.21), Portogruaro (20.04), Mestre (20.46), Benetke (20.57). (23.12 (R) (21.53). Benetke (20.52), Mestre (21.04), Portogruaro (22.01), Tržič (22.45). 19.26 (R) Tržič (19.55), Portogruaro (20.55) - ne vozi ob sobotah in ob praznikih. (23.53 (E) Benetke £21.56), Mestre (22.07), Portogruaro (22.45), 20.00 (IR) Tržič (20.23), Portogruaro (21.03), Mestre (21.47), Benetke (21.59). (*)-»Z eleni«1 rlak ( ’ 20.22 (E) Tržič (20.45), Portogruaro (21.23), Mestre (22.04) - nadaljuje v Ženevo. Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER (512) (D) Tržič (5.27), Gorica (6.00), Videm (6.32) - ne vozi ob praz- (6.41) (D) Videm (5.21), Gorica (5.52), Tržič (6.14) - ne vozi ob praz- nikih.f) nikih.f) (5.43) (R) Tržič (6.12), Gorica (6.37), Videm (7.14) - ne vozi ob praznikih. (7.33) (R) Videm (6.01), Gorica (6.38), Tržič (7.02) - ne vozi ob praz- n nikih.f) (616) (D) Tržič (6.41), Gorica (7.04), Videm (7.32) - ne vozi ob praz- (7.43) (D) Videm (6.36), Gorica (7.00), Tržič (7.20) - ne vozi ob praz- nikih.f) nikih.f) (6.40) (R) Tržič (7.09), Gorica (7.34), Videm (8.10) - ne vozi ob praz-' (8.28) (R) Videm (7:00), Gorica (7.34), Tržič (7.58).f) nikih.f) (8.33) (D) Videm (7.28), vozi preko Palmanove in Cervignana, Tržič (8.07) (7.13) (IR) Tržič (7.37), Gorica (7.57), Videm (8.21 ).f) - ne vozi ob praznikih. 8.06 (R) Tržič (8.35), Gorizia (9.00), Videm (9.36) - vozi samo ob praz- (8.40) (D) Videm (7.33), Gorica (7.57), Tržič (8.17)- ne vozi ob praz- nikih. nikih.f) (8.13) (D) Tržič (8.38), Gorica (9.01), Videm (9.31) - ne vozi ob praznikih. (9.13 (R) Videm (7.45), Gorica (8.19, Tržič (8.43)- ne vozi ob praznikih.f) (9.13) (IR) Tržič (9.37), Gorica (9.57), Videm (10.21). (9.48) (IR) Videm (8.41), Gorica (9.05), Tržič (9.25).f) (10.06) (R) Tržič (10.35), Gorica. (11.00), Videm (11.37), - vozi samo ob (10.42) (D) Videm (9.26), Gorica (9.55), Tržič (10.16)- ne vozi ob praz- praznikih. nikih.f) (11.13) (IR) Tržič (11.37), Gorica (11.57), Videm (12.21 ).(*) (11.38) (R) Videm (10.10), Gorica (10.44), Tržič (11.08) - vozi samo ob (11.40) (R) Tržič (12.09), Gorica (12.34), Videm (13.11) - ne vozi ob praz- praznikih. nikih. (12.33) (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.10).f) (12.06) (R) Tržič (12.25), Gorica (13.00), Videm (13.37) - vozi samo ob (13.38) (R) Videm (12.10), Gorica (12.44), Tržič (13.08) - vozi samo ob praznikih. praznikih. (12.13) (D) Tržič (12.40), Gorica (13.03), Videm (13.32) - ne vozi ob praz- (13.42) (D) Videm (12.26), Gorica (12.54), Tržič (13.16)- ne vozi ob praznikih. 12.40 (R) Tržič (13.09), Gorica (13.34), Videm (14.11) - ne vozi ob praz- (14.19) (R) Videm (12.48), Gorica (13.25), Tržič (13.51). nikih. (14.33) (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.10). (13.13) (IR) Tržič (13.37), Gorica (13.57), Videm (14.21 ).(*) (15.12) (R) Videm (13.40), Gorica (14.17), Tržič (14.43)- ne vozi ob praz- (13.23) (R) Tržič (13.52), Gorica (14.17), Videm (14.54) - ne vozi ob praz- nikih. nikih. (15.38) (R) Videm (14.10), Gorica (14.44), Tržič (15.08).f) (14.13) (D) Tržič (14.38), Gorica (15.00), Videm (15.30) - ne vozi ob praznikih. (15.45) (D) Videm (14.26), Gorica (14.57), Tržič (15.19)- ne vozi ob praz- (14.35) (R) Tržič (15.04), Gorica (15.29), Videm (16.06) - ne vozi ob praz- (16.33) (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.10).f) (15.13) (16.06) (IR) (R) Tržič (15.37), Gorica (15.57), Videm (16.21 ).(*) Tržič (16.35), Gorica (17.00), Videm (17.36). - vozi samo ob (17.42) (18.21) (D) (R) Videm (16.26), Gorica (16.54), Tržič (17.16). Videm (16.48), Gorica (17.25), Tržič (17.51)- ne vozi ob praznikih. (16.13) (D) praznikih. Tržič (16.38), Gorica (17.01), Videm (17.31) - ne vozi ob praznikih. (18.33) (19.21) (IR) (R) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.10).f) Videm (17.49), Gorica (18.26), Tržič (18.52)- ne vozi ob praznikih. Videm (18.23), Gorica (18.54), Tržič (19.16).f) (16.40) (R) Tržič (17.09), Gorica (17.34), Videm (18.10) - ne vozi ob praznikih. (19.42) (R) (17.13) (IR) Tržič (17.37), Gorica (17.57), Videm (18.21 ).(*) (20.18) (R) Videm (18.50), Gorica (19.25), Tržič (19.49)- ne vozi ob praznikih. Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.11 (E) nadaljuje v Budimpešto preko Ljubljane in Zagreba 6.58 (E) prihaja iz Budimpešte preko Zagreba in Ljubljane 9.07 (E) nadaljuje v Vinkovce preko Ljubljane in Zagreba 11.28 (IC) prihaja iz Zagreba preko Ljubljane 12.19 (E) nadaljuje v Budimpešto preko Ljubljane 17.12 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane 17.54 (IC) nadaljuje v Zagreb preko Ljubljane 20.04 (E) prihaja iz Zagreba preko Ljubljane IC-I ntercit) E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Bn tovlak R Deželni vlak FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Festival glasbe in uličnega gledališča Do 9. avgusta na trgu pred stolnico, se bo odvijal festival glasbe in uličnega gledališča »VeCer prazničnega dneva«. VERONA 50. Shakespeare festival Danes, 25. julija bo ob 21.15 predstava »HAMLET«, državna premiera. _____________SLOVENIJA______________ KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada Danes, v soboto, 25. julija, ob 21.00 bo na sporedu gledališka predstava »Pravljične zgodbe« z dvema glasbenema Čarodeja Zlatkom KauCiCem in Glaucom Venierjem. MITT6LF6ST - PREHODI ČEDAD, od 18. do 26. Julijo 1998 Danes, 25. julija: ob 17.30 »Teatro sotto asse-dio«; ob 17130 v muzeju stolnice »Dramsam«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Stop machina«; ob 21.00 ob stolnici »La mela mi e caduta di mano ed ha ferito la terra«; ob 22.00 na trgu pred stolnico »Ensemble de Micha van Hoeke«. V soboto, 25. julija: ob 22. uri, bo v okviru Cedaj-skega Mittelfesta predstavitev knjige »Nuova poesia slovena« (Nova slovenska poezija), katero je v italijanščino prevedel Miha Obit, esej pa je napisal Miran Košuta. Nedelja 26. julija: ob 11.30 v Ažli bo igral na orgle Andrea Marchiol; ob 13.30 »Pranzo su ricette tradizionali boeme«; ob 17.30 na Ljesahv občini Grmek bo igral na orgle Andrea Marchiol; ob 19.00 v gledališču Ristori »L’assente«; ob 21.30 na trgu pri stolnici bo »Sklepna prireditev«. NAD IŠKE DOLINE Od 1 8. do 26. julija tradicionalni festival lutkovnih gledališč Program 5. Primorskega poletnega festivala V nedeljo, 26. julija ob 21.30 bo na MartinCeven trgu v Kopru v priredbi izvajalcev Cafe Teater Ljubljana delo »Katastrofe«. Režija Eduard Miler. V ponedeljek, 27. julija ob 21.30 bo v pritličju Pretorske Palače v Kopru uprizoritev »Gospodične Julije« v režiji Jerneja Lorencija. V torek, 28. julija ob 21.30 bo v »Pianu Nobile« Pretorske Palače v Kopru uprizoritev drame »Inštruk-cije« režija Damir Zlatar Frey. V sredo, 29. julija ob 21.30 bo v Lapidarju Pokrajinskega muzeja v Kopru uprizoritev drame »Fragmenti o Atridih« režija Maurizio Paniči. V četrtek, 30. julija ob 21.00 bo v Gledališču Koper na sporedu »Igra o ljubezni in naključju« režija Janusz .Kiča. Program uličnega gledališča V ponedeljek, 27. julija ob 19.00 v Kopru - Carpac-ciov trg, Kopališki park »Theatre de la Louve: gledališče na biciklu (3. program). V torek, 28. julija ob 10.00: Koper - Park ob tržnici in ob 19.00: Koper - Kopališki park: »Plansjet« (Belgija): Marionette ob živi srednjeveški glasbi. SBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - Mednarodni festival operete Cin-Ci-La - 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Grof iz Luksemburga -1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. 7 nevest za 7 bratov - 28. julija ob 20.30 in 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. Festivalov ponedeljek v dvorani Tripcovich ob 21.00 27. julija - Das Lied ist aus / 3. avgusta - Opereta v uniformi. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noči«, nastopa Carla Fracci (na sliki). Premiera bo 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob 18.00. Informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »LuCi in zvoki«. Urnik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21.00 in ob 22.15. Danes, 8. julija bo na sporedu predstava »Miramarski cesarski sen«. Avditorij muzeja Revoltella Danes, v soboto, 25. julija ob 21.30, drugi koncert poletne prireditve »Shalom Trieste - Musiča«, posvečen židovski kulturi. Nastopil bo duo Benjamin Bernstein (viola) in Franco Calabretto (klavir). Mtett 1 - 26 julij 25/7 Spilimbergo Trg ob stolnici skupina VdResia skupina Valdibora poklon G. Maineru 26/7 Spilimbergo Trg ob stolnici Ptommon (Švedska) FabttioDeAndre XXIII. Senj cim beneške piesmi OSOBOTA, 25. JULIJA 1998 ob 21. uri predstavitev drugih šestih pesmi v odmoru med seštevanjem glasov, bodo nastopile glasbene skupine o NEDELJA, 26. JULIJA 1998 ob 18. uri PONOVITEV PESMI IN NAGRAJEVANJE v odmoru med seštevanjem glasov, bodo nastopile glasbene skupine Dodatne informacije: 0039 <0143? 731386 - Urnik 18.30-1 fi.OOi Mestni muzej Revoltella Jutri, v nedeljo, 26. julija ob 21.00 bo kitarist Sergio Giangaspero v sklopu pobude »Guitar evenings«, podal obiskovalcem muzeja vrsto narodnih motivov. Območje bivše umobolnice - II pošto delle frago-le V petek, 31. julija, ob 21.00 bo nastopila jazz skupina »Massaria Quartet«. Terasa Gledališča Verdi Danes, v soboto, 25. julija ob 19.30 bo koncertirala skupina pihal in trobil orkestra Gledališča Verdi. Na sporedu skladbe Schiltnechta, Gershvvina, Howalda, Carmichaela in VVebberja. Trg Unita V torek,. 28. julija ob 20.30 bo nastopil Pihalni orkester Ricmanje. V Četrtek, 30. julija ob 20.30 bo nastopilo Godbeno društvo Prosek. SESLJAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. Danes, 25. julija - Benny. V nedeljo, 26. julija - Maria Del Carmen y Su Son Gubano. V petek, 31. julija - Takis Kunelis Ensemble. V soboto, 1. avgusta - Orkester Flavia Riccija. V nedeljo, 2. avgusta - Piero Gianeselli & Double Thunder. V petek, 7. avgusta - Vasquez, Allione, Sfregola Trio. MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Danes, 25. julija - DEISHOVIDA (Avstrija) Petek, 31 julija - DIE NATE KAPELTE (ZDA, Anglija, Madžarska) Sobota, 1. avgusta - BANDABARDO (Italija) Petek, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELIX (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek, 28. avgusta - RICHARD VVALLET (Avstralija) V soboto, 8. avgusta - Sergio e le Melodie. OGLEJ Bazilika Jutri, v nedeljo, 26. julija ob 20.30 bo koncert pevskega zbora Mihail I. Glinka Kapella iz Sankt Peter-sburga; dirigent Vladislav Cernušenko. V petek, 31. julija bo koncert European union cham-ber orchestra; solist Jerome Akoka - violina. ______________SLOVENIJA_________________ PORTOROŽ Avditorij Portorož, letno prizorišče Danes, v soboto, 25. julija ob 21.00, koncert zabavne glasbe: Plavi orkestar. Trg Prekomorskih brigad, Portorož V nedeljo, 26. julija ob 20.00: Ljudsko izročilo, nastopajo istrski muzikanti. NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V sredo, 26. avgusta ob 20.00 bo v sklopu cikla »Gla-ba iz vrtov svetega Frančiška koncert kvarteta saksofonov Danubia iz Dunaja. Sakralni program. ______________HRVAŠKA___________________ ZAGREB Stadion Dne 20. avgusta bo nastopila legendarna angleška skupina »Rolling Stones«. 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan zveCer začne Ljubljana Zvezdni prah Frančiškanska cerkev, 28. julija ob 20.30 — ZBOR CAPELLA MIHAIL I. GLINKA iz St. Petersburga Križanke, 30. julija ob 21.00 — W. A. Mozart: REOUIEM, Komorni orkester Camerata Virtuosi iz New Torka Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: REOUIEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 27. avgusta ob 20.30 — F. Lehar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 — P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 17. in 24. avgusta ob 20.30— A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI M02JE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje Nekaj za dušo Frančiškanska cerkev, 27. julija ob 20.30 — Komorni orkester CAPELLA ISTROPOLITANA Križevniška cerkev, 29. julija ob 20.30 — KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Frančiškanska cerkev, 3. avgusta ob 20.30 — MEDNARODNI MLADINSKI GODALNI ORKESTER Križevniška cerkev, 4. avgusta ob 20.30 — SOLISTI SALZBURŠKIH MOZARTOVIH SERENAD Križevniška cerkev, 7. avgusta ob 20.30 — GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Križevniška cerkev, 10. avgusta ob 20.30 — pihalni komorni orkester MUSIČA APERTA iz Bergama Viteška dvorana Križank, 11. avgusta ob 20.30—TANGO SEIS Ob soju sveč Križevniška cerkev, 5. avgusta ob 20.30 — LEV GUELBARD, violina - ELENA KESCHNEROVA, klavir Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RESTANI, klavir Viteška dvorana Križank, 13. avgusta ob 20.30 — ZORAN MARKOVIČ, kontrabas - ERVVIN KROPFITSCH, klavir Križevniška cerkev, 14. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa - UTA JUNGVVIRTH, harfa Viteška dvorana Križank, 19. avgusta ob 20.30 — MARIOARA TRIFAN, klavir V vročici večera - Križanke 31. julija ob 21.00-THE CLASSIC BUSKERS 18. avgusta ob 20.30—Jazz, TONE JANŠA OUINTET 20. avgusta ob 20.30 - KONCERT DVEH TENORJEV, Janez Lotrič- Oto Pestner 25. avgusta ob 20.30 - VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 25. julija — MA20RETKE IN GODBA IZ CERKNICE 1. avgusta -THE CLASSIC BUSKERS 8. avgusta -LJUBUANSKI KVINTET TROBIL 22. avgusta — AKADEMSKA POLK. SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta - ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 6. avgusta ob 11.00 - LEV GUELBARD, violina V gosteh - BLED Cerkev sv. Martina, 26. julija ob 20.30 — TOMAŽ LORENZ, violina - ALENKA SCEK LORENZ, klavir Blejski grad, 2. avgusta ob 20.30—THE CLASSIC BUSKERS Cerkev sv. Martina, 11. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa - UTA JUNGVVIRTH, harfa V gosteh - POSTOJNA Predjamski grad, 3. avgusta ob 20.30 — THE CLASSIC Bll-SKERS Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30 - DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO — STAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Oriz-zonte di situazioni«, španske umetnice Victorie Gano. Urnik: od torka do sobote od 10,00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Palača Costanzi: do 30 avgusta bo odprta razstava »Colezionare Trieste: pubblicita e prodotti industriali d’epoca«. Urnik: vsak dan od 10.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Umik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. VVeb: www.copeco/lipuarte. A.P.T. razstavna dvorana (ul. S. Nicolo, 20): do 4. avgusta bo odprta razstava Adriane Scarizza »Fantasia in Blu«. Umik: od ponedeljka do petka od 9. do 19., ob sobotah od 9.00 do 13.00, ob nedeljah zaprto. A.P.T. sedež v Sesljanu: še danes, 25. julija bo na ogled razstava Diega Pobija. Umik: od ponedeljka do nedelje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. A.P.T. sedež v Miljah: še jutri, 26. julija bo na ogled razstava Roberta Metza. Umik: od ponedeljka do nedelje ob 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Knjigama »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: V torek, 28. julija ob 17.30 otvoritev razstave »Un giomo d’estate«. Odprta bo do 7. septembra. ŠKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Giovan-battista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov čas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. GRADEŽ Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do 16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 22.00. ČEDAD Občinska palača: do 31. julija razstavlja Claudia Raza. PASSARIANO Vlila Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerli primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Sp0 ni naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«- iflii' Ur ni naov iiiiavivioli" an "z_ii v iz, v vivu-- , nik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah1 praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Galerija A+A: še jutri, 26. julija je na ogled razstava slik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka Iro Marušiča. Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanPApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. ______________SLOVENIJA_______________ NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. septembra je na ogled razstava »Enajst goriških slikarjev«. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše SOLKAN ka Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zo1 „ »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet- 8 ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo afičfle V galeriji Zorana Mušiča sta poleg stalne SraIgraj-zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi: ” ^ ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb ne Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do l9-ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zap LJUBLJANA e Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka M0 gaierije. Marka Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Peljhana »Sistem - 7«. mer8' Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in ‘0 fij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdam8-stava bo odprta do 13. avgusta. stava Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna raz ^ Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 1°-ure. lkoVi 2 Slovenski etnografski muzej prireja na Mete razstavo »Iz dežel sončnega sijaja in m®6 senc«. Razstava bo odprta do 18. oktobra. A RAI3 slovenski program 2a Trst. na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) 2a Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Pisana delavnica: Sestavljanka TV dnevnik, nato Utrip evangelija RAM 6.00 6.45 7.30 9.30 10.05 10.50 12.25 12.35 13.30 14.00 15.20 '5.50 18.00 18.10 '8.30 19.50 20.00 20.40 20.50 23.10 23.15 23.20 0.10 0.20 Euronevvs Nan.: Anna Maria Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Harry in Madison, risanke Princesa Sissi Variete za najmlajSe: Hul-laballoo Variete: 21. Poletni maraton Film: La domenica del la buona gente (dram.. It. ’53, i. Sofia Loren) Vreme in dnevnik Nan.: Angelski dotik -Angeli na odru (i. Roma Dawney) Dnevnik Aktualna odd. o morju: Lineablu Sedem dni v parlamentu Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Heidi, Robin Hood in nan. Se bojiš teme? Dnevnik Nabožna oddaja: A sua immagine TV film: Inganno d’ amo-re (dram., ZDA ’94, i. Dee W. Stone) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: Igre brez meja (vodita Mauro serio in Flavia Fortunato) Dnevnik Izžrebanje lota Posebnosti Tgl Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Filmske novosti Film: In Calabria (dok., It. ’93, r. V. De Seta, prip. Riccardo Cucciolla) Film: Rasoi (kom., It. ’94, r. M. Martone, i. I. Forte) RAI 2 6.30 8.00 8.30 10.05 10.35 11.35 13.00 13.30 14.00 14.05 15.55 17.30 18.25 19.05 20.00 20.20 20.30 20.50 22.30 23.55 Brezdelje utruja?, 7.00 Cercando cercando 9.00, 10.00, 10.30, 11.50 dnevnik Film: Magie del cuore (kom., ZDA ’93) Dok.: Evropski dnevi Komični filmi Ci vediamo in TV Dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Vremenska napoved Film: Crimen (kom., It. ’60, i. A. Sordi, Y. Bryn-ner, V. Gassman) Film: Invito a una spara-toria (vestem, ZDA ’60) Nan.: Law & Order Aktualno o počitnicah: Un mondo di vacanze Nan.: Sentinel Risanke: Tom in Jerry Izžrebanje lota Dnevnik TV film: Oltre la vita -Saved By the Light (dram., ZDA ’95, i. Don McManus, E. Roberts) 9. Nagrada mesta Reca-nati, vmes (23.35) dnevnik, vreme TV film: Immortals (’95) ^ RAI 3 Dok.: Geo magazine Film: Tempiduri per-i vampiri (kom., It. ’59, i. R. rascel, S. Koscina) Film: Signore e signori, buonanotte (kom., It. 76) Aktualna oddaja Dnevnik Glasba: Jackson Brovme Avtomobilizem Fl: VN Avstrije Deželne vesti, dnevnik Šport: EP v sinhr. plavanju, 14.50 bezbol, Italija -Kuba, 15.10 Tour de France, sinhr. plavanje Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Nan.: Friends Film: Sodoma in Gomora (zgod., ’61, i. S. Granger, A.M. Pierangeli) Dnevnik in deželne vesti Aktualno: La principessa sul pisello Dnevnik in vreme Šport: košarka, Italija -ZDA, 0.40 IP v vaterpolu, 1.00 tenis, Češka - Italija §3 RETE 4 ITAUA 1 {r* Slovenija 1 $T Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Nan.: Dear John, poor Napovedniki La donna del mistero 2 John Oddaja za otroke: Zgodbe Dokumenti Otroški variete, vmes ri- iz školjke, 8.30 ris. nan.: Aktualno: Eurovillage, sanke, Ciao ciao mattina, Čarobni šolski avtobus, lO.OOSabato 4 La posta di Ciao ciao 8.55 Živahni svet R. Dnevnik Aktualno: Gimmy - Svet Scarryja (ris. nan.), 9.20 Aktualna odd.: Gih la fitnessa Modro poletje maschera Fuego! - Giffoni Tedenski izbor: Dobro- Kviz: OK, il prezzo e giu- TV film: Kalle in angeli došli doma, 10.05 sto (dram., Sved.-Norv. ’94) Marjanca (2. del) Dnevnik Šport studio, 12.25 Odpr- Komorni ansambel Slo- La macchina del tempo ti studio, 12.50 Fatti e venicum Nan.: 11 senso del mistero misfatti Tednik Dok.: Amico cucciolo Nan.: Genitori in blue Poročila, vreme, šport Nan.: Chicago Hospital jeans Tedenski izbor: Milje in Variete: Perdonami Risanke vozli Dnevnik in vreme Risanke: Jetson Nan.: Naravnost fanta- Variete: Game Boat Dok.: Ushuaia stično, 14.10 Zgodbe Film: L’ assassino di pie- Variete za najmlajše, vmes Ruth Rendell (4. del) tra (thriller, ZDA ’73, i. risanke Film: Za suhcem (ZDA C. Bronson, M. Balsam), Nan.: Ocean girl, 1800 1936, r. W.S. Van dyke, i. Aktualno: Parlamento in Lassie VVilliam Povvell, Myrna Film: Non si sevizia un Odprti studio, 18.55 Loy, James Stevvart) paperino (krim., It. 72, i. Šport studio Obvestila F. Bolkan, B. Bouchet) Nan.: V osmih pod Obzornik, vreme, šport Pregled tiska streho, 19.30 Pappa e Letni koncert APZ Tone Ciccia (i. J. Mills, Ri- Tomšič (2. del) chard Long) Na vrtu, 18.15 Ozare S CANALE 5 Variete: Sarabanda Dokumentarna odd.: Var- Nan.: Felix (i. Marc Diele, ni pred katastrofo (ZDA) N. Neumann) Risanka TV film: Hard-Boiled Dnevnik 2, vreme, šport Na prvi strani (pust., Hong Kong ’92) Utrip Jutranji dnevnik Tg5 Italija 1 šport MMS - Nova scena ’98 Nan.: Neverjetni Hulk, Film: Nina takes a lover Oddaja o turizmu: Homo 9.35 Dieci sono pochi turisticus Aktualno: Affare fatto Dokumentarna serija: Nan.: Hiša v preriji, S TELE 4 Tretje oko (9. del) 11.30 Settimo cielo - Na Poročila, vreme, šport svidenje, september (i. Film: Poživitev (ZDA S. Collins, C. Hicks) 1988, r. Harold Becker, i. Nan.: Due per tre (i. J. S® 23.00 Dogodki in odmevi James VVoods, Sean Dorelli) Nad.: Prava ljubezen Young, Hohn Kapelos, Dnevnik TG 5 HR Goldmsh Števen Hill, idr.) ra® Sgarbi quotidiani rjfi Poletni Musichiamo Film: Zgodnja zmrzal Film: Occhio, malocchio, Film: Hanky Panky (ZDA 1997, r. Terry prezzemolo e finocchio Osebnosti in mnenja 0’Connor, i. D. McLean) (kom., It. ’83, i. J. Dorelli, BR Automobilissima Napovedniki L. Banfi, J. Agren) Konjske dirke Film: I due colonnelli 25 Ai confini della realta (kom.. It. ’62, i. Toto, W. Pidgeon, N. Taranto) TV PRIMORKA Nan.: Blondinka za očeta (•) MONTECARLO , (i. Patrick Duffy, Suzan- ne Sommers) 17.00 Videostrani Variete: Poletni Tira & Videospot dneva Molla (vodi Giampiero 19.30, 23.40, 1.55 Dnev- IJjjSj Sola nogometa Ingrassia) nik, 19.50 TMC Šport Zgod. avtomobilizma Dnevnik TG 5 IkKg Nan.: Airvvolf Risanka: Trije mušketirji Variete: Doppio lustro n™ Film: 11 grattacielo tragico V znamenju leva (vodita Ezio Greggio in (krim., ’46, i. L. Bali) [ $5 Videostrani Enzo lacchetti) Tour de France Videospot dneva Variete: Forza papa (vo- In® Film: Driver 1’ imprendibi- Duhovna misel dita Mara Venier, Gerry le (krim., ZDA 77) Iz produkcije združ. Scotti) Film: Assassinio allo lokalnih TV: TV Ptuj Aktualno: L’ Italia di Don specchio (krim., VB ’80, Glasb, oddaja: Naj spot Camillo i. A. Lansbury) Zgod. avtomobilizma Nan.: Mike Land Aktualna odd. o zločinih: MU Glasb, odd.: Veselo po Dnevnik Intorno al delitto naše: - Laufarji 7.10 7.25 9.20 9.25 10.30 11.20 12.45 17.00 17.30 18.00 19.30 19.55 20.00 21.40 22.15 0.15 0.20 Teletekst Vremenska panorama Napovedniku Zlata šestdeseta: Nostalgija z avtorji - Scenograf Jože Spacal Animirana nanizanka: Jeklene ptice (VB) Film: Nazaj k naravi (ZDA 1983, r. Hovvard Deutch, i. Dan Aykroyd, John Candy, Stephanie Farracy, A. Bening) Euronevvs TV prodaja. Teniški magazin Kolesarstvo: Tour de France Videoring Oglasi Film: Med prijatelji (ZDA 1983, r. Lou Antonio, i. Elizabeth Taylor, Carol Burnett, Barbara Bush, Stephen Young) V vrtincu Sobotna noC: Be Radio VVhite Room (4. del glasbene serije) Napovedniki S! Koper Euronevvs Vesolje je... Eccheccimanca Program v slovenskem jeziku: Brez meje m Poletje brez meje Primorska kronika Bro TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja BS Risanke Potovanje po Nemčiji Film: Moški mojega življenja (dram., It., i. M, Robinson, U. Spadaro) Vsedanes - TV dnevnik Dok. oddaja: Odmev Film: 11 cerchio rosso (krim., Nem. '60, i. K. Sae-fish, Renate Evvert) Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika A Radio Trst A 7'00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17'00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vrnes Koledar; 8.10 New Age; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Potpuri; 10.10 Koncert operne 9'cisbe; 11.30 Odprta knjiga: Ajša Najša (F. Lainšček, r. M. Maver); 11.45 Country gla-sba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Iz Rezije; 12.40 ^ori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kionika; 14.10 Z naših prireditev; 15.15 Taka °anda,- 16.15 Glasba za vse okuse; 16.30 ^ovek, bivol in tiger; 17.00 Kulturna kronika, ^ato Klasični album: P.l. Čajkovski; 18.00 ^ala scena: Slovenski obračun s samim se-k°j - v iskanju naše posebnosti..., (r. J. Povše); 18.40 Plesni ritmi; 19.20 Napovednik. Radio Opčine |^30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, '2'30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 ^°yer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 5'00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru "'sakih 14 dni), prenos Jadranovih osarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) ^3°. 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.3 7 -30, 19.00 Dnevnik; 6.05 Primorska poj' 00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agei IJSke zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vr< me; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku: Varna plovba in nadzor meje; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Intervju z M. Zore; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8,35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan ; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš go- st; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.30 Informacije v tujih jezikih; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 KF nobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.30 Informacije; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.30 Glasba J. VVebra. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues, dixieland; 11.05 Naši umetniki; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Festival v Byareuthu: Večni mornar (R. VVagner); 21.00 Do polnoči; 23.55 Glasba za konec dneva. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG . SREE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 5.19 najnižje -63 cm, ob 11.59 najvisje 41 cm, ob 17.33 najnižje -17 cm, ob 23.08 najvisje 40 cm. Jutri: ob 5.47 najnižje -58 cm, ob 12.28 najvišje 39 cm, ob 18.08 najnižje -16 cm, ob 23.37 najvisje 33 cm. {Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ 500 m............26 1000 m............21 1500 m............15 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Palestinskemu teroristu Mezarju grozi dosmrtna ječa NEW YORK - Palestinec Gazi Ibrahim Abu Mezer, ki je skušal podtakniti bombo na newyorški podzemni železnici, je bil spoznan za krivega poskusa terorističnega napada, zaradi česar mu zdaj grozi dosmrtna ječa. Abu Mezer je bil skupaj s sostanovalcem La-fijem Kalilom aretiran v Brooklynu julija lansko leto potem, ko je tretji sostanovalec obvestil policijo, da dvojica pripravlja bombe za terori- stični napad na newyorško podzemno železnico. Porota je Abu Mezerja spoznala za krivega, pri čemer ji je pomagal tudi sam, saj je na sojenju proti nasvetom svojih odvetnikov pričal in priznal, da je hotel pobiti »čim več Zidov«. Obsojenec je dejal, da je nameraval izvršiti samomorilski bombni napad na podzemni železnici v eni od judovskih četrti v Brooklynu. Potem ko so ga po izreku sodbe na- potili nazaj v zapor je še vzkliknil, da »si Palestinci ne zaslužijo tega, kar se jim godi v Izraelu« ter zaključil z vzklikom »Alah akbar« (Alah je velik). Drugi osumljenec La-fi Kalil je bil spoznan za nedolžnega načrtovanja terorističnega napada, spoznali pa so ga za krivega zaradi posesti ponarejene imigra-cijske izkaznice. Za ta prekršek je najvišja možna zagrožena kazen 10 let zapora. (STA) Kovanci iz Verresa pod udarom evra AOSTA - Sindikat valdostanske poligrafične družbe Verres, ki proizvaja kovnične matrice za kovance, so prepričani, da lahko »umrejo tudi zaradi evra«. Direkcija obrata je namreč v zadnjih dneh poslala enajstim terminskim delavcem pisma, v katerih jim navaja, da jim ne bo obnovila pogodbe. Sindikate skrbi, ker se je maja upokojilo osem delavcev, ki jih ni nihče nadomestil. Neobnovitev terminskih pogodb je po mnenju sindikatov posledica dejstva, da je podjetje zadostilo naročilom za italijanske lire in ni dobilo novih naročil za kovance evra. V svoji noti sindikat navaja, da obnova vodstvenega osebja tako v družbi Verres kot v državnem poligrafskem inštitutu in v državni kovnici, ni obrodila nobenega pozitivnega znaka. Po mnenju sindikata temu morda botruje nedejavnost zakladnega ministrstva, tako da je sindikat zahteval srečanje z deželnim odborom in valdostanskimi parlamentarci. Rdeča krava za Žide oznanja prihod Mesije za binkoštnike pa apokaliptični konec sveta NEW YORK - Prihodnjega decembra bodo 500 brejih krav pasme red angus (na sliki AP) iz Mis-sissipija izvozili v Izrael. Posel je rezultat »svetega zavezništva« med židovskimi zeloti (pravovernimi) in krščanskimi evangelisti in naj bi omogočil, da bi v židovskih naseljih Zahodnega brega krava povrgla rdečega telička, ki bo postal »krava apokalipse«. Obe verski skupini sta prepričani, da bo izvoz uresničil napovedi Svetega pisma. O samem pomenu tega dogodka pa so mnenja obeh skupin različna. Za židovske zelote je rdeča krava znamenje skorajšnjega prihoda Mesije, za nekatere evangeliste pa rdeča krava napoveduje konec sveta, med katerim bodo Židje uničeni. Po Talmutu trije dogodki napovedujejo prihod Mesije, in sicer vrnitev Zidov v Izrael, osvojitev Jeruzalema in obnova Salamonovega templja, ki so ga Rimljani porušili leta 70 po Kristusu. Preden pa se bo vse to zgodilo svete knjige navajajo očiščenje Zidov s pepelom »rdeče krave brez madežev in ki ni nikoli nosila jarma«. Leta 1990 je pridigar binkoštnikov Clyde Lott, ki je obenem živinorejec, zelotom ponudil, da bo omogočil rojstvo take živali. Lott je dobil partnerja v zelotskem jeruzalemskem rabinu Chaimu Rich-manu, ki se je v ZDA prepričal, da je našel kravo, »ki bo spremenila usodo sveta«. I I Brad Pitt v novi vlogi tihotapec LOS ANGELES - Brad Pitt se pripravlja na novo vlogo enega od dveh bratov, ki pod krinko snemanja dokumentarnega filma tihotapita mamila iz jugovzhodne Azije. Predstavnik študija, ki namere-va prevzeti snemanje filma, je za časnik Hollywood Reporter povedal, da bo film spominjal na zgodbo o Butchu Cassidyju in Sindance Kidu. Prava tihotapca, o katerih pripoveduje film, so decembra po odsluženi šestletni zaporni kazni izpustili na prostost. (STA/Hina) Atlantik preplul v treh dneh K0BENHAVN - Danski trajekt je Atlantski ocean preplul v rekordnih dveh dneh, 20 urah in devetih minutah, trdi v danskem časopisju lastnica trajekta Catlink V, družba Scandlines. Trajekt, ki običajno pluje med 80 kilometrov oddaljenima danskima mestoma Aarhus in Kalundborg, je v soboto odplul iz New Yorka in v ponedeljek priplul v Anglijo po plovbi s povprečno hitrostjo 39, 8 vozla. Tekmovanje v najkrajši plovbi prek Atlantika sega najmanj v leto 1838,'ko je ladjo Sirius razglasila, da je ocean preplula v takrat rekordnih 18 dneh, 14 urah in 22 minutah. (STA/AP) Twiggy o sedanjih manekenkah NEW YORK - Najpopularnejša manekenka 60. let Twiggy ni Cisto prepričana, kaj naj si misli o današnjih glamuroznih kolegicah. »O njih berem tako vsi ostali v časopisih in revijah,« je izjavila v pogovoru za Newsday. »Ge je vse, kar berem, res, je to res šokantno in sploh ne svet, v katerega sodim,« pravi Twiggy, ki »bere Vogue in HarpePs Bazaar samo pri frizerju ali zobozdravnik.»Deklica 60. let, ki si je vzdevek Twiggy (angl. vejica) prislužila s svojo tanko postavico, se je po koncu manekenske kariere zredila za 13 in zdaj tehta 58 kilogramov. Twiggy> ki so ji pogosto očitali anoreksijo, pravi, da nikoli m hujšala; preprosto je bila že po naravi vedno suha-(STA/Hina) Vrnili najdenih 2.000 dolarjev NEW YORK - Dva newyorška smetarja sta med smetmi našla pisemsko ovojnico, v kateri je bilo kakih 2.000 dolarjev (približno tri milijone in 60 tisoč lir) in o najdbi obvestila policijo. Michae 0’Connor in Gus Montagnino, ki že dolgo let delata v newyorški smetarski službi in imata Stevim družino, sta prepričana, da sta pravilno ravnala-Ovojnico sta našla med smetmi rezidenčne četr J Kensington preden bi končala v smetarskem o vornjaku, ki mleje smeti. Po ameriškem zakonu ^ del denarja pripadal državi in del najdeljema, ^ se v roku tridesetih dni ne bo zglasil lastnik ° vrženega denarja.