PODLKTEK. Pismo iz Dalmacije. Fr. Fink. I. Prl Krldnih slapovlh. V zadnjera času se začenjajo potujoči tujci za"»aJmati i za Dalmacijo. To je tern bolj veselo znamenje, ker nudi ta dežela res obilo prirodnih lepot, tev <se širi po tujcih njo slava preko mej domovine. Kdor ima namen, pregledati na kratkem potovanju razne kraje naše južne kronovine, najde vžitka toliko, kakor menda malokje. Toda potovanjo ne sme trajat' dolgo časa. Za tujca namreft skoro ni nikakšne udobnosti. Razen v večjih mostih je vse jako priprosto urejeno. Razvajeni potniki zato hite kmalu dalje. Kdoriztika za prirodnimi lepotarai, se ne sme držati glavne ceste, ampak mora tu in tam v deželo. Treba je dokaj truda in potrpežljivosti. Potovalci po Dalmaciji si gotovo ogledajo prekrasne slapove, ki jili dela reka Krka pri svojem teku proti morju. Slapov je več, a potniki se navadno ustavijo pri najzadnjem blizu raesta Skradina, ker se do tega najlažje pride. Mnogo bolj zanimivi so slapi, kateri se naiajajo više ocl navedenega. Do teh pa ni laEko priti. Osobito je treba priporočila za prednika samostana, kateri se dvigujo na majhnem otoku sredi jezera nad Skradinskim slapom. Potem pa je tudi smer potovanja druga. Peljati se je iz Splita po žcleznici do Kninske trdnjave ali pa do Drniša. Od tam se gre ob Krki navzdol. Pod vsakim slapom čakajo samostanski bratje s čolnom - če so se tujci prej o- glasili v samostanu — ter pripeljajo potnike do drugega slapa. Slapove sem si ogledal prvič pri Skradinn, zato bom najprej opisal ta način potovanja. Dobili smo majlien parnik, ki nas je spremil nepasrcdno do slapa. Vožnja se je začela pri mestu Sibeniku, kjer se Krka izliva v morje. O tera kraju bom pripovedoval pri drugi priliki, / Ce mi bo g. urednik odprl predalčke ,,Slovenskega Gospodarja". (Z veseljem! Op. uredništva.) Krka je pri Šibeniku zelo široka reka. Takšna je skoro od mesta Skradina naprej. To vam je bilo kaj zanimivo potovanje. Sredi reke jo je ubiral parnik po reki navzgor. Do slapa se je voziti kake tri ure. Bregovi reke niso ni6 kaj podobni našim lepim zelenim bregovom ob rekah in potokih. Strme skale štrle kvišku. Oko ne vidi zclenja, ne človeške naselbine, ne človeka. Otožnost se polasti popotnika; sam je sredi tihote. K slapu se je voziti jeseni ali spomladi, kcr ima Krka tedaj največ vode. Ravno v tem času pa tod ni nobenega tujca. Semkaj prično zahajati šele majnika, in zopet odidejo meseca avgusta. Na vsem potovanju nismo videli nobene ladje, ker smo so po tistih krajih vozili koncem meseca oktobra. Za kako uro vožnje je zmanjkalo bregov ob reki. Pred nami se je razprostiralo veliko jezoro. Daleč tara na obzorju so se dvigalo Dinarske planine, in še dalje v ozadju je samevala visoka, s snegom pokrita stena Velebita. Barva vode se je v solnčnih žarkili kaj lepo izpreminjala. Sploh je barva morja jako lepo modra, in včasih tudi zelonkasta. Ce sem prej kedaj videl razglednico o pomorskili krajih ter ogiedoval barvo vode, sem dejal: ,,ni mogočo, da bi biia voda v naravi kedaj takSne barve." A istina je. Barve na razglednicah so še premedle. Pri< pogledu na bregove ob jezeru se nam je včasili zdelo, da vidimo vasi in mesta. Toda bila je lo prevara. Skale tvarjajo na nekaterih krajih tako čudne oblike, da bi človek z vso vnemo zatrjeval, da so hiše. Ce se pa potem pripelje bolj v bližino obale, se prepriča o svoji zmoti. Tekom nadaljne vožnje smo zapazili na bližnjili hribih bele piramide, podobne velikim mejnikom. Tam so začeli s pogozdovanjem. Videti .je seveda še kaj malo napredka. Za gozdna drevesa jc treba v tistih krajih toliko skrbi, kakor pri nas za sadno drevje v sadonosnikib. Saj so pa tudi niala drevesca v vedni nevarnosti. Kar veter ne podere, požro koze in ovce. Središča pogozdovanja so seveda obljudeni kraji. Tam se pa najdejo tudi ljudje, ki pasejo po bregovih ovce in koze. Živali pulijo borno travo, katera sili iz skal. Mejniki so znamenja, kako daloč srae iti živina. Za to se pa ie malokdo zmeni. Nam so bile kamene piramide znamenje, da smo dospeli v. bližino mosta Skradina. O mestu povein pozneje ve<5. Naša pot je vodila dalje. Od Skradina drži lepa cesta do slapa. Tujci se navadno pripeljejo od Skradina s parnikom, in si tukaj najmejo voz, ali pa jo udarijo peš naprej. Hoje je '/* ure. Tudi iz gibenika so lahko pelje z vozom do Rkradina. Tam se voz ;>repelje po-brodu preko reke, ter se potem nadaljuje jjotovanje onkraj reko. Crez pol ure postaja struga reko ožja. Od daleft so že fiuje zamolkio bobnenje vodopada. V tem kraju ni bivanje za človeka ni(5 kaj zdravo, ker tod vladata senca in megla. Solnee le za par ur prodre v to globine. Tukaj je dom hude bolezni — malarijo — in zato tudi tod ni nobeno hiše. Se par ovinkov, in pred nami se razvije krasna slika^ Crez visoko skalo se spuSfta bobneči tcr peneči se vodni val. Ob skalah se razbije v nebroj kapljic, preden se pripodi v nižavo. Kadar posije solnce na slap, se vidi ves zavit v mavrične barve, da človeku kar jemlje pogled. Najlepši kras kraja pa so temni gozd in lepe trate v bližini slapa. Na zelenje se ogledalec v tem kraju Se bolj ozira, ker so krog in krog le gole stene, ter je sploh na všem potovanju videti le malo zelenja. Ob vznožju slapa je neka inozemska družba postavila električno centralo, da se izkorišča moč vode, in preskrbi mesto Sibenik z lučjo, in razne tovarne v mestu z električno silo. Velika poslopja so prirodni sliki zelo na kvar, na kar se pa stavbitelji soveda niso ozirali. Električni stroji so zares velikanski. V veliki dvorani je tak ropot, da se delavci in pazniki le kriče sporazumevajo. Pri ogledovanju stroja som stal najbrž preveč blizu, ker je nadpaznik ves prestrašen pritekel, me odvlekel za obleko ter kričal: ,,Za Boga, gospod, tu je smrtna nevarnost. Tok je tako močan, da bi človeka takoj usmrtil." Ko smo bili zopet pred hišo, nam je mož pravil, da že 14 let sameva v tem kraju. VpraŠam ga presenečen, kako je mogoče oslati v tako samotnem kraju toliko let. Nekako malomarno je menil: ,,Clovek se pač vsemu privadi." Tudi veliko poslopje za vodovod je v tem kraju. Cevi drže preko gore v Šibenik. Po stopnicah se pride nad slap. Tam je krčma, kjer navadno posedajo tujci. V hišo se nam ni ljubi- lo; bila je preveč umazana. V edini sobi je sedelo par raztrganih Ijudi, ki so se na glas prepirali. Posedli smo ob mizi pred hišo. Na veji košatega drevesa je visela priprosta električna svetilka, kaj čudna prikazen v tem kraju. Gostilničar nam je prinesel steklenico kislega vina ter — razglednice. Toliko so se ljudje le povspeli na bolj moderno stališče. In v drugem oziru so menda na vrhuncu. Tujoa namreč izkoriščajo na razne načine. Prilezel je lantič in privlekel iz žepa par kosov apnenca, nabranih pri slapu. ,,Spomin na slap", je dejal, ter zahteval za kamenčke takšno svoto, da ga je moj spremljevalec kar spodil. Nato je prišel godec s svojim godalom. To glasbeno orodje je podobno bisernicam naših tamburašev, imelo pa je le eno struno. Iz česa je bila, nisem mogel razlot^iti. Po tej struni je dedec drgal z neko, loku podobno rečjo, in pel zelo otožno, dolgočasno pesem. Komaj je bila kitica pri koncu, že je privlekel majhen krožnik iz žepa, in nabiral novce. Po počitku smo se napotili proti slapu, da si ga bolj od blizu ogledamo. Vsilil se nam je takoj star mož, akoravno smo mu zatrjevali, da najdemo sami pot. Spremljal nas je do slapa, in kazal nanj s prav nepotrebno opazko: nTo je slap!" Dolgo časa srao strme občudovali prirodno divoto. V bližini so bile barve Še bolj pestre, in bobnenje Še mogočnejše. (Dalje prih.)