GRADBENIŠTVO V proih petih mesecih lanskega leta je bilo izvršenih gradbenih del d orednosti 57 milij&rd, a o istih mesecih le-tos o orednosii nad 52 milijard din, torej za 15 milija^d več. To poDečanje je rezuJlat občuinega porasia inoesticij. o če-mer objaoljamo d tej iteoilki poseben članek. Nekoliko so na to Dplivaie tudi ugodne Dremenske razmere kakor tudi praDočasni sprejem družbenega plana in odobriiev kreditoo. Od apraolienih gradbenih del je d prmh petih mesecih odpadlo: na kapitalno graditev na družbeni standard 1956 66 Vo 34»/» 1957 59% 4.1% Občutno se je pooečal delež zgradb druibenega stan-darda (predosem stanovanjske graditve) o skupni graditoi, posebno če upošteoamo, da je ta delež r> zadnjih nekaj letih znašal le približno 50 odstotkov (d letnem povprečju), a prej še manj. Vzporedno s povečanjem obsega gradbenih del se po nekoliko bolj počasni proizoodnji zopet krepi tempo proiz-Dodnje vseh crsf gradbenega mater^ala, V industriji gradbe-nega materiala o ožjem pomenu besede (opeka. strešniki, -20 10 - 0 JFMAMJ JA3 0N DJFUAK 0 Gradbena proizvodnja (v milijardah dinarjev); črno polje označuje kapitalno graditev, belopikčasto pa družbeni staudard apno itd.) znaša porast v primerjaoi s proimi petimi rneseci 1.1956 23 odstotkov, povečala pa se je tudi proizoodnja ce-menta, stekla, gradbene keramike in drugega gradbenega materiala. S porasfom vrednosti in obsega opraoljenih del se je pooečalo tudi število zaposlenega osebja p gradbeništvu, toda v znatno manjšem obsegu. Pooečanje obsega del znaša d primerjavi z istim razdobjem lani 30 odsiotkoo. pri delovni sili pa nekaj nad 20 odsiotkov. En delaoec je opravil leios r> povprečju več efektivnih (dejanskih) deloonih ur kakor lani.-PrimerjaDa je naslednja: Povprečno število delovnih nr na delavca Januar Februar Marec April Maj 1956 160 14-1 174 176 177 1957 162 163 174 187 192 Torej lahko sklepamo, da je prišlo o gradbeništou do določenega porasta delovne siorilnosti. aii da je bil delovrti čas bolje izkoriščen.