Slovenec. Inseratl se sprejemajo in velji feristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, i» n n n - »i h )> n n ^ ,, Pri večkratnem tiskanji se cena primemo «manjša. Rokopisi •o ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravnistvo administracija; in ekspedicija na Starem trgu h. st. 16. Političen list n slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za ceio leto ■ . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 .. — „ za četrt leta . . 2 ,, 60 ,,. V administraciji velja: Z a celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljubljani na dom velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na Stolnem trgu. hiš. št. 284. J? Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Jugoslovanski ustajniki in evropska diplomacija. Vodje ustaje v severni Bosni in dopisniki evropskih listov na tem bojišči so v skupščini 25. nov. razposlali sledeči klic do evropske diplomacije: „Že je preteklo mescev čvetero, kar so v deželah Bosniji in Hercegovini vojne baklje zora in zarija, kar se križ bori s polomescem. Ustaja razširjena je od Kosovega polja ob srbski, avstrijski in črnogorski meji dolo do krasnega obrežja jezera Skutarskega. Čez 300.000 nesrečne dežele otrok je pobegnilo čez bližnje meje in ti objokujejo, zmrzevajoči in stradajoči, zgubo imetja, domovja svojega. Zapuščeni kraji nekdanje pridnosti opustošeni so, le črno okajeno, razpadeno zidovje je še znamenje, da so tu kedaj bivali ljudje; vsa žetev je vničena, polje leži neobdelano in pusto in glad v zvezi z boleznijo se sprehaja, a prihodnjo spomlad bo pobiral svoj davek. Podoba prihodnjosti je črneja, koda bi jo mogli narisati. In vendar tlačeni narod mora se boriti, boriti se pod geslom „svobodo ali smrt" za svoje človeške pravice. To geslo je v ljudstvu tako vkoreninjeno, da je vsi škodljivi, politični ali vremenski vplivi ne morejo omajati. Narod je nastopil pot pravice in nravnosti, na tem hoče napredovati, ne more ga zapustiti, če bi tudi v boju na njem šel v propad svoj. Je li pa v nravnosti opravičeno, je li prav to, da narod, ki je po naravi tako bogato obdarovan, v boju za svobodo, pravo in kulturo civilizirana Evropa tako osamljenega, tako brez vse pomoči pusti? Po naših mislih je to nevredno sedanjega kulturnega stanje Evrope! Evropske velike oblasti so v imenu napredka, na blagor človečanstva zavezane braniti te lepe dežele razpada s tem, da borečemu se narodu podele mir iu ono samostojnost, ka-koršno imate Srbija in Črnagora. To je nravna dolžnost diplomacije evropske!" No, če ta oklic dosti ne upije, potem evropske diplomacije res ni moč omečiti, da bi se usmilila ubogih trpinov. Tudi Srbska je že v hudi zadregi. Turki prestopajo meje in delajo škodo srbskim prebivalcem. Turška vlada pa vedno zagotovlja, da se srbskih mej ne bo dotaknila. To zopet kaže, da, če tudi v Carigradu res kaj hočejo in obetajo, nimajo prave moči to tudi izpeljati. Turški vojaki se pač ne dajo tako v vojnicah držati, kakor drugi, in Srbija se jih bo morala že sama braniti. Augsburški „A. Ztg." popisuje njen dopisnik iz Carigrada stan po turških provincijah prav žalostno. On pravi, da kristijanom res že ni več moč prestajati turške sile. Bulgari bi bili že davno vzdignili se, a Turki so jim pobrali vse orožje. Tako jim ne ostaja druzega, nego poslati svoj klic do Carigrada, nič druzega ne zahtevaje, ko pravice, da ne bi se desetine pobiralo po 12V2, 20 ali celo 50 do GO, ampak le 10 od sto, in da bi kristijani smeli ravno tako nositi orožje, kakor Turki in Čerkesi. V principu je sultan k temu že i privolil iu dal poseben ukaz, toda ta ukaz ni čisto nič spremenil reči. S tistimi, ki so bili prijeti zavoljo tako zvane bulgarske zarotbe, ravnajo Turki prav nečloveško in jih trpinčijo, kar morejo. Za zdaj še ni upati pomoči, ker je Midhat-paša namestnik ministra prava, isti paša, kije bul-garski deputaciji, ktera se je prišla pritožit, rekel: „Že enkrat sem jih nekaj izmed vas dal obesiti, in bom tudi zdaj tako storil, ako vam ni prav, kakor je." „Glas Črnogorca" prinese dolg zapisnik Turkov, ki so se zarotili, da hočejo vse kristijane, majhne in odraščene, na en dan pomoriti, ker vidijo da upora noče biti konec. Da bi vse to evropejska diplomacija mirno gledala in čakala, da se zgodi, to skoro ni verjetno. Pa saj bi prej nihče ne bil verjel, da bo pustila reči tako daleč priti, kakor so zdaj. Politični pregled- V Ljubljani, 3. decembra. Avstrijske dežele. Vadvojvoda llhrrht se 5. t.m. poda v Petrograd, kjer boje ostane kakih G dni. Kkii|ini vojn" minister prav odločno zahteva, da se izdela železnična črta iz Dunaja v Novi. Kupčijsko ministerstvo, kteremu ta črta ni prav všeč, se tej sili vojnega ministerstva čudi; kdor pa pazljivo opazuje dogodke na Turškem, kjer se utegne vneti huda vojska, mora vojnemu ministru prav dati. Čudno je le, da se ta črta že prej ni izdelala, ker je bilo vendar vsakemu jasno, da iztočno vpra- 1 šanje se mora enkrat rešiti. Pa pri nas smo navadno z vsako rečjo prepozni. V (■i-adru se je l. t. m. pričela sodnijska obravnava zoper dr. Tavšinskega in to-varše njegove zarad veleizdaje. Med pismi, ki Iz Carigrada. (Dalje.) Po mestih turških se tudi nahaja pogosto nezakopana mrhovina, tu podgana ali maček, tam kak pes, zunaj mesta tudi osel ali vol; evropejske gospe in gospodične bi gotovo omedlele o takem pogledu in duhu. Nekaj posebnega je tudi to, da ponoči mora vsak človek, ki stopi na ulice, luč seboj imeti, sicer ga brez vsih ceremonij kar v luknjo vtaknejo, ter mora včasi prav dolgo zaprt ostati, zlasti ako pozabijo drugi dan poprašati, zakaj je zaprt, kar se prav pogosto zgodi, in samo zato je v Turčiji strašno priti v ječo. Kdor nima koga, da bi prišel poprašat za-nj v ječo, navadno dolgo sedi v tamnici. Zato pa tudi zedinjeni Bulgari, ki so pod drinopoljsko oblastjo, v vsakem takem slučaju hitro pritekö v misijonsko hišo pomoči prosit, in hišnik, rojen Napolitanec, ki pa zna prav dobro turški jezik, gre brž na konak (sodnijo) ter hitro vse opravi, ker vedo Turci, da za njim tiči 6 evropejskih konsulov, med njimi celo pruski, ki je rojen Drinopoljčan pa goreč katolik in velik dobrotnik misijonu. Ilavno zato so konsuli velika dobrota posebno po Turškem, ker skrbe za popotne svoje podložne. Tako je bil pred malo dni vjet in v ječo vtaknjen nek Hrvat; ječar imel bi ga bil po pogodbi hitro naznaniti konsulu avstrijskemu, ali še le 10. dan ga je dal peljati po saptiji (žandarmu) pred konsula. Ta ga vpraša, zakaj je zaprt, ali ima pos, in ko ga je imel, vdari ob mizo z vso silo in močjo, ter tako silno zarohni nad saptijo, kje ima pravico Avstrijane s posom loviti, da je revež kar obledel. Hrvata je brez pomude oprostil, saptija kakor psa zapodil ter poslal kovasa (svojega slugo) do ječarja mu naznanit, da je oni jetnik oprosten; napravil je tudi pritožbo do vlade turške, da bo gotovo oni ječar ali odstavljen ali prestavljen drugam. Pa vrnimo se zopet k turškim mestom. Pometal sem ulice, preglejmo poslopja. Po premožnih in gosposkih oddelkih se nahajajo poslopja, ki zarad nenavadne oblike iu zunanjosti človeka zanimajo, z najraznijitu barviuim lišem in steklenim blišem ter ctlö zlatim lo- šem oči mamijo in na-se vlečejo — pa so skor vse lesene. Nektere takih hiš so tako čisto lesene, da bi jih lahko tam gori kje v Skandinaviji popolnoma izdelal, pripeljal in postavil, druge so zidane — po orientalsko. Kako? Napravi se nekak podzid, da iz zemlje gleda, pa brez apna; nanj se naloži lesena greda; zdaj se na ti gredi postavijo na voglih druge grede, pa ravno navpično ter se zavežejo na vrhu z leseno gredo, ki je prvi na podzidu paralelna; na to se postavijo zopet na vogle te vrhnje grede kakor poprej na spodnjo in se zopet zvežejo z gredo, ki je paralelna oni na podzidu, in tako imamo osnovo za hišo pri tleh in še z enim nadstopjem. Zdaj se odloči prostor za vrata; prag je greda na podzidu, postavita se na to gredo dva .,hangarja" t. j. dve leseni gredi, ki segate od podzidne grede do vrhnje ž njo paralelne, na ktere so dobro pribijete — ker bi bila pa vrata previsoka, se ti dve navpični gredi paralelno s (podzidno) pragom prekrižate z drugo gredico in luknja za vrata je gotova; ravno tako se izpeljujejo iu izvršujejo vsa potrebna okna, vse notranje so sodniji prišla v roke, je tudi neko pismo! Tavšinskega do grofa Hohenwarts, v kterem | Tavšinski federalistični stranki ponuja pomoč stranke socijalno-demokratične ter se hvali, da se na njegovo besedo ta stranka vkrene ali na desno ali na levo. Pri izpraševanju je Tavšinski rekel, da to pismo je izmišljeno in da ga nikdar grofu ni pisal. Državni pravdnik je zahteval grofa Hohenwarta poklicati za pričo, zagovornik pa se je temu vstavljal. (■■aliskeniii c. namestniku grofu Po-tockemu, „Gaz. Nar." priporoča, da naj poslance poljske v političnih vprašanjih pusti čisto pri miru iu svojo pozornost obrača le na administrativne in gospodarske reči, da se ne spre ali z ministerstvom ali pa s svojimi rojaki. Vnauje države. V Hercegovini se Turki pripravljajo na boj. Kristijanov je 8-10000 mož in so prav dobro zavarovani. Poveljnik jim je Pavlovič. Pri Goranskem jim je v roke prišla turška pošta in neko pismo vojnega ministra do Servera-paše, v kterem naznanja, da do spomladi ne more poslati novih vojakov. V Dubrovniku so na 6 let ječe obsodili laškega prostovoljca Maneschia, ki je o priliki, ko je poskušal priti čez mejo, ustrelil nekega avstrijskega žandarma. Turško ministerstvo se bode boje zopet spremenilo, vendar pa vse premembe dežele niso v stanu rešiti. Deželnim glavarjem se je zaukazalo vse denarje poslati v Carigrad, da bodo mesca januarja mogli izplačati obresti državnega dolga. Izmed kristjanov na Turškem nam piše zanesljiv poročevalec, da se tam nahajajo v očitni nevarnosti življenje zgubiti. Besni Turki so vsak dan hudobniši in nestrpniši, pobijajo koljejo, robijo (ropajo), požigajo in odnesö, kjer koli kaj najdejo. Ubiti so že trije katoliški mašniki od Turkov in nad sto vernikov. Srbov (grkov) je izginilo brez števila. Samo v Bosni, ne prištevaje Hercegovine, je razdjanih 75 sel, in kaka polovica ljudi je izbeglo, drugo je vse poklano in pobito. — Stral: človeka pretresa, kadar pomisli, kolike gnju-sobnosti so počenjali, strahotno skrunjene dekline na kose razsekali in svoje pse vanje podražili, male otroke na sul.ce natikali in tako po mestu ž njimi letali. Katoliški narod nadja se od Avstrije rešenja, Srbi v Bosni od Rusije, tako v strahu pa pričakujejo smrti vsaki čas ; a „prosvitljena Evropa" mirno spava in se ne meni zato, da se toliko pravične krvi preliva. „Bože smiluj se kukavnom narodu Bosanskom! Mogao bi Vam listove i listove napisat od grozni slučajeva, koji su se zbili, ali šta hasni, kad oni, koji može, neče uišta da učini, a oni, koji nemogu, zaman sa nama tuguju". Knski kancler, knez Gorčakov, biva v Berolinu in je imel 1. t. m. avdijenco pri cesarju. Pruski narodni liberalci so Bismarka že siti in mu iščejo naslednika, ali kakor piše „Eisenbahn Zeitung-': Žabe hočejo imeti druzega vladarja, ker se jim sedanji preveč štor-kljast zdi. (Znano je, da so štorkljam žabe priljubljena jed. Vred.) Herolinska sodnija jc sklenila pričeti prreiskavo zoper grofa Arnima zarad brošure „pro nihilo", ki se njemu pripisuje. Prvi natis omenjene brošure je že ves razprodan in dela se drugi natis. Francoski listi hudo prijemajo ministerstvo, da Angleški ni zabranilo od egipčanskega kralja kupiti toliko delnic sueškega kanala. Lesseps pa naznanja, da se je primerno število delnic že početkom odločilo za Angleško, ki je pa delu nasprotovala in se za delnice ni zmenila. Zdaj pa je za se odločene delnice sprejela in po njegovem mnenju je prav dobro znamenje, da se angleški in francoski denarji skupaj nalože. JVlorienski vojvoda je svojim dedičem, kakor poroča „Vaterland", naložil, da morajo od dedščine svoje vsako leto sv. očetu plačevati 3 odstotke, dokler bode trpela sedanja stiska sv. cerkve. ,,A. J. C." pa še naznanja, da je umrli vojvoda papežu tudi prepustil vse pravice do vojvodine modenske, če bi razpadla sedanja zedinjena Italija iu bi se pregnanim vladarjem njihove pravice povrnile. Vn Šgianjskcni tudi dobojo novega vnanjega ministra. — Cortesi se snidejo l. februarija. Izvirni dopisi. Bx litijskega «»kraja. 2. dec. (Prepovedan m i s i j o n.) Naš okrajni glavar je zopet učinil neko prav junaško delo. V vaški fari so hoteli napraviti ljudski misijon. G. fajmošter so v ta namen poklicali oo. la-zariste iz Celja, ki so 29. novembra prišli na Vače. A naši liberalci se ljudskih misijonov od nekdaj silno hudo boje, zato je g. Vesteneck mislil in mislil, kako bi misijon vaški zabranil, da bi njegovo glavarstvo ne bilo oskrunjeno s to cerkveno slovesnostjo, ki se z duhom na-prednjaškim ne strinja. Pretekli teden so žandarji stikovali po Vaški okolici in ljudi izpra-ševali, če marajo za misijon in kdo bo plačal stroške itd. Da bi gosposka ne imela nobenega vzroka delati sitnosti, je g. župnik okrajnemu glavarstvu naznanil, da se 30. nov. na Vačah prične sv. misijon. A kdor hoče kaj doseči, veduo najde primerno priliko. Tudi naš okrajni glavar ni bil v zadregi, kaj naj stori. Pisal je do vlade deželne, da v okraju litijskem razsaja epidemična vratna davica (difteritis) in da na Vačah hočejo napraviti še misijon, kar bi pa bolezen še bolj razširilo, ker se pri takih prilikah veliko ljudi shaja. Prosil je, da naj deželna vlada potrebno vravna, da se ta nevarnost odvrne. Vlada je neki odgovorila, da reč ta spada v delokrog okrajne policije, ki je pod poveljstvom okrajnega glavarstva, ki naj stori, kar se mu zdi potrebno, ker so mu dotične zadeve in razne okolišine bolj znane nego vladi. Vsled tega je okrajno glavarstvo v zadnjem trenutku iz „policijsko-zdravilskih" vzrokov prepovedalo misijon na Vačah, rekši, da je vradno kouštatirano, da na Vačah in okolici razsaja vratna davica. Ker pa za to boleznijo na Vačah še nobeden ni zbolel in ne umrl, kakor pričuje občinsko zastopništvo, in ker glavar ni prepovedal sejmov, ki so 30. nov. in 1. dec. bili na Vačah in v sosednjem kraju, kjer se shaja navadno še več ljudstva kakor k mi-sijonom, zato je šel gospod fajmošter 30. nov. v Ljubljano, da se pri deželni vladi pritoži zoper to prepoved. Deželni predsednik je obljubil, da hoče reč priskati še tisti dan in do poldne 1. decembra gospodu župniku odgovoriti, kaj naj stori. A gg. misijonarji in sosednji duhovniki so l. dec. čakali in čakali, pa odgovora le ni bilo, zato je gosp. župnik zopet telegrafiral v. č. ordinarijatu, da bi se reč urno rešila, ker niti na Vačah niti v sosednjih duhovnijah nikjer ni vratne davice, kakor sosednji duhovni pastirji zamorejo pričati. Ob enem je telegrafiral deželnemu predsedniku, da naj misijon ali dovoli, ali prepove. Preden pa je g. deželni predsednik še dobil telegram župnikov, prepovedal je misijon, češ, da so med tem zopet trije umrli za omenjeno boleznijo. G. župnik je vse to poslal knezoškofijskeinu ordinarijatu ter pro- pregrade in duri za sobe, shrambe itd. Ko je to dokončano, je obod že ves prekrižan, kjer pa so še veče prazne luknje, pa še nalašč pribijejo kako gred, da so luknje povsod bolj ozke, pa tudi ne preveč visoke. Zdaj postavijo prav ploskato podstrešje, pokrijejo z žlebnim etepom (opeko) in še le pod dokončano streho se začne zidati. Kako? Blata, prahu, ilovice, prsti napravijo cele kupe, vse dobro pomešajo in še pridenejo zrezanega trstja, ali slame iu to je — turška malta. Navozijo še ploščenega kamena — pa ne skal, ampak ploskatih krogelj — tega pokladajo in zabijajo med one gredi — z ono malto pa ga popajo in nazadnje še omečejo. Tak zid je navadno po G—9 palcev debel, drži ga skupaj sam les, ko ta strohni, vse skup zleti na tla. Za zunanjo lepoto pa tako poskrbe: Dobe apna, ga z malo prav drobnim peskom dobro pomešajo in pa s tu-Ijami (debelim predivom), s to smesjo omečejo, ogladijo, iu ko se posuši, je trdo, tuljc skup drže skorjo, ki je podobna marmoru, zlasti ako zmesi še pridenejo kako bojo (farbo), kar je sploh navadno. Iu hiša pogosto še pomalana od zunaj, stoji prav gizdavo zlasti še zato, ker orijentalec ima v hiši vse polno oken, kjer imate vi po eno, ima on najmanj dve ali še cölö tri. Take hiše pa niso ne zoper mraz, ne zoper vročino, ker vse lahko predira tako tanko in šuplo steno. Ali zunanja skorja (po pol palca debela ali še le četrt) pa se rada razpoka, dež sili v pokline in kmalo začne oble-tovati, hiša postane enaka kaki odrtini — vidi se les in kamenje. Navadno je orijentalec počasen za popravo ter pušča vse vnemar, dokler mu ne začne kamenje ropotati iz zida ter solnce lukati skozi luknje — in tacih hiš ima vsako mesto posebno v revniših predelih prav mnogo, pa tudi tacih, ki popolno kimajo in se sosuvajo, da že nihče ne stanuje po njih, ali samo še v ednem kotu. Hiš resnično zidanih je prav malo po orientalskih mestih, še te, ki so orientalsko zidane, so odzad navadno prav čisto lesene, z leskami obita stena. Zato pa tudi vsak požar vse vpepeli, da se komaj pozna, kje je kaka hiša stala pred ognjem. Nasledek te lesnine jc ta, da po tacih mestih so vse hiše polne stenic, tudi pri imenitih in visocih ljudeh, kar v Italiji ni, čeravno je enaka vročina, pa imajo zidane hiše, v zidu pa stenica nima počivališča, ampak samo v lesu. Turške hiše imajo po oknih polno lesenih mrež prav enacih, kakor so po Kranjskem pri spovednicah v navadi. Za temi mrežami stanuje turško ženstvo, ki skozi nje zamore sicer videti vse, kar se godi na ulicah, ali videno od druzih ne more biti. Te sirote so res prave sužnje, vedno tiče po hišah, ako imajo vrtove, je še, kjer pa teh ni, tam mora taka ječa prav pusta biti, ker razun prav revnih, skoro beraških, se ne vidi skor nikdar nobena na ulici; samo jeseni, ko grozdje zori, takrat pa se vse vozijo vsak petek v nograde (če jih imajo) grozdje zobat na vozeh od naj-ličneje kočije z lepimi konji do čisto kmečkih kol brez vsega železa z oslom ali volom; navadno jih spremlja tudi muzika, ker na eno stran odhajajo vse skup in se zopet skup vračajo kuči. Obleka njihova pač ni po novem kroju — ampak po starem, kakoršen je bil morda že pred več stoletji. Zdaj zahtevajo sil energične intervencije pri ministerstvu do-gočastja. Res je čudno, da g. Vestenek v svojih poročilih tako trdovratno govori o epidemični bolezni, za ktero jih je že več pomrlo, gg. župniki in občinski možje pa za to bolezen in za omenjene mrliče nič ne vedo. Zakaj okrajni glavar ne pove kraja, kjer nevarna bolezen razsaja in imena tistih, kteri so za njo že umrli? (Slišimo, da je deželna vlada 2. t. m. popoludne zdravniškega svetovalca viteza dr. Stöckina poslala v Litijo, da se prepriča, ali res na Vačah ui epidemične bolezni, na ktero se ukaz okr. glavarstva sklicuje, ktero pa občinsko zastopništvo taji.) Deželna vlada štajarska je v nekem primerljeju določila, da se smejo misijoni in druge cerkvene pobožnosti iz zdravilskih vzrokov prepovedati le tedaj, če v farni ali v sosednjih občinah razsaja kaka nalezljiva bolezen. — Misijon je dovoljen. Vredništvo. Sarinih bregov. 29. novemb. (Zanikanje. — Zadnji požar.) Zdaj, ko je vriš in dementovanje na moj zadnji dopis potihnilo, oglasim se zopet. „Laibacherica", „Novice", „Slovenec", g. učitelj Sadar, in kaj vem, kdo še, vsi vprek trudili so se v popravkih. Toda kaj je finale? Gospod S. sam potrjuje nedoločno in le splošno objavljeni faktum; vredno se mu zdi le še pristaviti nektera natančneja določila glede časa iu prostora omenjenega dogodka. „Ne v šolski sobi, pravi, pač pa v šolskem poslopji." Mogoče, da je hotel s tim moje „v pričo učencev" zavrniti, ni pa pomislil, da je tikoma pred odprtimi vratmi šolskih sob tudi „v pričo." Po-.gladiti hoče hrgo morebiti tudi s tem, da imenuje le „razbesedenje", kar se je dečkom, ki so menda sekundantovali, zdelo nekako pretenje. Kakošno „razbesedenje" je to bilo, kaže najbolje pritožba razžaljenega součitelja do okrajn. šolsk. sveta v Kranji. Različne misli učencev in učitelja S. v tej zadevi izvirajo iz različnega vtisa, ki ga je dogodek naredil. To je prav naravno in psihologično: kar seje rahleje čutečim dečkom zdelo za huje, to je g. S. imel le za navadno „razbesedenje." No, de gustibus non est disputandum; kaj je veča ali manjša nespodobnost, in kje so njene meje, to čuti, spoznava in meri vsakter po svoji lastni omiki in izobraženosti. Viditi je, da tudi g. Sadar pri ovem splošnem pravilu izjeme ne dela. O zadnjem požaru v Loki se je že mnogo poročalo, ne brez napačnosti. Zgorela je samo pri Vilfanovi hiši streha, ker k sreči tudi turške Eve novošegno obleko in prostost, ker se navadno že tudi možje po novem oblačijo, toda Turčin je praktičen človek, nekoliko judu podoben, denar mu ne gre spod palca, zlasti za druge ne, sam si že še privošči. Dobro pozna ženskino gizdavost, da je nenasitljiva, kadar se ji pomoli mazinec, zgrabi ali vsaj počasi poprijema celo roko ter je ne spusti z lepo nikakor — in po tej nenasitljivi ženskini gizda-vosti in zapravljivosti se končujejo najboljše in premožniše hiše, mož postane prav rob in služen, ves denar za ženine neumnosti in bedarije izdaja, dolgove dela, dokler jih zamore, potem pa je nesreča strašna v hiši itd. Turčin ni bedast, ne proda se v sužnost ženi, temuč on ima ženo ali žene v sužnosti, on hoče glava biti in to je naravno iu pravo — zatoraj ne da žeuam obleke premeniti, ne v gostije (po vaše visite) hoditi iu gostij sprejemati ter denar trositi, drag čas pa — ubijati brez dela. Mnogi cvropejski možje naj bi tem Turka posnemali, pa bi bili srečni do smrti, ko so zdaj morda popolno nesrečni zarad ženine zapravljivosti. (Konec prih.) je bil ogenj hitro zadušen, če tudi se je prožil na nižje, z deščicami krite strehe, in ua druge vnetljive stvari. Znani so Ločani ko izvrstni, neustrašljivi gasilci, ki iz prave človekoljubnosti in lastnega nagiba, brez komande, svojemu bližnjemu radi pomagajo v nevarnosti. Toda kdo bi hotel grajati nasvete iu prizadeve nekterih mestnih odbornikov za ustanovljenje „požarne brambe", ko bi taka naprava le bila brez postranskih namenov nemčurske propa-ande? Ali krogi, ki se za „požarno brambo" poganjajo, uam za to dajejo malo poroštva, in tako bi društvo, osnovano na taki nenaravui podlagi, imelo kal razdora in pogina že od začetka v sebi. Le čisto narodna, in po nrav-nem čutu utrjena vravnava bi zarnogla dati takemu humanitarnemu društvu dosti trdno podlago, nikdar pa ne sama uniforma, „bur-ševsko paradiranje", ali kterakoli si bodi sama zunanjost. Rekel sem, da so Ločani pridni, pa tudi razumni gasilci; vendar ne vem, če bi se moglo to od njih še trditi, ko bi se nekteri, po uniformi, komandi in posebni uredbi zbrani za ta posel poklicane čutili, zlasti če bi se kazal pri njih protinarodni duh. Naj toraj skrbi mestni zastop za dobro uredjeno gasilno orodje, da bo v sili kaj v roke vzeti, potem se mestu ne bo treba naslanjati na ptujo pomoč. V rešenje časti županove moram opomniti, da se Vam je krivo poročalo o raz-sušeni brizgalnici*), ker takoj v začetku ognja bili ste dve pripravljeni in ste v krepkih in razumnih rokah prav dobro služile, ter ogenj ukrotili vsaj dve uri prej, preden so prišli ljubljanski gasilci, — kterih urna pripravljenost je sicer vse hvalevredna, — vendar, če se boste v tacih slučajih obračali še le v Ljubljano za pomoč, potem Loki žalostna majka! Iz *|>o3 ! " 5 .'S, 2 § CHM^OČ-I-IJShco __|__!____ I v Ljubljani 2.60 1.70 1.30 1.05 1.65 1.70 1.30 2.00 v Kranji 2.50 2.00 14 0 0.90 1.60 1.45 1.30 — v Loki 2.80 1.80 1.35 1.00 1.60 1.60 1.50 — vNovomestu 2.50 1,70 1.60 0.90 l.6n 1.45 1.40 2.00' v Sodražci 3 00 — — 1.00 1.60 1.80 1.50 240 v Mariboru 2.35 1.95 1.65 0.95 1.55 1.40 1,55 — v Ptuju 2.30 1.75 1.50 0.95 1.25 1 30 1.70 - v Celji 2.40 1.92 1.65 1.25 1.60 1.40 1.35 — v Celovca 2.65 1,80 1,45 1.00 1.50 1.70 1.00 — v Trstu 2.90 1.85 — 1.00 1.80 — — — v Zagrebu 2.15 — — 0.90 1.25 — — — v Varaždinu 2.00 1 65 — — 1-20 2 20 — — na Dunaju 2.80 1,85 — 1.20 1.45 — — — v Pestu 2.40 1.70 1.50 1.15 1.60 — — — v Pragi 2.65 2.15 1.70 1 30 — — — — v Gradcu 2.65 1.00 1.70 1.05 1.50 — — — V zalog-i } Mart. Šuligoja J v fcepovanu pri Gorici ) se dobivajo najboljši konjski, volovski ) in čevljarski žeblji, podkvice za čev- ) lje, noži, nožički in kosirji (favči) ) razne velikosti po jako nizki ceni. ) Naročila sc točno izvršujejo. (85-2) j