Kmet in mešean. V zadnjem čaaa se j« v aasi državi zelo poostrilo razmerje med kmetom in meačaBom, ali pravzaprav med težajami kmetov in aiesčacov; kajti kakega osebnega ali stanorakega nsaprotja ni, in če govorimo kratkomalo o takem naaprotjn raed kmetom in meščanom, mialimo pri tem le na težnje ia zahteve kmetov ter mesčanov. Povod tema, da se je poostrilo razmerje med kaetom ia mešianom, je dalo — meso. Measrji po meatih 8) mest zelo podražli. K'o rness stace po nekaterih večjih mestih do 2 40 K. Ker pa je po velikih meatih glavni ži?ež za vse (tndi delavsko) ljodst^o kruh ia meao, za t) ao zagnale ^ai meačanake straake vptje: Dajte nam ceno raesol Mesarji odgovarjajo, da ne morejo dati caesa po sižji c.ni, ker jo živiaa prereč draga. Ia sedij zabt^vajo mesarji in aoseani sknpn'), aaj sa pritiaae cena caši živini r>ayzdol, ia sicer a tem, da se odprejo meje za srbsko ia romunako živino, da ae zabrani izvoz a^strijske živiae v Nemčijo ia da 8e dovoli uvažati v A/strijo tndi argeatin8ko meso! Zahteva meačanov je zlovoljen napad na koristi našega kmeta, kater«ga je treba z vso odločaoetjo zavrniti! Meičsnika zahteva bi bila samo tedaj opravičena, ako bi naši kmetje aastavljali živini oderniko visoke csne! Temu pa ni tako! Izra^nnjeno je od živimrejskih vesčakov, da kmet ne prcda živine (volov) pod škodo, ako je proda za 80 h po 1 kg žive vage. Ša le, kar je nad 80 b, to je zaslnžek kmetov! Ia kmet bi moral imeti za- slnžek za ves svrj trnd ia svojo skrb! Sedaj pa vprasajmo: Eoiiko živiae pa se proda po ceai, ki bi presegala 80 b. M rrn labko odgovorimo, da so take visohe ctne le izredce, redio pa mora knuet prodajati svojo živiao pod skodo! Meščaii torej zabterajo propad ia uničenje kmeta, ako zabtevajo takib sredstev, vsled ktt^rib bi se ceaa knečki živini zopet ponižala! Mesčani nimajo pravlca, da 8"? aj h jvo razmcre zboljšajo na skcdo kmetovl To je grda politika, ki hoče sebe rešiti s tem, da drngega ugoaobi! Mesarji pravi,o tadi, da v Atstriji ai dovolj živiiie, in da se tadi vsled tega morajo odpreti mejo taji živiai. Uradaa poročila pa zatrjujejo, da je v Avstriji dovoij živine ia d& je tožba meaarjev aooprafičena. Toda to je rea, da živiaoreja v Avstriji ao napreduje dovolj, ia to ai morajo knetjo zapomaiti! Uradaa poročila aanreč pravijo: L 1880 je bilo v Avstriji živiaa 8,584.077 komadov, 1. 1890 pa 8,643.936 ia leta 1901 pa 8,736 096 komadov. O&vidao je torej, da živiaoreja vsaj glede stevila ae aaprednje v Avstriji zelo hitro. Toda aeumestea pa bi bil ugovor, češ: Število žvvine v Avatriji počasi narašča, a število istih, ki jedo meso, pa aaglo. Oboje je res! Tuda zaaao pa nam ja tudi, da je Avstrija prej maogo žifiae morala izvažati, ker doaia ai aaila knpcev, v zadajih letib pa je izvoz avstrijake živiae že jako majhea, ker se aajdejo kapci v domoviai. Toda meičaai bodo rekli: Meso pa je veadar vedao dražje! Tega pa aiso krivi kraetje, ampak mesarji ia mešetarji. Zaaao ia dokazaao je, da meaarji delajo z velikimi proctnti. Ti procenti ne dajo samo tako razložiti, da imajo mesarji (po večjih mestib) bvojo mešeUrje, ki jib morajo plačevati, ia da tadi ajib lssten zaslažek ai majhea. Vešcaki pravijo, da sredajeveliki mesarii ves izkap govejega meaa sniejo smatrati kot čisti dobiček, kajti aprava ae jim plača z izkapom takozvaue male živine (teleta, praaiči, ovce itd ) Meščaii aaj delajo torej na to, da se bodo odpravili mešetarji ali mejkupci ia da bodo mesarji zadovoljai tndi z majhaim zaslnžkom, kmete pa aaj puste pri miru, kajti oai še vedao ainaajo z živinorejo istega dobička, kakor ai ga zaslnžijo. Za kmeta pa velja zlaati aauk: Povzdigni svojo živiaorejo po čtevilu in kakovosti ter pogumno braai svoje koriati tndi nasprcti mesčanom!