Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 23. septembra 1965 Leto XVII. — štev. 37. Cena 50 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS,« NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK,« DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-383
Pomoč
prizadetim
Letošnje poplave v Pomurju so tukajšnjemu prebivalstvu prizadejale veliko materialno škodo, ki jo bodo nekatere družine in gospodarstva čutile še nekaj časa. Da bi vsaj do neke mere ublažili posledice, ki so jih prizadejale podivjane vode, je bila na več mestih organizirana akcija za poplavljence, kateri so se odzvali številni ljudje doma in drugod.
V teh dneh je v teku akcija razdeljevanje pomoči, ki jo vodi organizacija RK v soboški občini. Razdeljevanje po vaseh izvajajo posebni odbori ki so sestavljeni iz krajevnih odborov RK, krajevnih skupnosti, članov krajevnih organizacij Socialistične zveze in drugih vaških organizacij. Okrog 200 prebivalcev, ki so bili v času poplav najbolj prizadete in jim je potrebna pomoč v prehrani so dobili hrano od mednarodne organizacije. Lesnina v Ljubljani je prispevala pohištvo za najbolj prizadete. Isto so predvsem prejeli vaščani Dokležovja. Oblačila prejemajo od organizacije RK, vse poplavljene vasi v večjih količinah.
Akcija za pomoč poplavljencem je najbolj uspela na ljubljanskem, mariborskem in celjskem področju.
Od domačih organizacij in kolektivov pa je učiteljski kolektiv pri Gradu prispeval 24 tisoč dinarjev, Kmetijska zadruga Prosenjakovci 34.500 dinarjev, KO RK Kuzma pa je dala za pomoč poplavljencem 87 tisoč dinarjev. Med prvimi so se pomoči odzvali duhovniki evangelskega senjorata, ki so prispevali 120 tisoč dinarjev.
REPUBLIŠKI PRORAČUN ZMANJŠAN
Pretekli petek sta republiški zbor in organizacijsko politični zbor republiške skupščine sklepala o zmanjševanju letošnjega republiškega proračuna. O istem zakonskem osnutku je razpravljal teden dni pred tem tudi prosvetnokulturni zbor. Z rebalansom proračuna je bilo potrebno znižati prvotni proračun za skupno 5,4 milijarde dinarjev oziroma za 12,4 odst.
VREME
Vremenska napoved za čas od 23. septembra do 3. oktobra.
Padavine z ohladitvijo pričakovati okrog 29. septembra in 2. oktobra. V ostalem lepo vreme.
Dr. V. M.
Turistično društvo LJUTOMER:
pred „Prleško bratvo 65“
Turizem se pri nas vedno bolj razvija, saj postaja pomemben faktor v razvoju našega gospodarstva. Možnosti za razvoj turizma pa niso dovolj izkoriščene, čeprav bi morali gledati na turizem kot obliko vsestranskega izvoza, izvoza celo tistih artiklov, ki jih klasičen način mednarodne menjave dobrin ne dovoljujejo.
Ob koncu turistične sezone se nam vedno postavlja vprašanje »Ali je bila letošnja sezona uspešna — ali ne? Kje so se javljale pomanjkljivosti, ki vsekakor onemogočajo hitrejši razvoj turizma? Kaj smo od lanskega leta popravili, itd?«
Mnogokrat samo analiziramo dobre in slabe strani turizma in zgodi se, da se naslednje leto pojavijo enake napake, večkrat celo hujše kot so bile prej.
Tudi v Pomurju se turizem počasi, a vztrajno razvija. Zaradi specifičnih pogojev v marsikaterem pomurskem kraju turistična sezona v začetku jeseni ni končana. Ta ugotovitev drži tudi za ljutomersko področje.
Turistično društvo Ljutomer je sklenilo, da bo vsako leto organiziralo skupaj z drugimi društvi, klubi in podjetji osrednje prireditve: 1. maja otvoritev turistične sezone; spomladanske, poletne in jesenske konjske dirke; »Poletno noč« (prireditev na ribnikih); vinsko trgatev »Prleško bratev« ter razne lovske in ribolovske prireditve.
Ker gostinski objekti za nadaljnji razvoj turizma v pogledu nočnin ne zadostujejo, je v ta namen TD vključilo zasebnike, ki bodo dali na razpolago kakih 40 sob. Tako se bodo prenočišča povečala na 95 sob. Privatne sobe bodo do konca septembra kategorizirali in bodo od 1. oktobra letos na razpolago domačim in tujim turistom sobe (samo I. in II. kategorije) .
TD Ljutomer je v okviru svoje dejavnosti in biroja, ki so ga letos poleti odprli, organiziralo naslednje: vse turistične prireditve s propagando, turistične informacije, posredovanje potnih listov in viz, menjavo tuje valute in čekov, organizacijo izletov, rezervacije in posredovanje
sob za turiste, prodajo spominkov, prospektov in razglednic.
Pred kratkim so ljutomersko občino obiskali predstavniki KOMPASA, ki so se s predstavniki TD dogovorili o ustanovitvi Kompasove poslovalnice. Poslovalnico so že odprli v prostorih turist-biroja. Poslovalnica KOMPAS bo po predlogu društva prevzela naslednje dejavnosti: posredovanje potnih listov, menjavo tuje valute prodajo vseh vrst vozovnic in rezervacije itd. TD Ljutomer pa bi se usmerilo predvsem na turistično dejavnost.
Pri organizaciji »Poletne noči« so se pojavile določene pomanjkljivosti. Majhen prostor, slaba postrežba, preobsežen program itd. Pomanjkljivosti so vplivale, da prireditev ni tako uspela, kot je večina gostov pričakovala. Razumljivo je, da se pri takšnih in podobnih prireditvah, še posebno, če so prvič, pojavijo določene napake, ki jih večkrat nekateri »prizadeti«
(Nadaljevanje na 2. strani)
»Pri grozdu« — tako je naslovil sliko fotoamater Franc Štrakl iz Ljutomera. Na letošnji razstavi fotoamaterjev v Ljutomeru je dobila slika 3. nagrado — aktualna pa je prav posebej te prve jesenske dni, ko se v Ljutomeru pripravljajo na »bratvo«.
Kako naprej?
V zadnjem času, posebno pa pred pričetkom novega šolskega leta je vse več razprav o dvojezičnem šolstvu, o uspehih in neuspehih. Govoriti danes o dvojezičnem šolstvu pomeni govoriti že o določenih izkušnjah, saj stopa dvojezično šolstvo letos že v sedmo leto. Poglejmo kakšne so težave in kje so vzroki, da se to šolstvo ni še hitreje razvijalo. Težave prav gotovo so, nihče jih ne zanika, so pa predvsem v pomanjkanju šolskega prostora, v strokovni usposobljenosti učnega kadra, v pomanjkanju učbenikov in ne nazadnje v redki mreži otroških vrtcev. V 41 naseljih v občini Lendava, je 25 vasi s 13.530 prebivalci vključno v dvojezično področje. 8.230 občanov pripadnikov madžarske narodnosti živi na tem področju, otroci le teh pa so vključeni v pet centralnih šol, ki so polno razvite. Dve od teh šol Lendava I in II imata še vedno zunanje oddelke in je zategadelj tu, če ne kritično, pa vsaj zaskrbljujoče stanje. To je prav gotovo eden izmed vzrokov, ki ovirajo boljšo organizacijo dela in prav iz tega izhaja močna zahteva po skorajšnji graditvi nove šole v Lendavi. V novem šolskem letu je v dvojezične šole vključeno 2.042 učencev, ki so razdeljeni na 73 oddelkov. Povprečno število učencev v oddelku je 28 (pedagoški normativi predvidevajo 25), toda kljub temu imamo primere, ko je v oddelku tudi po 38 učencev. V dvojezičnih šolah poučuje 87 učiteljev, potrebnih bi bilo 95. Čeprav je letošnja zasedba, tako pravijo podatki, doslej najboljša, ne moremo biti zadovoljni s kvalifikacijsko strukturo, občutno pomanjkanje predmetnih učiteljev je tudi tu že nekajletni problem. Ob izpopolnjevanju prosvetnih delavcev velja pripomniti, da se je le to začelo sistematično šele letos. Tako bo 21 učiteljev obiskovalo v Mariboru štirimesečni intenzivni tečaj slovenskega jezika. Prav gotovo bo tak način izobraževanja pripomogel k boljši organizaciji dela na samih šolah, kakor tudi k boljšim uspehom dvojezičnega šolstva nasploh.
Koncepcija dvojezičnega pouka zahteva od otrok določeno predhodno znanje obeh jezikov, zato smo v ta vzgojno izobraževalni proces vključili tudi otroške vrtce, ki naj bi imeli enako organizacijsko obliko kot šola .
Zaenkrat delujejo vrtci v Lendavi, Gaberju, Dolini in Dobrovniku v katere je vključeno 256 otrok. Taka odločitev je seveda izredno koristna ,toda prav gotovo ne bo ostalo samo pri teh štirih vrtcih.
(Nadaljevanje na 2. strani)
PREDSEDNICA GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE VIDA TOMŠIČ V POMURJU
Z intenzivnejšo proizvodnjo ustvariti boljše pogoje življenja
Minuli teden so se v Ljutomeru sestali predsedniki pomurskih občinskih odborov SZDL. Posvetovanja se je udeležila tudi predsednica GO SZDL Slovenije tov. Vida Tomšič, član IS SRS tov. Rudi Čačinovič, član GO SZDL Slovenije tov. Bojan Lubej ter drugi. Posvetovanje je bilo namenjeno aktualnim političnim problemom pri izvajanju gospodarske reforme. Po končanem posvetovanju je tov. Vida Tomšič obiskala še Mursko Soboto, kjer se je razgovarjala o sezonstvu. Naslednji dan so gostje obiskali še Lendavo, kjer so se s političnim aktivom pogovarjali o dvojezičnem šolstvu. Gostje so si ogledali kako praktično poteka pouk v dvojezični šoli. Po končanem razgovoru je Vida Tomšič obiskala še INDIP, kjer se je z zaposlenimi ženami pogovarjala o njihovem delu in težavah. V popoldanskih urah se je gostom priključila še Mara Radič, ambasadorka SFRJ v Švici, ki si je dopoldne ogledala nekaj kulturno zgodovinskih spomenikov v Pomurju.
Razprava o zaposlevanju v inozemstvu, v kateri je sodelovalo več udeležencev, med njimi tudi Vida Tomšičeva, je opozorila na nekatere pozitivne in negativne strani. Prekmurje je gosto naseljena pokrajina, za katero je že od nekdaj značilno, da se presežna delovna sila sezonsko zaposluje širom naše domovine in tudi v inozemstvu. Prva leta, ko še pri nas niso bili urejeni odnosi s tujino glede zaposlevanja je bilo veliko pobegov čez mejo. Šele s sklenitvijo sporazuma o maloobmejnem prometu so prebivalci obmejnih krajev začeli izkoriščati maloobmejne propustnice in se občasno zaposlevali v Avstriji. S sklenitvijo mednarodnih pogodb je sezonsko zaposlovanje v inozemstvu preko zavoda za zaposlevanje delavcev dobilo organiziranejšo obliko. Tako se je leta 1964 preko zavoda za zaposlovanje delavcev v M. Soboti zaposlilo v inozemstvu 4.184 sezonskih delavcev, od tega 3.234 iz občine Murska Sobota, 854 iz občine Lendava in 96 iz občine Radgona. Nekaj pa je bilo tudi takih, ki so odšli v inozemstvo s potnimi listi na obisk in se potem zaposlili. V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je po napotilu zavoda za zaposlevanje delavcev v Murski Soboti zaposlilo v inozemstvu 3.304 sezonskih delavcev, od tega 2.851 iz občine Murska Sobota, 1.209 iz občine Lendava in 244 iz občine Radgona. Čez zimo je ostalo v tujini 544 sezonskih delavcev, 292 si je podaljšalo potni list medtem, ko se je po podatkih krajevnih uradov zaposlilo v inozemstvu brez napotila zavoda 174 sezonskih delavcev. Med zaposlenimi v inozemstvu so v glavnem nekvalificirani delavci in kmetje.
Vzrokov, da se vedno več ljudi zaposluje v inozemstvu (Avstriji in Zahodni Nemčiji) je več. Pri nas ne odpiramo novih delovnih mest, kjer bi
se delovna sila lahko zaposlila pa tudi osebni dohodki v gospodarskih organizacijah so bili do predlanskega leta zelo nizki. V večini primerov gre torej za reševanje družinskih potreb, čeprav je med zaposlenimi v inozemstvu tudi nekaj takih, ki se jim ne bi bilo treba zaposlevati v inozemstvu. Kljub vsem pozitivnim stranem zaposlevanja v inozemstvu, za občino pomeni določen priliv deviznih sredstev, ki se po podatkih banke giblje okrog 400 milijonov deviznih dinarjev, se ponekod pojavljajo določeni problemi.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Z intenzivnejšo proizvodnjo ustvariti boljše pogoje življenja
(Nadaljevanje s 1. strani)
So namreč primeri, da odhajata na sezonsko delo v inozemstvo oba od družine za delo zmožna člana, doma pa ostajajo le starčki z otroki, kar prav gotovo vpliva na vzgojo otrok in obdelavo zemlje, ki ponekod ostaja neobdelana.
Zaposlevanje v inozemstvu je v zadnjem času že dobijo organiziranejšo obliko, kar pomeni uspeh, čeprav obstojajo še nekateri nerešeni problemi, ki pa izvirajo iz pomanjkljivih mednarodnih pogodb. Gre namreč za nerešen problem socialnega zavarovanja za sezonske delavce, ki se zaposlujejo v inozemstvu. Doslej ti
plačujejo le prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki znaša 2.700 dinarjev mesečno, kar pa zdaleč ne zadošča potrebam koristnikov. Še vedno pa ni urejeno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V zadnjem času se vse bolj v ospredju postavlja tudi vključevanje naših sezonskih delavcev v avstrijske sindikate. Želja avstrijskih delodajalcev je, da bi se tudi naši delavci vključili v njihov sindikat, kar pa nekateri zavračajo. Vsekakor bi bilo potrebno proučiti koristnost vključevanja v sindikate, ali morda formirati za naše delavce zaradi jezika posebne sekcije. Doslej so organizacije Socialistične
zveze organizirale že nekaj sestankov s sezonskimi delavci v inozemstvu, kar bi kazalo tudi v bodoče.
Razprava o uresničevanju gospodarske reforme je pokazala, da so delovne organizacije dojele namen reforme, ter jo tudi z uspehom uresničujejo. V tovarni perila in konfekcije Mura v Murski Soboti so na primer pripravljeni dočakali reformo in brez težav prešli v nove pogoje gospodarjenja. Število pisarniškega osebja so zmanjšali na 51 pri 1.600 zaposlenih, zmanjšali režijske stroške za 20 odstotkov ter tako prihranili 38 milijonov dinarjev. Pri tem pa niso odpuščali delovne sile, le v 5 primerih, kjer pa posamezniki niso hoteli sprejeti novih delovnih mest. Povečali so tudi osebne dohodke, tako da znaša povprečni osebni dohodek 58.000 dinarjev, v kolikor pa 100 odstotno dosežejo proizvodnjo pa se bo povprečni osebni dohodek povečal na 60.000 dinarjev. Seveda pa so tudi močno povečali sklade in predvidevajo, da bodo ti na koncu leta znašali okrog 300 milijonov dinarjev. Tudi z izvozom nimajo posebnih težav, saj izvozijo 60 odstotkov proizvodnje, od tega največ v zahodne države. Bojijo se edino povečanja zaščitne carine, kar bi povzročilo resne težave v hudi konkurenci na zunanjem trgu.
Tudi na področju ostalih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti so se intenzivno vključili v izvajanje gospodarske reforme ter že sprejeli več pomembnih ukrepov za izboljšanje gospodarjenja.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kako naprej?
Rezultati številnih razprav, ki so bile v preteklosti, kakor tudi mišljenje staršev se lahko rezimirajo v tem, da ni več problem dvojezično šolstvo kot načelo, ampak problem, kako ga v prihodnje razvijati, kako najti zadovoljive pedagoške prijeme, ob tem pa seveda šolski kolektivi, tako kot včasih doslej, ne smejo biti osamljeni. Če je dvojezično šolstvo, kot šolstvo nasploh, širšega družbenega pomena, moramo rešitve iskati tudi v širši družbeni skupnosti. Dosedanji uspehi so prav gotovo vspodbudni in zagotavljajo, da bi ob primernem sodelovanju vseh odgovornih faktorjev lahko bili še večji.
TURISTIČNO DRUŠTVO LJUTOMER
(Nadaljevanje s 1. strani)
preveč napihujejo, včasih celo po časopisih. Pomurska turistična društva si prizadevajo, da bi turizem pri nas vedno bolj napredoval in da bi hkrati z njim ohranjali stare običaje, ki so za domačega in tujega turista zelo privlačni. Zaradi tega je TD Ljutomer sklenilo, da bo z organizacijo »Prleške bratve 65«, ki bo naslednjo nedeljo v Ljutomeru, pokazalo gostom domače običaje v času trgatve, jih postreglo s prleškimi specialitetami, z grozdjem, ki ga bodo ponujali brači (pütarji), skratka, organizirali bodo prireditev, na kateri se bo vsak počutil kot v goricah na trgatvi. Prireditev bo potekala na Glavnem trgu, ki lahko sprejme nad pettisoč gostov in kjer sta na razpolago dve gostišči, pekarna in mesnica. Upamo, da bo bratev privabila številne domače in tuje turiste in da bo tudi po organizacijski plati uspela.
pp-
VIDA TOMŠIČ, PREDS. GO SZDL SLOVENIJE SODELAVCU POMURSKEGA VESTNIKA!
Tudi Pomurje se prizadevno vključuje v reformo
Ob koncu svojega obiska je Vida Tomšič odgovorila na nekaj vprašanj našega sodelavca.
Vprašanje: Govorili ste o gospodarski reformi in se seznanili z napori kako bi gospodarstvo doživelo še večji razmah. Kako ocenjujete dosedanje uspehe?
Odgovor: Mnenja sem. da ste v Pomurju pravočasno pristopili k reševanju nastalih težav, predvsem pa je koristno, da so se vspodbudile vse tiste sile, ki pozitivno ocenjujejo nadaljnji razvoj. Slišala sem od vaših predstavnikov, da ste začeli resno iskati poti, kako z intenzivnejšo proizvodnjo ustvariti boljše pogoje življenja s tem pa tudi doseči večjo materialno osnovo. Plod take orientacije se kaže že sedaj, omenim naj samo
Muro in INDIP, kjer so zaposlene večinoma žene in kjer ne iščejo izhoda z odpuščanjem delovne sile. Tudi osebni dohodki so se v zadnjih letih povečali. Skratka, to pot je potrebno nadaljevati.
Vprašanje: V Murski Soboti ste razpravljali o problemu sezonstva in zaposlovanju v inozemstvu.
Odgovor: Sezonstvo je pojav, ki je posebno na vašem področju že tradicionalen. V tem ni torej nič slabega.
Vaš zavod za zaposlovanje je pri tem ubral pravo pot. Ljudem, ki odhajajo na delo v inozemstvo je potrebno pomagati, seznanjati jih s pravicami in skrbeti za to, da ne bodo oškodovani. Mi seveda sezonstvo ne moremo enostransko obsoditi, ampak ga sprejeti v tistih inačicah, ki
so za nas najbolj primerne. Perspektiva seveda ni v tem, da se ta pojav razširi, ampak v intenzificiranju gospodarstva na domačem področju, kajti le tako lahko v perspektivi sezonstvo omilimo. Začeto pozitivno delo, ki ga je začrtal zavod za zaposlovanje pa je potrebno nadaljevati, ker to ljudje tudi zahtevajo.
Vprašanje: V Lendavi ste se pogovarjali o dvojezičnem šolstvu in si ogledali kako ta pouk poteka. Kako ocenjujete dosedanji razvoj in kaj menite za prihodnost?
Odgovor: Menim, da smo prišli na tako stopnjo v tem šolstvu, ko ni več vprašanje ali je ali ni upravičeno, ampak se postavlja vprašanje, kako naprej. V vseh teh letih odkar je dvojezično šolstvo uvedeno so se najbrž odpirali
problemi, ki pa so jih — to moram poudariti — šolski kolektivi uspešno reševali. Problemi, ki nastajajo in ki se pri takem načinu šolstva vedno na novo odpirajo, ker je to za nas novost, pa so postali že take narave, da bo o njih potrebno razmišljati tudi pri odgovarjajočih republiških organih. Pedagoški zavod se bo moral v prihodnje močneje angažirati, ker šolski kolektivi sedaj bolj kot kdajkoli prej zahtevajo pedagoško pomoč. Razveseljivo pa je dejstvo, da so se šolski kolektivi, čeprav čestokrat osamljeni, sami zavzeli za iskanje najboljših metod in prav zaradi tega zaslužijo vso pohvalo — je ob koncu dejala Vida Tomšičeva.
PRED IN PO SKUPŠČINSKIH VOLITVAH V ZAH. NEMČIJI
Zmaga krščanskodemokratske unije
Na nedeljskih volitvah v Zvezni republiki Nemčiji so dobili krščanski demokrati večino in si tako za štiri leta ponovno podaljšali že šestnajstletno vladavino. Krščanski demokrati bodo imeli po volilnih rezultatih v bundestagu 244 mest, socialdemokrati 203 in svobodni demokrati 49. Tako je skoraj 48% nemških volivcev izreklo zaupnico Erhardu in njegovi politiki, za socialne demokrate pa je glasovalo okrog 39%. Vse kaže, da bodo krščanski demokrati ob siceršnji večini glasov ustvarili tudi za bodoče obdobje ob pomoči svobodnih demokratov dovolj trdno večino v bundestagu.
Dober mesec dni je bila Zahodna Nemčija prizorišče velike predvolilne aktivnosti. 38,5 milijona volivcev je bilo treba mobilizirati za strankarske interese, ki so jih ta-
ko socialni kot krščanski demokrati označili z geslom: »Gre za Nemčijo!« Propagandi ni bilo kaj oporekati, saj je skrbno seznanjala nemškega volivca z vsemi aktualnostmi, ki so bile v zvezi z volitvami in z že omenjenim geslom: Gre za Nemčijo. Proučevanja javnega mnenja med predvolilno agitacijo pa niso dala kaj preveč blestečih rezultatov. Kaj so med drugim ugotovili?
— da 35. odst. volivcev (13 milijonov Nemcev) ne pozna CSU (Straussova krščansko socialna unija), ki skupaj s krščanskimi demokrati vlada v Nemčiji že šestnajst let.
—	da 41 odst. volivcev (16 milijonov Nemcev) ne ve, ali se je politika socialnih demokratov v zadnjih letih kaj spremenila ali ne, čeprav gre za stranko, ki je v stoletni zgodovini izvedla očitne spremembe.
— da 16 odst. volilnih upravičencev (6,5 milijona Nemcev) ni dalo odgovora, kaj pravzaprav je bistvena naloga te ali one stranke, ali pa so na kratko odgovorili: »Da se medsebojno prepirajo«.
Le 12 odst. Nemcev se živahno zanima za politiko. 28 odst. pa sploh ne. Blizu 70 odst. volivcev ne pozna Hallsteinove doktrine.
Po raziskovanjih inštituta Intermarket je najbolj simpatični med kandidati zahodnoberlinski župan Villy Brandt z 49 odst. vseh glasov. Le 29 odst. volivcev se je ob preizkusu javnega mnenja pred volitvami izjavilo za Konrada Adenauerja. Vse to so ugotovitve zadnjih tednov pred nedeljskimi volitvami.
Z nedeljsko zmago krščansko demokratske unije se v Bonnu ne bo verjetno prav nič spremenilo. Biro zahodnonemške krščansko-demokratske stranke je v ponedeljek sklenil, da bo prof. Ludwig Erhard še nadalje kancler Zvezne republike Nemčije. Vodstvo stranke bo to parlamentu tudi predlagalo. Predsednik republike Heinrich Lübke bo danes imenoval tudi politika, ki naj sestavi novo vlado in kot sodijo ne bo to nihče drug kot Erhard, »oče nemškega gospodarskega čudeža«.
Kakšna bo po teh volitvah zahodnonemška politika? CDU se je utrdila na oblasti, vendar je v njenem vodstvu precej osebnosti, ki bi jim ugajalo, če bi na nedeljskih volitvah bil rezultat med CDU in SPD bolj tesen. Dosedanja divja gospodarska konjunktura je ustvarila v Zahodni Nemčiji vrsto anomalij, katerih reševanje ne bo nikakor preveč popularno. Taki resni problemi so upadanje izvoza, nekonkurenčnost nemškega kmetijstva na evropskem tržišču, hiperprodukcija v nekaterih panogah industrije, nizka raven šolstva, nezadostna zdravstvena zaščita in problemi prometa v večjih mestih, tako nekateri menijo, da bi bilo prav, če bi nosili večji delež pri reševanju teh problemov socialni demokrati.
Poznavalci razmer sodijo, da bo prišlo v naslednjem obdobju do nadaljnjih ohladitev odnosov s Francijo in do še večje navezave na Washington. Erhard se namerava v kratkem sestati z de Gaulom in Johnsonom, prav tako pa želi Bonn že v bližnji prihodnosti zvedeti ali je sovjetski premier Kosigin pripravljen obiskati Bonn. Svetovna javnost pričakuje nove prijeme Zahodne Nemčije na zunanjepolitičnem torišču, toda nedeljske volitve so prvi znak, da do velikih presenečenj ne bo prišlo.
V RADGONSKI OBČINSKI UPRAVI:
10 delovnih mest manj ali 7 milijonov prihranka
Že avgusta meseca je svet delovne skupnosti uprave občine Gornja Radgona sprejel predlog spremembe organizacije delovnih mest v upravi skupščine. Racionalizaciji delovnih postopkov in drugačnim delovnim metodam bo potrebno posvetiti odslej večjo pozornost je med drugim rečeno v predlogu o spremembah organizacije delovnih mest. Temu vprašanju niso doslej posvečali tolikšne skrbi zaradi številčno dovolj močne zasedbe. Z ukinitvijo 9 delovnih mest bodo letno prihranili približno sedem milijonov dinarjev. Ob analiziranju posameznih služb so ugotovili, da bi lahko vsaj pri nekaterih poslih uvedli nove medobčinske službe. Tak predlog je na pr. za gozdarsko inšpekcijo.
Proučevanje metod dela daje nekatere zanimive ugotovitve. Tako na pr. sodijo, da je posebna evidenca o imovini SLP nepotrebna, ker vodi podobno evidenco tudi kataster. Nadalje ugotavljajo kot nepotrebno, da se mora državljan, ko odhaja k vojakom odjaviti pri matičnem uradu in pri odseku za narodno obrambo. Ne samo za državljana, ki ima s tem dvojni opravek, tudi za upravo je tak postopek nesmiseln. Podobno je potrebno prijaviti motorno vozilo tako pri odseku na notranje zadeve kot pri odseku za narodno obrambo. Ena sama evidenca bi lahko služila kot vir obema upravnima oddelkoma.
Reforma, ki je posegla v vsa področja našega družbenega življenja, je poživila tudi prizadevanja po zmanjševa-
nju stroškov za javno upravo. Za poenostavitvijo dela in s tem za zmanjševanje papirnate vojne pa segajo nekatera prizadevanja naših občinskih uprav že nekaj let nazaj. Že februarja 1962 so na takkratnem občinskem ljudskem odboru v Gornji Radgoni podobno pa tudi v ostalih občinah v Pomurju ugotovili, da bi bilo primerno ukiniti 32 različnih potrdil. Republiški sekretariat za občo upravo je bil s temi predlogi sicer seznanjen, toda ničesar ni ukrenil, da bi potrdila ukinili. Šele sedaj lahko ponovno ugotavljamo, da so bili omenjeni predlogi umestni in podani z namenom, da razbremenjujemo nepotrebnih poslov tako državljana kakor tudi upravne organe. Nekaterih od omenjenih potrdil naše občinske uprave že takrat niso uporabljale, toda, ker so bila legalizirana jih je lahko upravni organ ali nekdo, ki je hotel ugotoviti dejanske okolnosti, vendarle lahko zahteval. Naj navedemo nekaj teh potrdil.
—	potrdilo o volilni pravici nekoga, ki naj bi postal skrbnik. Oseba, ki jo skrbstveni organ predvideva za skrbnika mora biti temu prav dobro znana in tudi drugače ugledna, zato je potrdilo o volilni pravici tega državljana popolnoma brezpredmetno.
—	potrdilo o samskem stanju. Mar ne bi bil dovolj izpisek iz rojstne matične knjige. Podobno potrdilo, da zaročenca nista v krvnem sorodstvu. To lahko nadomesti izjava zaročencev in prič.
—	potrdilo o izvedenem pokopu za povračilo pogrebnih
stroškov lahko prav tako zamenja izjava stranke.
— potrdilo o višini temperature v hladnih zimskih dneh(!), ki so jih občinske uprave izdajale na zahtevo delovnih organizacij, uporablja pa se pri železnici in pri sodiščih. Prvič: to potrdilo- nima pravne osnovne, drugič: katera občinska uprava pa vodi evidenco o temperaturah?
—	potrdilo o premoženjskem stanju, ki ga državljani velikokrat uporabljajo bi bilo potrebno izdajati pri krajevnih uradih, ker imajo državljani sicer preveč potov.
— potrdilo o lastništvu in zdravstvenem stanju živine je zgolj formalnost, saj izdajajo živinoogledniki taka potrdila ne da bi žival sploh pogledali.
To je le nekaj od omenjenih 32 primerov potrdilomanije. Tudi tukaj so rezerve in nekatere občine, kot na pr. radgonska, so jih odkrile že pred tremi leti.
PONOVEN USPEH NAFTE LENDAVA
Pred kratkim so v Lendavi ob skromni svečanosti predali v poizkusno obratovanje tovarno formalina v Petišovcih To je druga tovarna te vrste v naši državi, katere zmogljivost je cca 20 ton. Ob tej priložnosti je direktor kolektiva ing. Arzenšek orisal napore kolektiva pri gradnji tovarne, nato pa je predsednik DS Nafta Lendava simbolično predal ključ predsedniku DS — enote sektorja petrokemije in tako izročil tovarno kolektivu v upravljanje. Tako je končan predzadnji del izgradnje petrokemijskega kombinata pr Nafti Lendava. Nedokončana je še izgradnja tovarne umetnih smol. Ko bo zgrajena tudi ta tovarna bodo lahko od osnovne surovine — zemeljskega plina preko metanola ir formalina, dobili končne predmete — umetno smolo in lepila.
Š. K.
GOSTOVANJE Z MADŽARSKE
Kulturno umetniška skupina Balatonmagyaroda, to je ljudski glasbeni ansambel iz Komárvárosa. ki bo gostoval tudi na zagrebških letnih  igrah je te dni nastopil tudi v Lendavi in Murski Soboti. Mladi madžarski umetniki so naši publiki prikazali Svatbo v Magyarodu sestavljeno iz izvirnih madžarskih ljudskih običajev.
Kdo urejuje park?
V Murski Soboti so bili v zadnjem času storjeni precejšnji napori in vložena je bila dobršna mera sredstev, da bi izgled mesta še bolj uredili. Vsa ta prizadevanja so tudi rodila uspehe, kar je mogoče opaziti, tako v samem centru mesta kot tudi v parku pri gradu. Kakor z veseljem govorimo o lepo urejenem predelu mesta ne moremo mimo tega, da ne bi opozorili na neurejenost malega parka med Štefan-Kuzmičevo in Mikloš-Kuzmičevo ulico. Okrog 150 metrov dolg park z dvema stezama in nekaj klopmi, v katerem je posejano lepotično grmovje in ostala drevesa je neurejen — zapuščen. Po tleh so kupi papirja, klopi so neprimerne za sedenje
tako da je tistemu, ki išče trohico miru v tem parku, potrebna dobršna mera potrpežljivosti, da lahko vse to prenaša. Večno zatočišče pa imajo v tem parku otroci, ki počenjajo vsemogoče stvari, ki bi jih takrat prav gotovo ne, če bi lahko tod srečali vsaj enkrat na dan paznika. Mar niso bila tudi v ta park vložena družbena sredstva, ki se ob tako slabi vzdrževanosti in neredu puščajo v nemar.
V velikem parku okrog gradu imamo precej dobro organizirano službo nadzornikov, ki skrbijo za red. Ali ne bi bilo mogoče zadolžiti tega nadzornika, da bi enkrat ali dvakrat na dan pogledal tudi v park med Kuzmičevi ulici?
Nova turistična postojanka „Jež“
V gozdičku Zalog, v neposredni bližini Radenec so v soboto popoldne odprli novo turistično postojanko, ki so ji dali ime «Jež«. Za domače in tuje turiste, ki pridejo v Radence bo to priljubljeno izletišče, saj je omenjeni gozdič znan mnogim tabornikom in turistom. Nova turistična postojanka je okusno urejena lesena stavba, krita s slamo, gostom pa bo nudila predvsem domače specialitete. Ob gostišču bodo uredili tudi camping. Za ureditev gostišča in campinga bo radensko zdravilišče investiralo okrog 20 milijonov dinarjev, (na sliki: gostišče Jež, tik pred otvoritvijo — foto I. Kovič)
NOVO NOGOMETNO MOŠTVO REAL V GENTEROVCIH
Preteklo nedeljo je bilo odigrano prvo kolo tekmovanja za prehodni pokal ObZTK Lendava. V prvem kolu je pripravilo največje presenečenje novo ustanovoljeno moštvo Reala iz Genterovec, ki je visoko premagalo Dinamo iz Pinc. Preseneča predaja tekme Olimpije proti Graničarju. Ostali rezultati so več ali manj pričakovani.
NEGOVA
Prebivalci Negove bodo končno dobili vodovod. Kraj,
ki ima šolo in zdravstveni dom doslej ni imel primerne pitne vode. To so morali nositi vaščani iz precej oddaljenega, toda neprimernega vodnega izvira. Pri gradnji vodovoda pomagajo vaščani predvsem s prostovoljnim delom.
Oglas v
Pomurskem vestniku — gotov uspeh!
POMURSKI VESTNIK, 23. SEPT. 1965
2
Priprave na jesensko setev v
Pomurju
Priprave na jesensko setev, ki je tik pred nami, so v Pomurju v polnem teku. Kmetijske organizacije naročajo semena, umetna gnojila, pripravljajo traktorje in priključke. Vsepovsod pa zatrjujejo, da posebnih problemov pri letošnji jesenski setvi ne bodo imeli in, da bo potekala v najlepšem redu.
Letos bi naj v Pomurju posejali nad enajst tisoč hektarjev pšenice, in sicer največ v murskosoboški občini nekaj nad osem tisoč hektarjev, lendavski tisoč petsto hektarjev, ljutomerski tisoč hektarjev in v radgonski šeststo hektarjev. V teh številkah so zajeti posevki kmetijskih organizacij in individualnih proizvajalcev. Prevladujejo privatni kmetijski proizvajalci saj je na primer razmerje med površinami med gospodarskimi organizacijami in privatniki v soboški občni pet proti petindevetdeset.
Če se najprej ustavimo ob vprašanju kvalitetnega semena, lahko ugotovimo, da ga občutno ne bo primanjkovalo, je pa precej dražje kot prejšnja leta, kar zlasti moti privatne kmetovalce, ki so prejšnja leta zamenjevali seme v razmerju ena proti ena cela tri, letos pa je to razmerje dosti večje, ena proti ena cela pet do sedem, tako, da bi moral dati kmet skoraj dva kilograma svoje pšenice za en kilogram semenske pšenice. Kljub temu pa ne bi smeli pozabiti, da je od kvalitetnega semena in ustrezno izbrane sorte močno odvisna višina pridelka. Kot prejšnja leta, bodo tudi letos sejali največ italijanskih sort pšenic, ki so v zadnjih letih pokazale najboljše rezultate, zlasti San pastore, Leonardo, pa tudi francoska etoile de choisy in ruska bezostaja bosta prišli v semenski izbor. Vsekakor bodo morali, ali pa bi morali, kmetijski strokovnjaki svetovati kmetovalcem katere sorte naj sejejo na svojem področju. Ob tem se mi zdi umestno povedati tudi to, da v zadnjem času začnejo nekatera posestva z juga konkurirati našim domačim pridelovalcem semenskih pšenic. Vsekakor bi bila stvar v redu, samo če ne bi bilo znano, da so sorte, ki so prilagojene domačim pogojem rasti dosti bolj zanesljive v pridelku kot pa druge.
Tudi umetnih gnojil letos ne bo primanjkovalo, ker jih imajo kmetijske organizacije dovolj na zalogi, kakor mešanih, tako tudi ostalih. Kljub znatnim podražitvam umetnih gnojil, pa potrošnja le-teh ne bo padla, ker je večina naših ljudi spoznala, da brez izdatnega gnojenja z mineralnimi gnojili, ni visokih donosov, predvsem ne pri visokorodnih, zahtevnih sortah pšenic. Vsekakor bi se morali naši kmetje bolj preusmeriti na uporabo mešanih NPK gnojil, ne pa samo na superfosfat, ki vsebuje le fosfor, nima pa potrebnega dušika, ki je zelo po-
memben pri začetni rasti žit.
Jesenska setev je vsako leto huda preizkušnja za kmetijsko mehanizacijo, ker je treba v najkrajšem času obdelati velike površine njiv. Kljub zagotovilom, da letos ne bo posebnih problemov v nobeni pomurski občini ob jesenski setvi s traktorji in priključki, se nam vsiljuje misel, ki temelji na izkušnjah v prejšnjih letih, da vse tako gladko ne bo šlo in da morajo kmetijske organizacije računati na občasne izpade. Pravijo sicer, da bo nadomestnih delov letos dovolj, vprašanje pa je če bodo dišavnice zmogle popravilo strojev v najkrajšem času. 
V Pomurju primanjkuje tudi vprežnih sejalnic, ki so nujno potrebne pri kooperaciji z manjšimi kmetovalci in v vlažnem vremenu, ko traktor ne more na njivo.
Plan kooperacijske proizvodnje ozimnih žit je v Pomurju nekoliko manjši kot prejšnja leta, vsekakor pa te-
melji na bolj realnih pokazateljih in je toliko bolj uresničljiv. Vsekakor pa je potrebno posvetiti vso skrb privatnim kmetovalcem, kajti še vedno je dosti več posevkov v njihovi lasti in že nekaj stotov zvišanja pridelka v privatni proizvodnji nam lahko prinese dosti tržnih viškov. In prav v tem času je ugoden trenutek, da kmetijske zadruge opravičijo svoj obstoj in delovanje, in sicer s tem, da kmetovalcem pomagajo pri izbiri gnojil in primernih sort za njihovo področje. Vsekakor pa morajo stokovnjaki iti med kmetovalce, ne pa usmerjati jesensko setev iz pisarn, kajti tako bodo spet deležni očitkov na svoj račun, in to dokaj upravičeno.
Jesenska setev je torej pred nami, potrebno bo napeti vse sile, da bodo dela potekla v redu, pri tem pa moramo računati na slabo vreme in na to, da bo letos koruza nekoliko pozneje dozorela kot prejšnja leta. Če bomo napeli vse sile in vključili vse strokovnjake, ter pomagali kmetijskim proizvajalcem pri setvi, lahko računamo na ugoden pridelek.
Ernest Ružič
Problemi vajencev v lendavski občini
Splošno znana resnica je, da so tudi obrtne storitve odvisne od usposobljenosti strokovnih delavcev. Že vrsta let ugotavljamo, da so obstoječe kapacitete z ozirom na naraščanje potreb po obrtnih storitvah še vedno nezadostne. Učenci osnovnih šol se odločajo v glavnem le za nekatere poklice. Poklici kot so zidar, tesar, tapetnik, pek in nekateri drugi, postajajo vedno bolj zapostavljeni, to pa je v glavnem razumljivo, ker so ljudje v teh poklicih dokaj slabo stimuliram. Novi zakon o delovnih razmerjih, ki je izšel letos je imel namen, da se čim več mladih ljudi vključi v poklicne šole, zato je določal tudi minimalno in maksimalno višino nagrad za vajence. Prav to pa je povzročilo — čeprav nagrade z ozirom na življenske stroške niso visoke — da so obrtniki začeli omejevati število vajencev, enako pa so storile tudi delovne organizacije.
Po končani .osnovni šoli se je v lendavski občini odločilo za uk 183 učencev ali 30,8 odst. od vseh, ki so končali obvezno šolanje. Gospodarske organizacije so še pred izidom zakona nameravale sprejeti 81 vajencev, ko pa je zakon izšel so to število omeji-
le na 42. V uk se torej lahko vključi, upoštevajoč tudi privatne obrtnike le 12,6 odst. učencev. Preko 70 odst. učencev, ki so se želeli vključiti v učno razmerje, tega ne bo doseglo, ob tem pa seveda takoj nastane vprašanje ali je bilo prav, da so delovne organizacije za 50 odst. zmanjšale število učencev. V delovnih organizacijah je sedaj v uku 199 vajencev. Če dodamo še sprejete letos, bo 241 mladih v uku. Še nekaj besed o nagradah. Letos je sicer nagrajevanje v večini podjetij po učinku, kar je vsekakor pozitivno, saj si vajenci v večji meri prizadevajo pri delu in učenju. Ob tem velja pripomniti morda to, da bi bilo potrebno one, ki dosegajo pri delu in učenju izredno lepe uspehe pohvaliti pred celotnim kolektivom, ker bi s tem vzpodbujali k še večji odgovornosti in večjemu zanimanju za poklic. V interesu družbene skupnosti pa bi moralo biti, da se problem vajencev čim hitreje reši, stanje takšno kakršno je, vzbuja pri mladih nezaupanje in vpliva na sezonstvo, saj se mladi že na začetku svoje življenjske poti odločajo za sezonsko delo v Avstriji in drugod po Sloveniji.
Vesti iz Lendave
V sredo bodo občinski komite ZMS v Lendavi obiskali predstavniki CK ZMS, da bi se pomenili o delu mladinske konference, ki so se začele pretekli teden, med drugim obravnavajo delo mladih delovnih organizacij. Predstavniki CK ZMS bodo obiskali nekaj mladinskih aktivov in se z mladimi pogovarjali o njihovem delu.
Pomoč podjetij
V soboto so se sestali direktorji delovnih organizacij na občinski skupščini, da bi se dogovorili o možnostih za postavitev polavtomatske telefonske centrale, ki bi bila velikega pomena za lendavsko občino. Delovne organizacije, kakor tudi občinske.
skupščine naj bi prispevale sredstva. Na posvetovanju so govorili tudi o finansiranju šol druge stopnje, posebno pa o tem da naj bi delovne organizacije pomagale s sredstvi. Predstavniki delovnih organizacij so pomoč obljubili.
Pomoč poplavljencem v lendavski občini
Minule poplave, so prizadejale občutno škodo prebivalstvu občine. Rdeči križ je že takrat organiziral akcijo za zbiranje pomoči za poplavljence. Denarna pomoč, ki so je deležni tisti prebivalci, ki jim je poplava uničila stanovanjska poslopja, so dosedaj prejeli 850 tisoč dinarjev pomoči, za 4.300 kg oblačil in obutve, ki jo je občinski Rdeči križ porazdelil prebivalstvu, je prišlo iz mednarodne pomoči, kakor tudi 1.440 kg moke, 320 kg mlečnega prahu, 100 kg olja, ljubljansko podjetje »Lesnina« pa je poplavljencem podarilo 37 kosov pohištva. V akciji razdeljevanja pomoči nudijo občinskemu odboru vso pomoč krajevni
odbori Rdečega križa. Izredno lepa gesta predsednikov KO RK je tudi to, da so se na zadnjem občinskem posvetovanju odpovedali potnih stroškov in dnevnic v korist poplavljencev. Akcijo so podprla tudi nekatera podjetja, ki nudijo občinskemu odboru pomoč v prevozih.
SESTANEK POSLANCEV
V torek popoldne so se v Radgoni sestali poslanci radgonske občine. Obravnavali so nekatere osnutke zakonskih predlogov, ki jih bo v kratkem sprejela republiška skupščina ter predlog rebalansa republiškega proračuna.
Razprava o novem zakonu
V ponedeljek je zasedal svet za šolstvo pri občinski skupščini Lendava. Člani sveta so se seznanili z novim zakonom o šoli, nato pa pregledali zasedbo na šolah v letošnjem šolskem letu. Ker se v zadnjem času med prosvetnimi delavci širijo govorice, o zniževanju sredstev šolam, je predstavnik skupščine izjavil,
da so te govorice neosnovane. Občinska skupščina si prizadeva, da bi prosveta dobila več sredstev za nemoteno delovanje, to pa pomeni, da se bodo tudi osebni dohodki prosvetnih delavcev povečali. Svet za šolstvo je sprejel še nekaj priporočil, ki naj bi jih obravnavala še občinska skupščina.
V Ivanjcih pri G. Radgoni stoji še nekaj let ta nedograjeni gasilski dom. Vaščani so za zgradbo dali tudi prostovoljne prispevke ter pomagali pri gradnji, toda kot kaže je bilo vse to za dograditev doma vendarle premalo.
Upravni odbor Komunalne banke - Murska Sobota
obvešča
Na podlagi 174. člena Zakona o bankah in kreditnih poslih (Uradni list SFRJ, štev. 12/65)
sklicuje
Upravni odbor Komunalne banke Murska Sobota v svojstvu ustanovnega
odbora
Zbor banke
KI BO 3. FEBRUARJA 1966 OB 8. URI V PROSTORIH SEJNE DVORANE SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA.
Zbor banke ima vse pravice in dolžnosti ustanovnega zbora iz 48. do 50. člena zakona o bankah in kreditnih poslih. Zbor bo sklepal o ukrepih, ki so potrebni za prilagoditev organizacije in poslovanja Komunalne banke Murska Sobota z novim zakonom o bankah in kreditnih poslih.
Banka bo svojo organizacijo in poslovanje prilagodila tako, da bo poslovala kot komercialna banka, katere delokrog bo: dajanje kratkoročnih kreditov, odobravanje potrošniških kreditov, sprejemanje hranilnih vlog in depozitov vseh vrst, opravljanje poslov za račun občanov in opravljanje drugih bančnih poslov v okviru veljavnih predpisov.
Banka bo odobravala tudi investicijske kredite za stanovanjsko in komunalno dejavnost ter za trajna obratna sredstva.
Investicijske kredite za osnovna sredstva v druge dejavnosti bo banka odobravala na podlagi posebnih dogovorov po bankah, katere izpolnjujejo pogoje za neposredno dajanje kreditov te vrste.
SEDEŽ NOVO FORMIRANE BANKE BO V MURSKI SOBOTI.
Pravico do enega glasu v zboru banke in pravico soupravljanja (pri delovanju banke imajo vse delovne in druge organizacije ter družbeno-politične skupnosti, ki se pismeno obvežejo, da bodo vložile v to banko svoja sredstva na en izmed naslednjih načinov:
—	da vplačajo din 2,000.000 v kreditni sklad banke v 2 obrokih
—	da oročijo din 5,000.000 za dobo nad 3 leta
—	da oročijo din 10,000.000 za dobo 13 mesecev do 3 let
—	da imajo na svojih računih pri Službi družbenega knjigovodstva povprečno letno din 15,000.000 sredstev (depozitov na vpogled).
Delovne in druge organizacije ter družbeno-politične skupnosti si pridobe pravico za toliko glasov, kolikokrat izpolnijo enega izmed gornjih pogojev s tem, da lahko ima posamezna delovna ali druga organizacija največ 10 odst. skupnega števila glasov. Vse družbeno-politične skupnosti smejo imeti skupaj največ 20 odst. skupnega števila glasov.
Deponenti vloženih sredstev bodo prejemali na vložena sredstva od banke obresti po stopnji, ki jo bo določil zbor banke.
Delovne in druge organizacije ter družbeno-politične skupnosti, ki želijo postati soustanoviteljice banke, naj pošljejo pismene prijave najpozneje 8 dni pred zborom banke, t. j. do 26. januarja 1966. Do navedenega roka naj pošljejo tudi pismeno pooblastilo za predstavnika, ki bo sodeloval na zboru banke.
Prijave je poslati na upravo Komunalne banke v Murski Soboti, Trg zmage 5.
UPRAVNI ODBOR KOMUNALNE BANKE MURSKA SOBOTA
PETROVIČ & CO
optik
G R A Z
Herrengasse 23 Tel. 97-4-74
Strugarja potrebujejo
ŠOLSKI CENTER ZA KOVINSKO STROKO V LENDAVI razpisuje delovno mesto
STRUGARJA
Pogoji: visokokvalificirani strugar ali kvalificirani strugar s končano industrijsko šolo in nekaj let prakse.
Osebni dohodki po pravilniku zavoda.
Zainteresirani se naj osebno ali pismeno zglasijo v upravi zavoda.
Prodamo
Kmetijska zadruga Lendava po sklepu Zadružnega sveta razpisuje javno licitacijo za prodajo:
—	bičes kosilnic
—	travniške in klinaste brane
—	krožne žage z diesel motorjem in
raznih drugih kmetijskih strojev in opreme Javna licitacija bo 3. oktobra 1965 ob 9. uri za gospodarske organizacije, ob 10. uri pa za zasebnike na dvorišču uprave KZ v Lendavi.
POMURSKI VESTNIK, 23. SEPT. 1965
3
Odlok, ki ga ni nihče prebral ali
zanemarjen izgled mesta M. Sobota
Skupščina občine Murska Sobota je že 2. julija sprejela odlok o zunanjem videzu in komunalni ureditvi mesta. Odlok vsebuje ukrepe, ki naj zagotovijo mestu Murska So-
bota estetsko podobo in primerno komunalno ureditev. Celoten odlok je bil objavljen tudi v uradnem vestniku Pomurja in od takrat je veljaven. Od objave odloka je minil že lep čas, vendar prebivalci mesta doslej niso bili podrobno seznanjeni z njegovo vsebino. V tem sestavku ne nameravam pisati o posameznih ukrepih v odloku, pač pa o rezultatih, ki sva jih s sanitarnim inšpektorjem zabeležila pred štirinajstimi dnevi na sprehodu po glavnih mestnih ulicah, v lokalih in prodajalnah ob teh cestah. Velja splošna ugotovitev, da niti občani, niti vodstva gostinskih in trgovskih organizacij ob času najinega obiska še niso poznali vsebine odloka. Morda bi bilo prav zato dobro poskrbeti, da bodo vsi tisti, ki odlok morajo poznati, čimprej sami storili vsaj to, da vzamejo uradni vestnik Pomurja in preberejo, kar tudi po službeni dolžnosti morajo. Sicer bomo še čez leto doživeli kaj takega, kot sva ob najinem obisku, da so ponekod kar vprašujoče gledali v uradni vestnik, saj ga doslej še poznali niso.
Odlok sicer ne predvideva ureditve nekaterih stvari čez noč. pristojni organi tudi ne kaznujejo krivcev takoj, pa vendar bo kmalu potrebno podvzeti morda tudi takšne mere. To naj potrdijo tudi naslednje vrstice.
Na dvorišču hotela Central imajo betonsko smetiščno jamo. Nekaj smeti je bilo v jami, mnogo več pa zunaj. In kokoši, ki niso last hotela, so pridno iskale v kupu smeti hrano, tako da je kup zavzemal čedalje večjo površino. Ko ga je sanitarni inšpektor opozoril na to. je direktor dejal, da pač čistilke ne ubogajo in odlagajo smeti poleg smetiščne jame. Obljubili so nam, da bodo prebrali odlok in ukrepih v kratkem vse potrebno. Toda, smeti bi lahko
bile v smetiščni jami, četudi odlok ne bi bil sprejet. Ali ne?
Dvorišče ali vrt, karkoli že je. tam za prodajalno tobaka pri ginekološkem oddelku bolnice, je vse prej kot pri-
merno urejeno. To lahko opaziš s pločnika. Bližje ogledati pa si smetišča ob ograji ne moreš. Krepak volčjak, privezan na dovolj dolgi verigi, skrbi za »status quo«. Prebivalce v Kerenčičevi ulici s hišnimi številkami 7. 9 in 11 pa nič ne moti pločnik pod okni. ki je prekrit s smetjem in listjem. Tudi ti odloka verjetno niso prebrali, sicer bi vedeli, da morajo skrbeti za čistočo na pločnikih pred hišo.
Ne bi bilo odveč s potrebnim znakom zabraniti prevoz z vprežnimi vozili po Bolniški ulici. Tako bi ob bolnici na cesti ne imeli več živalskih iztrebkov. Ob tej cesti sta pač dva oddelka bolnice. Prevoz je možen za vprežna vozila tudi po Lole Ribarja ulici, za
prometni znak pa bi že nekje staknili potrebne dinarje.
Slaba cesta proti Bakovcem je posebnost, ki jo s težavo najdeš v neposredni bližini kakšnega mesta. Ob tej posebnosti pa je še ena. Celo več zanimanja (zgražanja) lahko vzbudi kot cesta sama. Ta posebnost je smetiščna jama ob bakovski cesti. To je pravzaprav edino zbirališče odpadkov in smeti za naše mesto. Edino in neurejeno! Ne-
posredno ob cesti in poleg mlake umazane vode in smradu opozori na to posebnost mimoidočega tudi napisna tabla, ki bi že zdavnaj lahko bila na dvorišču Dinos-a. Na tabli piše: Murska Sobota. Sicer pa vrnimo se k smetišču. Moralo bi biti ograjeno, smeti in odpadni material bi morali vsakih 24 ur sežgati, komposirati ali pa jih vsaj kontrolirano nasipavati. Tega sedaj nihče ne dela. Smetišče je ob cesti in ob smetišču je stanovanjska hiša. Posebnost je ostala, nikomur v čast in priznanje. Kdo bo le prebral odlok in storil nekaj, da ta posebnost ne bo tako izzivalno bodla v oči. V zasmeh vsem, ki v mestu stanujemo.
V Kocljevi ulici, na nasprotni strani pošte je hiša s širokim vhodom na dvorišče. Lastnik hiše, priletna ženska je tarnala na dvorišču ob razmajanih hlevih, svinjskih in kravjih ter ob kurnikih o tem, da prejšnji lastnik noče in noče teh prostorov izprazniti. Nekje drugje v mestu je zgradil novo hišo. hleve pa je pustil v središču mesta: v lepem okolju stanovanjskih blokov na cesti Štefana Kovača in zelenjavne prodajalne v Kocljevi ulici. Prejšnji lastnik je gluh za opozorilo sanitarnih inšpektorjev, zato bo pač plačal primerno kazen. Morda ga bo to spametovalo in bo ugotovil. da hlevi ne sodijo v središče mesta.
Ob koncu pa še nasvet poslovodjem soboških trgovin: »Preberite odlok v Uradnem vestniku Pomurja, sicer ne boste vedeli, da morate pred svojimi prodajalnami postaviti koše za odpadke.« Prebere pa ga naj tudi lastnik male kokošje farme za skladiščem
Samopostrežbe, sicer bo zaradi »nevednosti« farmo še povečal.
Že v začetku prihodnjega leta bodo sanitarni inšpektorji skušali s primernimi ukrepi zaustaviti hreščanje in čivkanje. ki prihaja na ušesa mimoidočih na pločnikih. Rejci domačih živali, si bodo morali najti pač drugo zaposlitev. Vse zaradi odloka, predvsem pa zaradi estetske podobe mesta Murska Sobota.
Hlevi v središču mesta — v Kocljevi ulici (joto: K. Sukič)
Edino, in še to neurejeno smetišče (foto: K. Sukič)
III. simpozij sodobne komorne glasbe v zdravilišču Radenci
Tovarišica Breda Žnidarič, glavni urednik zdraviliškega glasila Radenski vestnik, ki organizira vse priprave III. simpozija sodobne komorne glasbe v Radencih, nam je o tem med drugim povedala: Tudi III. festival, je kot pri prvih dveh festivalih, sestavljen, iz koncertnega in simpozijskega dela. V prvem delu bodo 4 koncerti, dva jugoslovanske komorne in dva
koncerta svetovne glasbe. Čeprav je na programu sodobna glasbena ustvarjalnost, pa so se pri sestavi programa izagibali, da bi zašli v ekstremno moderno in eksperimentalno smer.
Poudarek letošnjega festivala v Radencih na dveh domačih klasikih sodobne glasbene ustvarjalnosti na Josipu Slavonskemu in Slavku Ostercu, katerih skladbe bodo
izvajali na otvoritvenem koncertu, v petek, 24. septembra ob 20. uri. V soboto so na sporedu klasiki sodobne glasbe: Berg, Prokofjev in Bartok, v nedeljo pa sta na programu 2 koncerta, na dopoldanskem bo lahko slišati skladbe jugoslovanskih skladateljev, medtem ko bo na popoldanskem zaključnem koncertu zastopana zopet svetovna glasba.
Med domačimi izvajalci velja omeniti instrumentalni ansambel Slavka Osterca ter zagrebški kvartet. Med tujimi gosti pa se bo prvič predstavil renomirani instrumentalni ansambel »Die Reihe« iz Dunaja in znani violinist Gulii iz Italije.
Simpozijski del festivala je namenjen razstavi o skladateljih Ostercu in Slavenskemu s spremno besedo Danila Pokorna in Pavla Štefanoviča. Priprave na III. festival so se pričele kmalu po II. festivalu, kar bo verjetno rodilo ugodne rezultate.
Ika
Z bazenskega posvetovanja mladine v Apaški dolini
Na nedavnem bazenskem posvetovanju mladine v Apačah so ocenili dosedanjo dejavnost mladinskih organizacij na apaškem področju. Prišli so do zaključka, da je zastoj ki se pojavlja v nekaterih mladinskih organizacijah, posledica medsebojne neenotnosti in slabe izbire vodstev.
Vzrok za premajhno dejavnost v Apačah je na primer neorganizirano koriščenje klubske sobe, ki je izkoriščena samo 10-odstotno, zato je mladina v Apačah izrazila željo, da dobi v samoupravljanje klubski prostor, kjer bo skupno z ostalimi organizacijami izvajala razne izobraževalne akcije in druge dejavnosti. Razprava na sestanku je pokazala, da marsikje res ni pogojev za organizirano delo, da pa so tudi aktivi, ki pod zelo slabimi pogoji — na pri-
mer Lešane — dosegajo zelo lepe uspehe. Tam so se znašli in so skupno z gasilci uredili skupen prostor. Da si zagotovijo čim boljša sredstva so na posvetovanju sklenili, da bodo skrbneje kadrovali. Z evidentiranjem kandidatov so že pričeli, postavili pa jih bodo šele po razpravah na sestankih in predvolilnih konferencah. Letne konference aktivov in delovne konference na osemletkah bodo izvedli do 15. oktobra. Sklenili so, da bodo za letne konference pripravili kvalitetne razprave o angažiranju mladine pri realizaciji načel gospodarske reforme. Na koncu so postavili koordinacijsko vodstvo, ki predstavlja neke vrste komite za mladino apaškega področja. Za predsednika je bil izvoljen Mile Stajkovski.
IKA
Radenci: 59. štev. Radenskega vestnika
Na 35. straneh je izšla 59. številka Radenskega vestnika, glasila delovnega kolektiva Zdravilišča Radenska Slatina.
Iz uvodnega članka Franca Sapača »Gospodarjenje v I. polletju« izhaja, da so v podjetju v primerjavi z lanskim letom v tem obdobju povečali zdravstvene storitve za 104, gostinske za 58 in proizvodnjo za 38 odstotkov. Zadovoljivi uspehi so tudi v zaposlovanju, izrabi delovnega časa in storilnosti dela. Isti pisec je prispeval še članek: »Znanje je beseda, ki jo v zadnjem času močno poudarjamo. Razgovor z zdraviliškim gostom, pod naslovom: Malo za šalo. malo zares, sledi zapis Ivana Štrafeleta o značilnostih novega zakona o varstvu pri delu. Mira Slavič piše o sode-
lovanju Radenske slatine na sejmih. Letos je zdravilišče sodelovalo kar na dveh sejmih v naši državi: na vinskem sejmu v Ljubljani in na jesenskem velesejmu v Zagrebu. O naši skriti rezervi razglablja Tine Sredenšek, prof. Jan Šedivy pa sodeluje v vestniku s člankom o kulturnih željah in kulturnih gostih. Zanimive so dopustniške impresije do Črnega morja in nazaj. Ferija Horvata.
Tu so še prispevki o drugem simpoziju ljudske keramike, III. festivalu sodobne komorne glasbe, ki bo v Radencih od 24. do 26. septembra, dalje članki: ali te zanima. ali ste dober šef ter športne vesti, ki jih je pripravil Tone Žnidarič.
Ika
Kritika že, ampak . . .
Tako je s to rečjo pri nas. Kritika ima že v vsakdanji praksi, posebno pa še v novinarski, menda več ovir kot vzpodbud. Načelno se z njo vsi strinjamo, toda ob tem načelu se vedno pojavi tisti neizbežni ampak. Kolikokrat smo že naleteli na podobne reči, zakaj samo nas vidite, pravijo eni, tudi pri drugih se dogajajo podobne reči ,pravijo drugi, podatki so netočni, nerealni, neobjektivni, pisali ste zlonamerno. Vsi smo za kritiko, toda zakaj, ampak ... Veliko je primerov tako ali drugače postavljenih vprašanj, obsojanj in utemeljevanj »svojih podatkov«, pogledov, recimo: pisec je pisal o tem ali onem in navajal neresnične podatke. Res je, nihče ne zanika in nihče se ne dela nezmotljivega, toda ko se polemizira s piscem o sestavku, naj se navedejo »resnični« podatki, bolje bi bilo kot načelno razpravljati, in obsojati. Ali recimo: pisec je pisal o prekinitvi dela in po izjavah predstavnikov političnih organizacij, kakor tudi po ugotovitvah na številnih sestankih, opozoril na problem z željo da se napake ne bi ponavljale. Ali je izjava predstavnika sindikata v podjetju dovolj, da se zve za
posamezni problem? Ali pa vlada še vedno tisto staro: edino direktor lahko daje izjave in odloča o vsem? Včasih se slišijo tudi take izjave kot recimo ta: pri nas je samoupravljanje razvilo splošno kolektivno odgovornost, tako da sploh ni mogoče govoriti o posamezni odgovornosti. K takim modrovanjem ni potrebno dajati komentarjev. Včasih nekdo ob kritiki pripomni, to so malenkosti, toda kaj je malenkost in kaj ni? Za nekoga bo malenkost pokvariti en izdelek, medtem ko za potrošnika, ki kupi ta izdelek, ni malenkost. In naposled, kaj je objektivnost? Mar zares samo izjava vodilnih tovarišev v podjetjih? Kritika je pač taka stvar, kdor je do nje prehudo zahteven je morda v načelu proti njej. Ko govorimo o kritiki se nehote vrača spomin nazaj v tisti čas ko smo na sestankih čitali pismo IK CK ZKJ. Spominjamo se tudi izjav, da je pri nas v lendavski občini vse v redu, da pri nas nismo delali napak. Ali je res bilo tako? Ali pa so se nam zdele napake malenkostne in se zavoljo tega o njih ni »splačalo« govoriti. Danes smo v drugačnem položaju, reforma ki je in ki bo razen materijalnih »preračunavanj« zahtevala tudi »preračunavanja« v mišljenju nas v to sili.
V Agromerkuru gradijo hladilnice
Obrat KIK Pomurka — Agromerkur je po dolgoletnih prizadevanjih naposled zagotovil toliko sredstev za gradnjo hladilnice, da so pred dnevi že začeli s temelji. Tovrstna hladilnica je za predelovalno industrijo neobhodno potrebna. Sredstva za ta-
ko veliko investicijo, ki je med največjimi v soboški občini v tem letu in velja 320 milijonov dinarjev, je 50-odstotno zagotovila direkcija za prehrano v Beogradu iz svojih skladov s tem, da ima prednost skladiščenja blaga, ki je namenjeno za materialne rezerve.
Hladilnice bodo predvsem urejene za skladiščenje perutnine in jajc. Ti prostori bodo obsegali okrog 1000 kvadratnih metrov hladilnega prostora za skladiščenje okrog 3 milijone jajc in 100 ton perutnine. Opremo za hladilnice ima podjetje že kupljeno. V Agromerkuru predvidevajo, da bodo hladilnice končane do polletja prihodnjega leta.
Ta objekt bo pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj perutninarstva v Pomurju, ker so doslej izkušnje pokazale, da je vsakršno skladiščenje izven lastnega območja zelo podražilo proizvodne stroške.
Sestanek ravnateljev srednjih šol
Pred nedavnim so se v prostorih soboške občinske skupščine sestali ravnatelji srednjih šol iz Murske Sobote. Razpravljali so o pogojih drugo stopenjskega šolstva pred novim šolskim letom. Največ pozornosti so v razpravi posvetili predavateljskemu kadru, za katerega je že leta nazaj znano, da se precej izmenjuje. Bili so mnenja, da je potrebno v prihodnje utrditi stalnost kadra, ker je le tako možno doseči kvalitetne predavatelje. Na sestanku so se pogovarjali tudi o honorarnih predavateljih, ki bodo še naprej učili na tistih šolah, kjer specifičnost pouka zahteva ozko specializirane strokovnjake, ki v primeru stalne namestitve ne bi bili polno zaposleni.
Navzoči se niso strinjali, da se na terenu dogajajo primeri, absolventi srednje šole za telesno vzgojo poučujejo poleg telovadbe še predmet tuj jezik za kateri niso kvalificirani.
Predmet razprave na omenjenem sestanku je bila tudi administracija na srednjih šolah. ki je v primerjavi z osnovnimi šolami boljša. Obravnavali so tudi možnosti za ustanovitev posebnega servisa, ki bi opravljal administracijo za soboške srednje šole.
Ribnik in kopališče v Beltincih
Nekateri Beltinčani si že vrsto let prizadevajo (med njimi je najbolj vnet predsednik turističnega društva Elemer Sepeši). da bi v Beltincih zgradili kopališče. V ta namen so že večkrat prišli na dan z idejami, ki pa kljub vsemu niso prinesle zaželjenega uspeha. Začelo se je že leta 1945. Takrat so nameravali urediti kopališče v ribniku blizu kmetijskega posestva, vendar so morali začeta dela pri čiščenju ribnika zaradi mehkih tal opustiti. Po nekaj letih so zopet nameravali zgraditi betonsko kopališče v parku, blizu obstoječih športnih objektov. Toda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je ostalo le pri besedah. Končno so zopet lansko leto prišli na idejo, da bi poglobili nižinski del ob potoku Črncu v parku, kjer bi nastal ribnik, ki pa bi lahko služil Beltinčanom tudi za kopanje. Čeprav se je tudi tokrat postavljalo vprašanje, kje dobiti finančna sredstva, se je stvar vendarle nekoliko premaknila naprej. Beltinčani so izkoristili bager cestnega podjetja, ki je v neposredni bližini asfaltiralo cesto, s tem da bi v odškodnino dali na razpolago gramoz za cesto. Vendar kot kaže zgornja plast
gramoza ni odgovarjala in so dela zopet opustili. Prizadevanj nekaterih Beltinčanov pa še vedno ni bilo konec. Čeprav so nekateri odločno nasprotovali nadaljnji ureditvi ribnika, se je turistično društvo ob pomoči krajevne skupnosti vendar odločilo, da nadaljuje z deli. In tako je v Beltincih nastal ribnik, ki naj bi v bližnji bodočnosti služil tudi kopalcem, ki so se doslej kopali v gramoznici v Konjščeku, ki pa ni najbolj primerna. Vsa nadalnja dela pri ureditvi ribnika v Beltincih se bodo od-
vijala po načrtu, ki ga bo izdelal predsednik turistične zveze za Pomurje, ing. Jalšovec. Predvidevajo, da bodo za prodani gramoz zbrali toliko sredstev, da bodo lahko primerno uredili okolico. Beltinski ribnik, ki je elipsaste oblike, primerno globok, bo imel zgrajene tudi jezove, ki bodo regulirali vodostaj. Za razliko od ribnikov v Negovi, Bukovnici in Ljutomeru, bo ta verjetno tudi čistejši, ker bo skozi speljan tok Črnca. Poleg kopalcev bodo tako dobili svoje mesto tudi drsalci.
Se bo jesenska setev začela pravočasno?
To je vprašanje, ki že sedaj zasluži posebno pozornost. Če se spomnimo samo leto dni nazaj, ko je bil prav v jesenskem času precejšen izpad pri setvi, od katere je v veliki meri odvisna tudi žetev, potem se ne moremo čuditi, če so v večini kmetijskih organizacij za setev že pripravljeni. Umetna gnojila, seme, zaščitna sredstva in strojna mehanizacija; vse je že nared.
Na večjih površinah, kjer imajo kmetijske organizacije zasejano silažno koruzo pa
se pojavlja problem, če bo pridelek pravočasno pospravljen. To zadeva kmetijski obrat KIK Pomurka, ki mora pospraviti okrog 750 hektarov silažne koruze, a nima zato potrebnih siloznih kombajnov. Za pospravilo koruze v zrnu so poskrbeli tako, da dobijo 3 ameriške kombajne za trganje koruze.
Obrat za kmetijstvo v Rakičanu bo letošnjo jesen posejal okrog 684 ha površin s pšenico, od katere bosta predvsem zastopani sorti: Leonardo in Libelula.
GRADNJA VODOVODA V LJUTOMERU
Pomanjkanje pitne vode v Ljutomeru, je eden izmed perečih problemov. Občina se je že dalj časa prizadevala, da bi dobila potrebna sredstva za gradnjo vodovoda. Letos bodo ta prizadevanja tudi realizirana. Iz Lukavec, kjer je dovolj vode, bodo do 25. oktobra letos napeljali vodovodne cevi do ljutomerskega podjetja Marles. Stroški gradnje bodo znašali okrog 76 milijonov dinarjev. Prvoten projekt so spremenili tako, da bo vodovodna napeljava potekala ob železnici. Z realizacijo novega projekta, bi se stroški gradnje zmanjšali za okrog 5 milijonov din.
POMURSKI VESTNIK, 23 SEPT 1965
4
MURSKA SOBOTA:
Kaj menijo potrošniki o združitvi trgovskih podjetij ?
O napovedani združitvi sedanjih petih trgovskih podjetij v soboški občini v eno podjetje se odvijajo živahne razprave, ki pa so kot kaže stvar samo trgovskih delavcev in še nekaj ljudi v občini.
Na uredniškem sestanku smo se dogovorili, da bomo vprašali tudi potrošnike, kaj oni mislijo o združitvi trgovskih podjetij. Obiskali smo nekaj trgovin ali pa smo kupcem postavljali vprašanja kar na ulici. Rezultat ni bil zadovoljiv, saj je večina potrošnikov s katerimi smo se pogovarjali, prvič slišala o združevanju trgovskih podjetij. Zlata Berden, uslužbenka soboške obč. skupščine: »Vsaka združitev prinaša nekaj novega. V kolikor bi se stroški poslovanja dejansko znižali in če bi se obseg režijskega osebja zmanjšal, bi bil dosežen namen združitve. Kot potrošniku pa se mi postavlja pri vsem lem drugo vprašanje, če bo čutiti konkurenčnost in če se bo tudi izbira zboljšala pri združitvi v eno trgovsko podjetje«.
Franjo Šonaja, direktor Zavoda za zaposlovanje v M.
Soboti:
»V sedanjih pogojih gospodarjenja je po mojem mnenju tako odločitev treba res vsestransko in temeljito proučiti, ker bi vsakršna prenagljenost lahko imela posledice. To je res, da je pet trgovskih podjetij v občini preveč in da so sredstva pri takem poslovanju preveč razdrobljena.
Aleksander Abraham, zasebni kmetovalec iz Šalo-
vec:
»Nekaj sem o združitvi že slišal, vendar mislim, da je to vse premalo, da bi lahko človek nekaj več povedal. Sicer pa se mi pri vsem tem postavlja vprašanje — konkurenčnost, če bo ta še obstajala v primeru združitve v eno trgovsko podjetje. Tudi
sedaj o veliki konkurenčnosti ni mogoče govoriti. Toda konkurenčnost ni samo v ceni, marveč tudi v izbiri blaga.« Mirko Ungar, računovodja v soboškem internatu:
»Pet trgovskih podjetij je v občini res preveč. Združiti ta podjetja v eno ali dve pa je posebno vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti tako ali drugače. Kot potroš-
nik menim, da se konkurenca ob združitvi ne bi zmanjšala, če lahko sploh govorim o kakšni konkurenci v naši trgovini. Mislim, da bi bila bolj aktualna.«
Angelca Žižek iz M. Sobote:
»Sem za združitev, če gre za pocenitev v naši trgovini. Pri tem pa se sprašujemo, kako bo s konkurenco v prodajalnah in kvaliteto izbire.«
Zabeleženo ta teden
Radgonski potrošniki, predvsem gospodinje že precej časa in ob vsaki priložnosti poudarjajo, da je bilo takrat, ko je bilo v Radgoni več trgovskih podjetij veliko bolje: večja izbira pa tudi pri cenah je bilo čutiti konkurenco.. Podobno kot pri špeceriji pa pravijo da je tudi v mesnicah kjer da vedno primanjkuje meso. O tem, da naj bi bili v Radgoni dve trgovski podjetji govorijo skoraj na vsakem zboru volivcev. Vprašanje je, če bi bilo gospodarno imeti namesto enega dve trgovski podjetji, predvsem, ko vse teži k združevanju, vendar imajo pripombe na račun izbire pa tudi cen svojo vrednost.
Po simpoziju ljudske keramike v Radencih
V zdravilišču Slatina Radenci se je končal drugi simpozij, posvečen ljudski keramiki, ki so se ga mimo domačih slovenskih poznavalcev udeležili tudi strokovnjaki iz Srbije, Madžarske in Poljske. Prvi simpozij s to tematiko, ki ga je bil v istem kraju pred dvema letoma, je imel še izrazito kulturno propagandne namene, da bi popestrili življenje tega zdraviliškega okolja in pritegnil turiste. Tokrat pa sc si Etnološko društvo Jugoslavije kot pokrovitelj. Pomurski muzej kot organizator in uprava zdravilišča kot prireditelj zastavili v povezavi z Etnografskim muzejem v Ljubljani veliko bolj resne in globlje študijske namene.
Vrsta predavanj in raziskav naše in sosednje keramike naj bi osvetlila pristne prvine ljudske tradicije in dala nekatere napotke tudi za njihovo praktično uporabo pri izdelovanju. Dr. Emilijan Cevc je predaval o estetiki ljudske keramike, Vlasta Koren o prekmurski keramiki, Persida Tomič o ljudski keramiki v Srbiji, Poljakinja Marija Palakijewicz iz Toruna o študijskih in aplikativnih vprašanjih ljudske keramike, Štefan Hajdinjak o ekonomskem položaju prekmurskih lončarjev, Anka Novak o gorenjski keramiki in Marija Kres z o keramiki na madžarsko — slovenski narodnostni meji. Predavanja so pokazala, da so raziskovanja ljudske keramike pri nas na Slovenskem pravzaprav šele v povojih in da gre predvsem šele za zbiranje gradiva. Prispevki iz drugih predelov so študijsko segli že dlje, kar bo pa vsekakor dal spodbudo tudi za preučevanje teh vprašanj pri nas.
Ko so govorili o uporabi prvin in vzorcev ljudske kerami-
ke pri praktičnem izdelovanju, so ugotovili, da je ta proizvodnja često nekoliko kičasta in da se odmika pristnim ljudskim tradicijam. Zato so predlagali, da bi ustanovili koordinacijsko telo, v katerem bi bili etnografi, arhitekti, oblikovalci in ekonomisti, ki bi našim lončarjem predlagali čiste oblike, v bistvu njihove stare, nepokvarjene oblike in da bi poslej te tudi izdelovali za množične trgovske potrebe. Konkretno gre tu zlasti za naročila podjetja »Dom«. Nekateri lončarji, ki so bili prav tako navzočni na razgovorih, so namreč pripovedovali, da jim podjetje »Dom« predpisuje forme, ki so znatno drugačne, kot njihove prejšnje pristne ljudske oblike, da pa se lahko poslovno uveljavljajo samo s temi standariziranimi modeli. Seveda je tu treba upoštevati tudi vprašanje tržišča, kamor »Dom« predvsem plasira svoje izdelke, vendar bi bilo le treba ugotoviti, če to ni vse samo pomota in da bi se morda s pristnimi ljudskimi izdelki v množičnih serijah lahko še bolj uveljavili tudi poslovno. Na žalost pa predstavniki podjetja »Dom«, ki so bili sicer na simpozij povabljeni, pri pogovorih niso sodelovali.
Slovenski etnografski muzej je skupno s Pomurskim muzejem v tem času priredil manjšo razstavo nekaterih značilnih izdelkov naše ljudske keramike.
Koristen sklep je bil tudi to, da ne bi ostali samo pri ljudski keramiki, ampak da bi v prihodnjih bienalskih srečanjih postopoma obravnavali še druge izdelke naše domače obrti, npr. vezenine, čipke, pohištvo itd.
Po Radenskem vestniku
Ta teden v črnem okvirju
MOPEDIST VOZIL PO LEVI STRANI
V vasi Grabšinci je prišlo do lažje prometne nesreče med voznikom osebnega avtomobila reg. št. MB 133-09, ki ga je upravljal Ivan Peršak iz Moravec št. 102 in mopedistom Matijo Ivanušem iz Grabanoša št. 6. Voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Videm ob Ščavnici proti Grabšincem. Na nepreglednem ovinku pa mu je po skrajni levi strani ceste pripeljal mopedist s sopotnico Terezijo Matekovič iz Moravec št. 128. Voznik osebnega avtomobila je takoj, ko je opazil pred seboj mopedista vozilo ustavil, mopedist pa je trčil v sprednji desni del avtomobila. Mopedist in sopotnica sta bila lažje poškodovana in sta iskala zdravniško pomoč v bolnici. Na osebnem avtomobilu je nastala materialna škoda za ca. 150.000 dinarjev, na mopedu za 80.000 dinarjev.
VOZILA BREZ LUCI Huda prometna nesreča se je pripetila v Krogu med kolesarjema Stankom Kolman-ko iz Kroga št. 125 in Alojzem Bejakom iz Kroga št. 151. Oba kolesarja sta vozila brez luči in se na križišču zaletela. Pri nesreči je dobil Bejek rano na glavi, Kolmanko pa zlom ključnice in manjše odrgnine na obrazu.
MOPEDIST TESNO PREHITEVAL PEŠCA
Hujšo prometno nesrečo je povzročil mopedist Jože Sever iz Murske Sobote, Mojstrova 10 v vasi Črnelavci, potem ko je tesno prehiteval pešca Aleksandra Lepošo, ga je zadel s krmilom, kar je imelo za posledico. da je z mopedom padel po cestišču. Pri padcu je dobil hude telesne poškodbe, ima prelom zgornje in spodnje čeljusti, pretres možganov, rano na očesu in druge odrgnine.
ZARADI PREVELIKE HITROSTI PADEL
Lažjo prometno nesrečo je povzročil pretekli teden na cesti Melinci — Beltinci voznik motornega kolesa reg. št. G 26-700 last Slavka Koterja iz Gradca, voznik Štefan Jerebic iz Melinec št. 106. Jerebic je brez vednosti lastnika vzel motorno kolo in zaradi velike hitrosti padel po cestišču ter pri tem dobil odrgnine na rokah in nogah in je bil odpeljan v soboško bolnišnico.
NI IMEL ODBOJNEGA STEKLA IN LUCI
Na Tišinski cesti v Murski Soboti je prišlo do lažje prometne nesreče med voznikom osebnega avtomobila Metodom Žirovnikom iz Rateč 7. in kolesarjem Jožetom Mikolom iz Tropovec 25. Kolesar se je peljal iz smeri Tišina proti Murski Soboti brez odbojnega stekla in luči. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila, zadel kolesarja in ga zbil po cestišču. Na srečo ni bilo telesnih poškodb, niti materialne škode.
MOPEDIST PODRL PEŠCA
Na Titovi c. v M Soboti je prišlo do lažje prometne nesreče pred hotelom Zvezda, pri prehodu za pešce, med mopedistom Zverom iz Beltinec 288 in pešcem  Marijo Lehner iz Grada 192-a. Do ne-
sreče je prišlo, ko je Lehnerjeva prečkala cesto na prehodu za pešce in je iz Lendavske ulice pripeljal mopedist, ki pa ni upošteval prednosti pešca ter ga je verjetno zadel z osovino desnega kolesa v levo nogo.
PADEL Z VOZA IN SE POŠKODOVAL
Na cesti II. reda v vasi Noršinci je prišlo do nenavadne prometne nesreče. Vozniku konjske vprege Izidorju Rajhu iz Noršinec št. 22., ki se je peljal skozi vas Noršinci. je padel levi konj, kar je imelo za posledico, da je padel z voza tudi voznik in se poškodoval na glavi in je bil prepeljan v soboško bolnišnico.
POSTALO MU JE SLABO IN JE PADEL Z VOZA
Pretekli teden je prišlo do prometne nesreče tudi na cesti Genterovci — Kamovci. S kravjo vprego se je po cesti peljal Milan Mihel iz Kamovec št. 34. Nenadoma mu je na vozu postalo slabo, zaradi česar je padel z voza in si zlomil rebra. Prepeljan je bil v soboško bolnišnico.
NESREČA NA PETANJSKEM MOSTU
Do lažje prometne nesreče je prišlo pretekli teden na mostu reke Mure v Petanjcih med voznikom osebnega avtomobila reg. št. MS 23-68, ki ga je upravljal Anton Borak iz Murske Sobote, Stara ulica 16. in voznikom osebnega avtomobila reg. št. MB 154-00, ki ga je vozil Jože Muc iz M. Sobote, Vrazova 1. Oba voznika sta vozila v smeri Murska Sobota — Radenci. Spredaj je vozil s povprečno hitrostjo 40 km na uro Borak, za njim pa Muc. Ko je Borak pripeljal na most je hitrost nekoliko zmanjšal, zaradi kratke varnostne razdalje pa je Muc trčil s prednjim delom svojega vozila v zadnji del spredaj vozečega avtomobila. Pri tem je nastala materialna škoda za ca 150.000 dinarjev. Telesnih poškodb ni bilo. Vzrok nesreče še raziskujejo.
ZARADI VINJENOSTI PADEL
Lažja prometna nesreča se je pripetila na cesti II. reda pred gostilno Šadl v Lipovcih. Vinjeni kolesar Ivan Forjan iz Lipovec 33. se je peljal iz smeri Rakičan — Lipovci. Ko je pripeljal do gostilne Šadl je hotel zapeljati na dvorišče in je vsled pijanosti padel po cestišču ter se telesno poškodoval, tako da je bil prepeljan v soboško bolnišnico.
MOTORIST TRČIL V MOPEDISTA
V vasi Selo je prišlo do hude prometne nesreče. Z motornim kolesom reg. št. MS 10-773 je vozil Geza Bačič iz Križevec št. 153, na motorju pa je imel sopotnika Kolomana Koltaja iz Križevec 151. Pred cerkvijo v vasi Selo se je srečaval z nepoznanim osebnim avtomobilom in tudi nepoznanim mopedistom. Trčil je v mopedista, pri čemer sta motorist in sopotnik padla po cestišču in dobila hude telesne poškodbe. Bačič je dobil poškodbe na glavi in levi roki, poškodovan je bil tudi Koltaj. Oba sta bila prepeljana v soboško bolnišnico.
Razgovor o posledicah poplave
Lansko leto je občinska komisija za narodno obrambo Ljutomer imenovala štab za pomoč v elementarnih nesrečah z nalogo, da pregleda objekte, ki so izpostavljeni najrazličnejšim morebitnim elementarnim nesrečam, da zavaruje take objekte, da sodeluje z drugim občinskimi štabi itd. Že na prvi seji štaba so bili posamezni prvi seji štaba so bili posamezniki zadolženi, da pripravijo določene reševalne ekipe, ki so v času elementarnih nesreč na razpolago občinskemu štabu. Tako so bile v nekaterih podjetjih formirane naslednje ekipe: v Imgradu zidarsko-tesarska ekipa, v Zdravstvenem domu — zdravstvena ekipa, v Tehnostroju varilska ekipa (v slučaju železniških nesreč in podobno), v Križevski opekarni dve delovni ekipi po 15 ljudi, v premogovniku Presika posebna ekipa, ki je specializirana za nesreče pod zemljo in je tudi primerno opremljena. V slučaju nesreče bi VŽK in Mlekopromet dala na razpolago skupno 10 kamionov. Čeprav se še niso dogovorili z drugimi delovnimi organizacijami za pomoč v slučaju elementarne nesreče, pa imajo skoraj v vsaki delovni organizaciji ekipe, ki bi priskočile na pomoč.
Na seji so razpravljali o novem zakonu o NO, ki med drugim pravi, da mora občinska skupščina dati delovanju civilne zaščite zakonsko podlago. Zaradi tega bi bilo potrebno, da bi v najkrajšem času Svet za NO Občinske skupščine Ljutomer izdelal predlog odloka o ukrepanju štaba za civilno
zaščito pred in po elementarnih nesrečah, ter ga predlagal občinski skupščini. Po sprejetju odloka bi imel štab za svoje delovanje tudi zakonsko podlago v občinskem odloku.
Stab v slučaju nesreče ni niti dovolj opremljen, kar se je še posebno pokazalo ob lanskih oktobrskih poplavah, poplave so večkrat tako narasle, da so vode na več mestih silile prek nasipov. Ob zadnji letošnji poplavi, ki je bila najhujša so izvedli v ogroženih vaseh alarm, kateremu so se odzvali številni občani in prišli reševat na ogrožena mesta ter mnogo pripomogli, da škoda, ki je nastala ni bila večja. Pri reševanju so se zlasti izkazali mladinci predvojaške vzgoje, ki so ta čas taborili v Ljutomeru. Slabosti pri reševanju so se pokazale zlasti prireševanju kmetijskih površin, ker lastniki od strani štaba niso bili pravočasno obveščeni. Tako je voda odnesla precej žitaric ter oškodovala še druge kmetijske pridelke. Zaradi tega bo potrebno izboljšati nekatera organizacijska vprašanja ter obveščanje (redno obveščanje, če prihaja kaka nevarnost iz Avstrije preko Radgone, da bi reševalne ekipe bile v pripravljenosti). Določili so tudi zbirno mesto članov štaba v času nesreče.
Ob koncu seje so zadolžili posamezne člane štaba, ki bodo v najkrajšem času pregledali stare nasipe in predlagali štabu, konkretne ukrepe.
pp-
Tov. urednik!
Ob poplavi, ki je prizadela domače kraje, smo bili aktivni tudi v Ljubljani. Nismo držali križem rok, temveč smo se takoj vključili v nabiralno akcijo. Kot predsednik RK Trnovo v občini Ljubljana-Vič dobro poznam kako je potekala celotna akcija. Do-
slej smo že zbrali čez 300 tisoč dinarjev v gotovini in za 400 tisoč dinarjev vrednosti raznega materiala, ki smo ga že odposlali v centralno skladišče. Akcija pa poteka, tako pri nas, kakor tudi v ostalih ljubljanskih občinah.
Jože Sečko, Ljubljana —
Trnovo.
VASA POPOVIČ:
KO PA SEM CIGAN
Povem vam sentimentalno zgodbo v ce-molu o otrokih, o deklicah in dečkih četrtega razreda osnovne šole v centru Beograda. Sentimentalno zgodbo v molu — ciganskem, ki bo spremljan s tihim tercom, kot rahlim brundanjem. (V nasprotju z durom je mol žalostna tonska vrsta ljudskega petja).
Povem vam in ne bom se zjokal!
Hajd, moj mali Ciganček — jaz: Jugoslovan, ti tudi: Jugoslovan — hajd, naj ti in jaz ne jokava, ko to pripovedujeva! Kaj praviš?
Gospod, ko pa sem Cigan!
To praviš! Pusti potem, da sam pripovedujem tvojo zgodbo: od začetka!
Tako je bilo:
V sobici v kleti, na podstrešju, v majhni sobici z malo opreme, z mnogo otrok, so živeli . . . sred sredine Beograda!
(Ta prvi stavek je zastarel po tonu in fakturi in: nema veze).
Boljše je tako: Cigan in Ciganka. delavca in Jugoslovana sta imela že veliko otrok, ko je najmanjšemu prišel čas za šolo. Lepo sta ga umila, okrpala in zlikala ter ga odvedla v šolo, gospodsko (je poudarila mati Ciganka).
(Tudi ta drugi stavek ne ustreza, falšton, spominja na pseudosocialno tarnanje).
Nema veze. Zakaj bi moral biti ta začetek pomemben. Vrlo važno .. . Ciganček je šel v šolo sredi centra Beograda, kjer je večina otrok lepo oblečena, zato sta ata in mama: umila in okrpala, čudovito, tudi zlikala svojega majhnega sinčka Cigančka. Potem sta se vsak dan trudila naj jima mali ne bo umazan in strgan: naj se ga sošolci ne sramujejo.
Ciganček pa ni bil dober učenec. Ni bil najslabši, toda: učenje je šlo s težavo ( ko se je učil, so jokali bratci in sestrice in ni imel vseh knjig, niti zvezkov niti blokov, ne radirke in je tudi sam često jokal). In vendar se je nekako guralo: en razred je izdelal, potem drugi, pa je drugega, zdi se mi, ponavljal (nema veze), potem tretjega, zdaj je že v četrtem . . .
In se je v četrtem razredu zataknilo: in ne gre. Nikakor ne gre. Slabo. (Se en brat se mu je rodil,
toda: za enega brata se dobi le en otroški dodatek).
Ciganček se je v šoli dostikrat zamislil: ni poslušal učiteljičinega pripovedovanja. Učiteljica pa je bila dobra in razumna, želela je z njim govoriti, a ostalim otrokom je natihem svetovala: več se družite s Cigančkom.
Oh, kako je bilo lepo: ko je Cigančka povabila neka deklica na rojstni dan! On je prinesel šopek cvetja (mislim: iz rundele pri Kneževem spomeniku, toda: tega nikomur ne povejte, to je sentimentalna zgodba). In. na tem praznovanju je Ciganček prepeval: deklici in vsem deklicam in dečkom na praznovanju. O, kako lepo smo se imeli. — so pripovedovali pozneje v šoli.
Toda rojstni dan te deklice: ni vsak dan. Druge dneve so rojstni dnevi drugih deklic in dečkov, a druge deklice in dečki imajo druge starše, druge ate in mame . . . Čakajte, tudi to naj povem: o starših. Pravzaprav o enem roditeljskem sestanku.
Tudi Cigani starši so prišli na roditeljski sestanek. I ata i mama sta se lepo okrpala in zlikala (ali gnjavim: s tem krpanjem in likanjem? Tiho. ne gnjavim), in sta prišla na roditeljski sestanek. Vedela sta že. da njun sin slabo izhaja v šoli in zato sta prišla.
Učiteljica pa je bila razumna in pozorna: vem, da nimate veliko časa, vem kako živite, ne dolžim vas, mi se bomo tukaj, vsi skupaj potrudili, pa bo boljše, vaš sin je dober otrok, samo da ga z več pozornosti obdamo . . .
In učiteljica je predlagala roditeljskemu sestanku: tovariši in tovarišice, hočem, da me razumete, imamo tukaj enega učenca, precej slab je kot učenec, drugače je to dober otrok, mali Ciganček, zato želim, da bi tudi vi starši mojih učencev pomagali . . . glejte, če bi on, dva-trikrat tedensko bil povabljen k najboljšim učencem na dom, na kosilo in bi z vašimi otroci popoldne preživel v igri in učenju! Jaz predlagam, glejte tovarišica: vas, vaš otrok je odličen učenec in vi ga vsekakor lahko tudi na obed povabite: pa po kosilu naj se skupaj učita in igrata!
A imenovana tovarišica je vstala (ni pogledala Cigančkovega ato in mamo) in je rekla glasno in ponosno: moj otrok se ne bo družil s Ciganom!
Tako je rekla in — sedla
(Jaz zdaj pravim: vi tovarišica niste tako pomembni — da bi lahko takoj sedli!)
A zardela je učiteljica.
Učiteljica je zardela, vendar je rekla, trdo in tiho: nimate prav tovarišica . . ker to pomeni, da bi zdaj vsak med nami lahko rekel: moj otrok se ne bo družil z nekim Slovencem, Hrvatom, Srbom ali Makendoncem!
(Učiteljica se ni spomnila, da bi rekla: tovarišica, to je fašizem, dol fašizem!)
In: nič. Nikomu ništa, roditeljski sestanek je bil končan . . .
Ciganček je bil tudi dalje slab učenec.
Naj sem slab učenec, kaj mi kdo more, ne morem jaz končati šolo, tudi moj ata ni končal šole! je zašepetal nekega dne svojemu sošolcu v klopi. Kaj me briga, je rekel Cigančkov sošolec. Kaj mene briga! je ponovil Ciganček in jezno gledal skozi okno: sonce je sijalo, ali je deževalo (a prav lepo je eno in drugo).,
A nekega dne (ah, nekega dne, bi rekel pesnik: nekega usodnega dne!) je prišel nek Cigančkov šolski tovariš v šolo z uro na roki! (Kupil mu jo je ata).
(A tisti ata, ki kupi svojemu desetletnemu sinčku zlato uro za to, da jo nosi v šolo: ta ata je napihnjen).
Tudi deček je bil precej napihnjen, pa vendar je snel uro z roke: da jo pokaže vsem — od roke do roke.
In otroci so vzklikali: kakšna ura, pravo zlato! tudi meni bo moj ata(! tudi meni bo moja mama!
Tako, od roke v roko, je ura prišla tudi v Cigančkove roke: in Cigančkove roke so se zatresle, ura je padla na cement in se razbila.
Bog moj, kako so otroci popadli Cigančka, združeni otroci v lepih oblekah: Cigan, svinja, prostak, umazani, grdi, roke so ti umazane, baraba, norec, nor si kot noč, som, bedak, kupil boš novo uro, moraš kupiti, tvoj ata mora kupiti, vse mu bomo prodali, mora biti ista ura, iz istega zlata, 21 rubinov, švicarska . . .
In Ciganček je jokal in drhtel in drhteč se je po zvonenju vsedel v svojo klop.
Učiteljica je rekla: pogovorili se bomo o tem po uri!
A med uro je Ciganček napisal poslovilno pismo:
Učiteljica, oprostite mi, naj mi oprostijo vsi, tudi Miki naj mi oprosti za uro, nisem hotel, bogami nisem hotel, in naj mi Miki oprosti tudi za tisto, ko sem mu nekoč preklinjal mater gosposko, naj mi oprosti, kriv sem, a moj ata tega ne more plačati, moj ata je Cigan, kaj morem: ko pa sem tudi jaz Cigan . . . učiteljica moja, imel sem vas rad kot mamo. oprostite mi, nisem mogel biti boljši učenec, nisem mogel: ko pa sem Cigan! naj mi oprostijo vsi da sem Cigan, oprostite mi vsi, jaz zdaj grem v Donavo, grem da se ne vrnem, ne morem tako, ko pa sem Cigan . . .
Učiteljica je govorila lekcijo in gledala skozi okno, ko je Ciganček pisal svoje pismo.
A neka deklica, neka dobra deklica za Cigančkovim hrbtom, ona se je nagnila čez klop: in vse prečitala ... In je pograbila to pismo in je grozno zahlipala: Ciganček ga je poskušal iztrgati iz njene majhne stisnjene pestnice!
Ne pustim, ne pustim, ne dovolite, tovarišica! je vpila deklica: ko je Ciganček stekel proti vratom.
In učiteljica je ujela Cigančka. Najprej ga je pustila, da se je izjokal v njenem naročju in šele nato je, sede na klopi objemajoč drhtečega Cigančka, imela majhen govor.
Nekaj takega, vse v tem smislu: zakaj naj takšen lep in dober deček, z najboljšim sluhom v razredu, lep mali črnooki deček, zakaj naj on skače v motno Donavo zaradi figaste zlate ure? kaj je ura: sto vijakov, dva kazalca, malo zlata! mar bomo, otroci, zapustili svojega tovariša zaradi te malenkosti?
A otroci so dovzetna stvorenja, otroci so jokaje vzklikali: ne bomo, tovarišica! ne damo ga, tovarišica!
Učiteljica je potem še rekla: kar se tiče te ure, bom jaz govorila z Mikijevim očetom, nema veze! In do nadaljnjega: prepovedano je nošenje zlatih ur v šolo!
(Morda ni rekla ravno: prepovedano je, toda jaz rad v tej zgodbi tako povem).
Tudi Ciganček se je malo umiril in se je nasmehnil ...
Glejte, na koncu zgodbe je: hapyend!
Toda zakaj je konec zgodbe? Pa, Ciganček ima šele enajst let in jaz ne vem: kakšen bo njegov konec: kje bo njegov konec.
Prevedel: V. Sirec
POMURSKI VESTNIK, 23. SEPT. 1965
5
Pomurski rokomet po poti navzdol?
Rokomet je športna panoga, ki je tudi v Pomurju v zadnjih letih dosegla velik razmah. Poleg množičnosti je bila dosežena tudi določena kvaliteta. Največ uspeha so vsekakor imeli rokometaši Beltinec, ki so v svojem 7-letnem delovanju že nastopali v republiški ligi, kjer so zasedli drugo mesto. Toda v lanskem letu so se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev s težavo prebijali skozi tekmovanja. Zadeva je postala še hujša letos, ko za tekmovanje niso dobili nobenih sredstev in so pred prvenstvom ugotavljali: ali še naprej tekmovati ali odstopiti? In zares je prišlo do najhujšega. Rokometaši Beltinec, ki so zadnja leta predstavljali Pomurje v najvišjem tekmovanju so odstopili od tekmovanja. Vprašamo se, ali res nismo bili v stanju zbrati minimalna finančna sredstva, da bi omogočili nadaljnjo tekmovanje najkvalitetnejšemu rokometnemu kolektivu v Pomurju? Ali res ni škoda, da smo zanemarili to, kar smo sami vzgojili in obdržali kvaliteto, ki smo jo dosegli? Rokometni kolektiv v Beltincih je razpadel, igralci Horvat, Peterka, Balažič in Klemenčič pa že z uspehom nastopajo za barve Ormoža v republiški ligi. Čeprav so se igralci, ki so nekaj let zastopali barve domačega kluba s težkim srcem odločili, da spremenijo barvo kluba, so to morali storiti, kajti sicer bi njihova kvaliteta nazadovala. Toda, ali s tem ne bo nazadovala kvaliteta pomurskega rokometa? Zaradi finančnih težav namreč tudi ekipa ESŠ iz Murske Sobote, ki si je kot prvak vzhodne okrajne lige pridobila pravico nastopa v štajerski rokometni ligi, ni posegla v višje tekmovanje in je to mesto prepustila rokometašem Velike Nedelje.
Prav gotovo bi v danem primeru morala tudi ObZTK v Murski Soboti več storiti in vsaj eni ekipi omogočiti nadaljnjo tekmovanje, kajti prav ona je poklicana, da odloča o vsem telesnokultumem življenju na svojem območju in skrbi, da se nadaljnji razvoj odvija po nekem določenem načrtu.
Feri Maučec
Otvoritev namiznoteniške sezone
TVD Partizan Lendava je za začetek sezone 1965-66 pripravil turnir 8 najboljših igralcev Medžimurja, Varaždina in Pomurja. Turnirja se niso udeležili igralci Varaždina in Žižek, član Gojenca iz Murske Sobote. Najsigurnejšo igro je pokazal član Slobode iz Čakovca — Soldat, ki je brez poraza zasedel prvo mesto. Presenetil je domačin Frančeškin, ki je kot pionir zelo sigurno igral in si s 5 zmagami deli drugo mesto z veteranom ing. Klemenčičem. Največje presenečenje turnirja pa je vsekakor soboški pionir Žekš, ki je zasedel četrto mesto, kar je zelo lep uspeh. Sledijo Unger, Šimonnič, Šimonka in Mikac. Turnir je pokazal lep napredek pomurskih pionirjev, čeprav nekateri tekmovanja niso resno jemali.
V mesecu oktobru je predviden II. republiški turnir za mladince in pionirje v Mariboru. Namiznoteniška zveza Slovenije pa je dodelila organizacijo letošnjega prvenstva pionirjev TVD Partizan Lendava in s tem dala priznanje za njihovo požrtvovalno delo z mladino, kar naj bo tudi vzpodbuda za nadaljnje delo in za dosego čim boljših rezultatov.
Po sestavljeni tabeli za lansko sezono, vidimo, da je precej po-
murskih tekmovalcev med prvo dvanajstorico v Sloveniji. Pri članih je Žižek na 12, ing. Klemenčič na 13, Unger na 19. mestu. Pri članicah je Kološeva na 14, Sakačeva pa na 15. mestu. Pri mladincih je Žižek na 20., pri mladinkah pa Kološeva na 19. mestu. Med pionirji je Simonka na 7, Simončič in Frančeškin pa na 11—12. mestu, medtem ko je Kološeva med pionirkami na 13. mestu itd.
Tudi letošnji koledar tekmovanja je zelo pester, vprašanje pa je, ali bo mogoče zaradi finančnih težav sodelovati na vseh tekmovanjih.
S. K.
V soboto atletski miting v Murski Soboti
Atletski klub »Pomurje« prireja v soboto ob 15. uri na igrišču gimnazije v Murski Soboti atletski miting, ki bo obenem tudi kvalifikacija za »Pokal Atletske zveze Slovenije«. Organizator pričakuje, da se bo poleg članov AK Pomurje, tekmovanja udeležilo večje število tekmovalcev iz srednjih šol, kar je tudi priložnost, da pomerijo svoje moči pred bližajočim se tekmovanjem za »Atletski pokal srednjih šol Slovenije«, katerega pokrovitelj je CK ZMS. Tako bomo imeli priložnost po dvomesečnem premoru videti zopet pomur-
ske atlete, ki so v minuli sezoni dosegli lepe uspehe. Tokrat bodo na sporedu naslednje discipline: moški: 100 m, 400 m, 1500 m, višina, daljina, krogla in štafeta 4 krat 100 m. Ženske: 60 m, 600 m, daljina, višina, krogla in 4 krat 100 m štafeta. Pravico nastopa imajo vsi, ki svojo udeležbo najavijo organizatorju. Prijave je poslati na AK Pomurje — Šolski center za blagovni promet, v roke tov. Matišu, ali pa oddajo prijave pol ure pred pričetkom tekmovanja.
M. Š.
Pomurska rokometna liga
Zmaga Kroga v Lendavi
V prvem kolu pomurske rokometne lige za člane so pripravili posebno presenečenje rokometaši Kroga, ki so zmagali v Lendavi, medtem ko so se ostala srečanja v glavnem končala s pričakovanimi izidi. V štajerskem derbiju med Radenci in Radgono je zmaga pripadla Radgoni, na novo formirana ekipa Sobote je premagala novinca Enotnost, lanskoletni okrajni prvak ESŠ pa je zabeležila zmago v Murskih Črncih nad domačim Mladincem.
Rezultati I. kola:
Radenci : Radgona 16:21 Mladinec : ESŠ 17:22 Enotnost : Sobota 15:30 Lendava : Krog 17:20
Občinska rokometna liga
Rezultati: člani:
ŠZD : Rakičan 13:21 Gojenec : Agroservis 15:26 članice:
ŠZD : Beltinci 4:5
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Kladivar: Mura 4:0 (2:0)
V nadaljevanju prvenstva SNL so nogometaši Mure v nedeljo gostovali v Celju in se v borbi za točke pomerili z bivšim članom druge zvezne lige Kladivarjem. Proti pričakovanju se je tekma končala z visoko zmago domačinov. Kakor poročajo je imel Kladivar skozi celo tekmo terensko premoč in je zasluženo zmagal. Nasprotno pa so nogometaši Mure
tokrat prikazali slabšo igro od prvih dveh kol. Domačini so prišli v vodstvo že v 15. minuti, ko je Perper z desne strani močno streljal in presenetil vratarja Sobote. Nato se je zopet izkazal Dobrajc in minuto pred koncem prvega polčasa povečal vodstvo. V drugem delu igre so domačini še dvakrat zatresli mrežo gostov ter dosegli visoki rezultat. Tekmo je vodil Podlipnik iz Ljubljane.
Prihodnjo nedeljo gostujejo nogometaši Mure v Ljubljani, kjer se bodo srečali z istoimenskim klubom.
SLOVENSKA CONSKA LIGA — VZHOD
MEJNIK : GRAFIČAR 5:3
(3:3)
Nogometaši Grafičarja so v nedeljo gostovali v Svečini in se v prvenstveni tekmi III. kola SCL — vzhod pomerili z domačim Mejnikom. Tekma se je končala z zmago domačinov, ki so tako še naprej ostali brez poraza in prevzeli vodstvo na tabeli. Domačini so že v prvih minutah ostro napadali in kmalu prišli v vodstvo z 2:0 po krivdi tokrat nesigurne obrambe Grafičarja. Nato so se zbrali tudi gostje ter rezultat znižali, toda že v protinapadu so igralci Mejnika povečali vodstvo na 3:1. Preostalih nekaj minut prvega polčasa je pripadlo Grafičarju, ki je tudi uspel do konca prvega polčasa rezultat izenačiti na 3:3.
V drugem polčasu je izvedel nekaj nevarnih napadov Grafičar in tudi imel dve zelo lepi priložnosti za gol, ki jih pa Marič in Benčec nista izkoristila. Mejnik se je nato otresel pritiska in do konca tekme dosegel še dva gola in zmago. Pri Grafičarju, ki je tokrat prikazal boljšo igro od prejšnjih kol, je bil boljši del moštva napad, medtem ko je tokrat popolnoma odpovedala obramba. Za Grafičarja so bili uspešni Benčeč, Bažika in Marič. Grafičar je nastopil v tejle postavi: Podlesek, Šeruga, Martinuzi, Sapač, Bagari (Husar), Burger, Benčec, Fijuk, Marič, Bažika, Kozar.
Prihodnjo nedeljo gostuje Grafičar v Mariboru, kjer se bo srečal z moštvom Kovinarja.
KOVINAR : NAFTA 1:1 (1:0)
V prvenstveni tekmi SCL — vzhod sta se v Mariboru razšli moštvi Nafte iz Lendave in domačega Kovinarja z delitvijo točk. Tekma sama ni bila lepa niti na kvalitetnem nivoju, saj sta obe moštvi igrali pod svojimi zmogljivostmi. Domačini so prišli v vodstvo v 39. minuti po krivdi tokrat nerazpoloženega vratarja Farkaša. Tudi Nafta je imela v tem delu nekaj priložnosti za gol, ki pa jih ni izkoristila. V drugem polčasu sta moštvi nadaljevali z ležerno igro. V 73. minuti je Prendl premagal domačega vratarja in postavil končni rezultat tekme. Nafta je nastopila v tejle postavi: Farkaš, Furšt, Perša I, Bači III, Bači II, Bači I, Balantič, Prendl, Hobor, Kerek, Perša II.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
KLADIVAR : MURA 1:1 (1:0)
I. SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO POMURJA V PLAVANJU
Soboška gimnazija pomurski prvak
Na olimpijskem plavalnem bazenu v Radencih je bilo v petek, dne 17. septembra 1965 I. Pomursko srednješolsko prvenstvo v plavanju. Na prvenstvu je nastopilo 75 tekmovalcev in tekmovalk iz štirih Soboških srednjih šol, Gimnazija, Učiteljišče, ESŠ in SŠTV.
V	lepem sončnem vremenu si je uspelo tekmovanje srednješolcev ogledati okrog 1000 gledalcev — predvsem dijakov.
V skupnem številu točk so zmagali tekmovalci in tekmovalke gimnazije, ki so zbrali 133 točk, učiteljišče 71 točk, SŠTV 60 točk in ESŠ 12 točk. Ženske ekipe: gimnazija 41 točk in učiteljišče 33 točk dočim ESŠ in SŠTV nista postavila ekipe za ženske. Pri moški konkurenci je stanje točk sledeče: Gimnazija 92 točk, SŠTV 60 točk, učiteljišče 38 točk in ESŠ 12 točk.
Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati:
Moški: disciplina 50 m prsno:
1. Ravnič (gimn.) 42,8; 2. Brulc (učit.) 47; 3. Šoštarič (učit.) 47,7; 4. Gerič (SŠTV) 48,2; 5. Varga (gimn.) 52,8; 6. Ščernjavič (učit.) 55,6; 7. Šinko (gimn.) 1:02,1; 8. Tinev
(gimn.) 1:03,9; 9. Fifolt (učit.) 1:04; 10. Bagar (gimn.) 1:07,4.
Disciplina 100 m prsno:
1. Podlesek (gimn.) 1:34; 2. Lindič (SŠTV) 1:40,6; 3. Deškovič (ESŠ)
1:44,8; 4. Dolgov (učit.) 1:47,4;	5.
Šemerl (SŠTV) 1:48,9.
Disciplina 50 m hrbtno:
1. Klun (SŠTV) 39; 2. Starc I (gimn.) 39,6.
Disciplina 50 m delfin:
1. Ojnik (SŠTV) 44,3.
Disciplina 50 m prosto:
1. Przybilski (gimn.) 32,9; 2. Podlesek (gimn.) 33; 3. Gomboši (ESŠ) 33,2; 4. Lindič (SŠTV) 34,5; 5. Brulc (učit.) 35,1; 6. Klun (SŠTV) 36,4; 7. Ščernjavič (učit.) 43,7; 8. Šoštarec (učit.) 46,5; 9. Kavaš (gimn.) 48; 10. Füle (učit.) 56; 11. Fifalt
(učit.) 1:04
Disciplina 100 m prosto 1. Starc I (gimn.) 1:10,9; 2. Starc V. (gimn.) 1:16; 3. Potočnik (SŠTV)
1:51,3.
Disciplina štafeta 4 x 50 m prosto 1. Gimnazije I. 2:13; 2. SŠTV 2:33; 3. Gimnazija II. 2:38,7 4. Učiteljišče 2:42,6; 5. Gimnazija III. 3:04,3. Disciplina štafeta 4 x 50 m mešano:
1. Gimnazija I. 2:53,4; 2. SŠTV 3:05; 3. Gimnazija II. 3:17,6; 4. Učiteljišče 3:58,6.
Ženske: disciplina 50 m prsno: 1. Pfeifer (gimn.) 47; 2. Janež
(gimn.) 53,5; 3. Glažar (učit.) 59,9; 4. Kampjut (učit.) 1:01,2; 5. Rajbar (gimn.) 1:02,3; 6. Belovič (učit.) 1:06,9; 7. Sakač (učit.) 1:08; 8. Geč (učit.) 1:14; 9. Korpič (gimn.) 1:15; 10. Flisar (gimn.) 1:15.
Disciplina 100 m prsno:
1. Gomboc (učit.) 1:51,5.
Disciplina 50 m prosto:
1. Pfeifer (gimn.) 47; 2. Topolovec (gimn.) 59.
Disciplina štafeta 4 x 50 m prosto 1. Učiteljišče 3:53,6; 2. Gimnazija I. 4:51,6.
Kramberger Jože
S I. srednješolskega prvenstva v plavanju v Radencih
POMURSKA NOGOMETNA LIGA
Dvajset golov Brazde
Tudi četrto kolo pomurske nogometne lige je prineslo nekaj izrednih presenečenj. Za največje presenečenje so tokrat preskrbeli nogometaši Brazde iz Dobrovnika, ki so nasuli Šalovcem kar dvajset golov, kar je svojevrsten rekord na nogometnih igriščih. Toda že sam nastop Šalovec z devetimi i-
gralci in potem še katastrofalni rezultat kaže, da s to ekipo nekaj ni v redu. Prijetno so presenetili tudi nogometaši Bogojine, ki so nepričakovano odnesli obe točki iz Ljutomera in zaustavili Tehnostroj pri nizanju zmag. Za presenečenje pa so naposled poskrbeli tudi nogometaši Dokležovja, ki so osvojili obe točki v srečanju s Puconci ter prevzeli vodstvo na tabeli, kar predstavlja za lanskoletnega člana občinske lige doslej največji uspeh. Turnišče je visoko odpravilo Tišino in se prebilo na drugo mesto tabele, Beltinci so zabeležili svojo prvo zmago proti Veržeju, Radgona pa je gladko premagala Bakovce. Vrelec je bil prosti.
Rezultati IV. kola:
Dokležovje : Puconci 4:3 Brazda : Šalovci 20:0 Turnišče : Tišina 8:1 Radgona : Bakovci 3:0 Tehnostroj : Bogojina 1:2 Beltinci : Veržej 4:1 Vrelec prosti Tabela
Dokležovje	4	3	1	0	14:5	7
Turnišče	4	3	0	1	16:6	6
Tehnostroj	4	3	0	1	12:5	6
Radgona	4	3	0	1	9:5	6
Brazda	4	2	1	1	29:7	5
Bogojina	4	2	1	1	6:6	5
Puconci	3	2	0	1	18:9	4
Bakovci	4	2	0	2	9:9	4
Beltinci	3	1	0	2	7:9	2
Vrelec	3	1	0	2	7:14	2
Veržej	4	0	1	3	7:15	1
Tišina	4	0	0	4	7:25	0
Šalovci	3	0	0	3	0:26	0
Pomurska košarkarska liga
Visoka zmaga košarkarjev Ljutomera
V nedeljo je bilo odigrano prvo kolo jesenskega dela prvenstva v pomurski košarkarski ligi. Tokrat so presenetili košarkarji Ljutomera, ki so visoko premagali Raki-
čan. Ljutomer je imel skozi celo tekmo pobudo na svoji strani, tako da zmaga niti enkrat ni bila ogrožena. S to zmago so se košarkarji Ljutomera prebili na drugo mesto tabele. Zanesljivo je zmagalo tudi moštvo Sobote nad Radenci ter tako povečalo vodstvo na tabeli in je korak bliže najvišjemu naslovu. Čeprav smo šele na začetku drugega dela prvenstva je skoraj za gotovo že oddano prvo mesto ekipi Partizana iz Murske Sobote, ki ima prednost štirih točk. Borba bo le za drugo mesto, kjer pa kot izgleda, ima največ možnosti ekipa Ljutomera. Rezultati IV. kola:
Sobota : Radenci 64:51 Ljutomer : Rakičan 54:35 Tabela
Sobota	4	4	0	367:198	8	+ 169
Ljutom.	4	2	2	160:191	4	- 31
Radenci	4	1	3	200:255	2	- 55
Rakičan	4	1	3	146:229	2	- 83
POKALNE NOGOMETNE TEKME
NAFTA : BRANIK 0:1 (0:0)
Graničar : Olimpija 3:0 Petišovci : Mladost 3:5 Zvezda : Mura 4:0 Real : Dinamo 5:1
LASTNIKI NOVIH MOTORNIH VOZIL!
Korozijska zaščita z originalnim Valvoline — tectilom; v enem dnevu, kvalitetno, za ceno 5.000 din.
agroservis m. sobota
Servisi: ZASTAVA, OPEL, DKW, RENAULT.
barvanje
vozil
AGROSERVIS
MURSKA SOBOTA
POHOD PO SLOVENSKI TRANSVERZALI
Skupina mladink iz IV. letnika SŠTV iz Murske Sobote je v minulem tednu izvedla pohod po slovenski transversali ter obiskala Uršlo goro, Smrekovec in Raduho. Pohod je trajal tri dni in je uspel, čeprav vremenske razmere niso bile najbolj ugodne.
POHOD PO POMURSKI POTI
V petek in soboto so v okviru pedagoške prakse dijaki SŠTV iz Murske Sobote izvedli pohod po pomurski poti. Zanimivost tega pohoda je v tem, da si je vsak dijak SŠTV poiskal še po tri učence iz osnovne šole ter jih samostojno vodil po pomurski poti, kjer so tudi zbirali žige. Ob tej priložnosti so tudi navezovali stike z najmlajšimi ter obiskali bivše dijake SŠTV, sedanje učitelje telesne vzgoje.
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 26. septembra
8.05 Mladinska radijska igra: Miro Jerkovič: Kje je robot? 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Miloš Sova: Z angleškimi padalci; 10.20 Pesmi, ki so jih peli španski borci; 10.40—11.45 Lahka glasba; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.30 Za našo vas; 13.45 »Pred domačo hišo«; 14.00 Nedeljsko srečanje z velikani koncertnih odrov; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna J. Švanjcer: Njih pet; 15.50 Kitara v ritmu; 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Mojstrske partiture; 21.00 Športna poročila; 21.10 Glasba ne pozna meja.
PONEDELJEK, 27. septembra
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Med kitaristi in čembalisti; 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Franc Vilar: Intenzivnost reprodukcije živine;
14.05	S poti po Angliji; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05 Operni koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu;- 18.15 »Signali«; 18.45 Novo v znanosti; 20.00 Izbrali smo vam; 20.50 Simfonični koncert.
TOREK, 28. septembra
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Anton Lajovic: Pesem jeseni; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Spanrong: Priporočene sorte ozimnega žita v zvezni sortni listi; 12.40 Čez hrib in dol; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: O narodni pesmi; 14.35 Španska pesem in ples v delu Manuella de Falle; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Koncert ob 17.05; Simfonična glasba; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Slovenski vokalni solisti, orkestri in ansambli zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Majhen recital; 20.20 Radijska igra: Matjaž Kmecl: Avtomobili; 21.07 Johann Strauss: Cigan Baron (odlomki iz operete).
SREDA, 29. septembra
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Arije iz oper Bedricha Smetane; 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Marija Orešnik: S kakovostjo krme je mogoče poceniti pitanje prašičev; 12.40 Slovenske narodne pesmi;
14.05	Radijska šola za srednjo stopnjo: Lizika za vse; 14.35 Iz koncertov in simfonij; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 20.00 Baldassare Galuppi: bavnih orkestrov.
Podeželski filozof; Opera v 3 dejanjih; 21.15 Vedri zvoki velikih za-
ČETRTEK, 30. septembra
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Tri uverture Davorina Jenka; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Miran Marušič: Kaj hočemo doseči z rekonstrukcijo vinogradov v KZ Koper; 12.40 Čez zelene trate; 14.05 Kratke skladbe slovenskih skladateljev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05 Simfonična glasba; 18.00 Poročila 18.15 Turistična oddaja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 — aktualnosti doma in po svetu; Glasbeni nokturno.
PETEK, 1. oktobra
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Erkel Ferenc: Nekaj odlomkov iz o-
pere »Bank Ban« 12.30 Kmetijski nasveti — Ing Franjo Urlep: Strokovno izobraževanje gozdnih delavcev; 12.40 Skozi vas; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; Pravljica o Marjetici; 14.35 Baročni preludij; 15.30 Partizanske in množične pesmi naših narodov; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zvoki iz studia 14 — popevke in ansambli; 18.45 Kulturni globus; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Iz zborovskega opusa Marjana Lipovška; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 2. oktobra
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Tenorist Miro Brajnik poje pesmi; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Rado Linzner: Priporočila s posvetovanja agronomov družbenih posestev; 12.40 Prek sončnih dobrav;
14.05	Koncertno kramljanje; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05 Gremo v kino; 17.35 Krešimir Baranovič: Imbrek z nosom
—	baletna suita; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Popevke tega tedna; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Sobotni večer s plesom; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
TELEVIZIJA
ČETRTEK, 23. septembra
10.00	TV v šoli; 11.00 Angleščina
—	ponovitev; 16.10 TV v šoli: Zračni pritisk in vreme — ponovitev;
17.40	Pogumno in veselo — oddaja za otroke; 18.10 Kdo se boji volka? — ruski otroški balet; 18.25 TV obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.10 Mikrofestival — III. del zabavno glasbene oddaje; 19.40 Kalejdoskop; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Kulturna panorama; 21.40 Iz arhiva Jugoslovanske kinoteke; 22.10Waterpolo za trofejo Italije
—	posnetek tekmovanja v Budimpešti; 24.00 Poročila.
SLJEME, AVALA
18.25 Informativne oddaje; 19.40 Prapagandna oddaja; 20.30 Narodna glasba; 20.40 Filmski omnibus;
21.40	Lirika — oddaja studia Sarajevo; 21.50 Včeraj, danes, jutri waerpolo za trofejo Italije.
PETEK, 24. septembra
10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 TV v šoli; 18.00 Pogumno in veselo — oddaja za otroke; 18.25 TV Obzornik; 18.45 TV Tribuna; 19.15 Spomeniški mozaik — kult. oddaja; 19.45 TV akcija; 20.00 TV Dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Ujeto srce — celovečerni film; 22.10 Poročila.
SLJEME, AVALA
18.25	Informativne oddaje 18.45 TV tribuna; 19.15 Narodna glasba
—	KUD Branko Cvetkovič; 19.45 Propagandna oddaja; 20.30 Celovečerni film; 22.00 Informativne oddaje.
SOBOTA, 25. septembra
10.00 TV v šoli; 17.40 Kje je, kaj je — oddaja za otroke; 17.55 Zoki poki — lutkovna oddaja; 18.10 Vsako soboto; 18.25 TV obzornik; 18.45 Kmet in Car — ruska narodna pripripovedka; 19.40 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik;
20.40	Sprehod skozi čas; 21.10 Humoristična oddaja; 22.00 Rečna ladja — serijski film; 22.50 Waterpolo za trofejo Italije — posnetek tekmovanj v Budimpešti; 24.00 Poročila.
SLJEME, AVALA
18.10 Hrvatske narodne pesmi in plesi — I. del; 18.25 Informativne oddaje; 19.40 Propagandna oddaja; 20.30 Jazz scena; 20.40 S kamero po svetu; 22.00 Zgodbe za vas
—	serijski falm; 22.25 Včeraj, danes, jutri Waterpolo za trofejo Italije.
KUHARICO POTREBUJEJO
Delovna skupnost Šolskega izobraževalnega centra za razne stroke v Murski Soboti razpisuje delovno mesto
KUHARICE
Pogoj: polkvalificirana ali kvalificirana kuharica. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov centra.
Nastop službe s 1. 10. 1965. Prijave poslati do 27. 9. 1965.
BLISK: inštalaterji
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE »BLISK« V MURSKI SOBOTI sprejme tri nove sodelavce:
—	DVA KVALIFICIRANA VODOVODNA INŠTALATERJA
-	ENEGA KVALIFICIRANEGA ELEKTROINŠTALATERJA
Pogoj: kvalifikacijo z nekaj prakse Rok prijave je 8 dni.
O izboru kandidatov bodo tisti, ki so se prijavili za razpisano delovno mesto, obveščeni v 8 dneh od dneva izbire.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
POMURSKI VESTNIK, 23. SEPT. 1965
6
PRODAJAJO ZA DEVIZE
GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK« LENDAVA OBVEŠČA VSE INTERESENTE, DA PO POOBLASTILU NARODNE BANKE JUGOSLAVIJE PRODAJA OD 10. SEPTEMBRA 1965 DALJE TUDI ZA TUJA PLAČILNA SREDSTVA, t j. DEVIZE. ZA TUJA PLAČILNA SREDSTVA PRODAJA:
-	opečne izdelke
-	gradbene storitve
-	prevozne storitve
PLAČILA V DEVIZAH SPREJEMA V EFEKTIVNI VALUTI IN ČEKIH. PRI PRODAJI DAJE 10 ODST. POPUSTA NA MALOPRODAJNE CENE. KUPCEM ZAGOTAVLJA IZDOBAVO IZDELKOV ODNOSNO IZVRŠITEV NAROČENIH STORITEV V KRATKEM ROKU.
POSLOVALNICA MURSKA SOBOTA
ZA DELOVNE KOLEKTIVE ORGANIZIRAMO
BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobusni izlet — vožnja ob Blatnem jezeru, v Budimpešti ogled mestnih zanimivosti. Izredno nizka cena.
DUNAJ — BRNO — BRATISLAVA — 3 dni. Ogled mest, povratek ob Nežiderskem jezeru.
GRAZ — enodnevni izlet z ogledom mesta in Graškega velesejma.
Prijave do 22. septembra 1965.
Zahtevajte natančne programe!
MOTOR na bencinski pogon, do 5 KS, kupim. Ludvik Kološa, Ivanovci 7, p. Fokovci.
M-624
IZGUBLJENO osebno izkaznico in razne druge dokumente naj Stefan Erjavec, Gančani 49, dvigne na upravi lista.	M-619
Iskreno se zahvaljujem zdravniškemu osebju Splošne bolnišnice v Murski Soboti, ki mi je nudilo pomoč v času zdravljenja. Posebna hvala dr. Borovšaku za uspešno operacijo in vso požrtvovalnost. Hvaležni pacient Ciril Zupe z družino iz Murske Sobote.	D-621
UPOKOJENKO, mlajšo, ki je vešča kuhe in gospodinjskih del, iščem k triletnemu sinčku. Hrana in opremljena soba. Ostalo po dogovoru. Zglasite se v G. Radgoni, Partizanska 25. M-614
GOSPODINJO do 60 let starosti, brez otrok, išče solidna tričlanska kmečka družina; dosmrtno bivanje — poroka ni izključena. Naslov v upravi lista. M-000
TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNIK« M. SOBOTA odprodaja:
2 dvokolesa;
2 tehtnici, 500-kg;
1 špediterski voz.
Interesenti se naj oglasijo na upravi podjetja.
RABLJENO PISALNO MIZO prodamo. Vprašati v Lekarni Murska Sobota.
KAVČ, star, poceni prodam. Stefana Kovača 5, pritličje 1, M. Sobota.	M-612
6 OKEN, dvodelnih in 6 vrat z okvirjem (s štokami), ugodno prodam. Štefan Kos, Krog 21, p. Murska Sobota.	M-613
SLIVE, okrog 1000 kg, dobite po 70 din za kg v župnišču v Kančevcih. Slive sami berete. Na drobno ne. Kolektivi! Do nedelje javite župnišču v Pečarovce!	M-617
KUHINJSKO POHIŠTVO prodam.
Naslov v upravi lista. M-618 MOTORNO KOLO »Prima«, 150 ccm ugodno prodam. Miro Pivar, Ušesni oddelek, M. Sobota. M-622 FIAT 750 prodam. Naslov v upravi lista.	M-623
MOTORNO KOLO DKW, 250 ccm, prodam. Informacije pri Ernestu Saboju, krojaču, M. Sobota, Zvezna ulica.	M-62
MOTORNO KOLO »NSU MAXI«, 175 ccm, v brezhibnem stanju, prodam. Ogled v soboto in nedeljo pri Antonu Rajhu, Zasadi 31, p. Križevci pri Ljutomeru.
Petek, 24. sept. — Nada Sobota, 25. sept. — Uroš Nedelja. 26. sept. — Justina Ponedeljek, 27. sept. — Kozma Torek, 28. sept. — Venčeslav Sreda, 29. sept. — Mihael Četrtek, 30. sept. — Jelka
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
24.	sept. — dr. Vlajeva
25.	sept. — dr. Miklič
26.	sept. — dr. Miklič
27.	sept. — dr. Gregorčeva
28.	sept. — dr. Vlajeva
29.	sept. — dr. Lopert
30.	sept. — dr. Županjevac
MURSKA SOBOTA —	24. in 26.
sept. ameriški barvni kinemaskopski film; »Plamteča zvezda«. 27. in 28. sept. ruski barvni kinemaskopski film: »Nepriznana umetnica«. 29. in 30. sept. ruski barvni film: »Povest o sibirski deželi«.
G. RADGONA — 25. in 26. sept. ameriški barvni western kinemaskopski film: »Bravados«. 29. sept. francoski film: »Pogled z mostu«.
LJUTOMER — 25. in 26. sept. zapadnonemški barvni film: »Nisem Casanova«. 29. in 30. sept. angleški film: »Tigrov zaliv«.
BELTINCI — 25. in 26. sept. jugoslovanski barvni kinemaskopski film: »Blago v Srebrnem jezeru«.
VERŽEJ — 25. in 26. sept. ameriški film: »Hudičev učenec«.
APAČE — 25. in 26. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: »Zakonski vrtiljak«.
BUČKOVCI — 26. sept. film: »Rože za državnega tožilca«.
ČRENSOVCI — 25. in 26. sept. domači kinemaskopski film: »Kozara«.
V. POLANA — 25. in 26. sept. nemški film: »Strelec v zelenem«.
ŠALOVCI — 25. in 26. sept. italijanski barvni kinemaskopski film: »Osvajalec Marakaiba«.
Gostilničar SIJARTO v Puconcih bo postregel v nedeljo, 26. sept. z domačimi kolinami z bujto repo. Igral bo domači kvintet. Vljudno vas vabi gostilničar.	M-620
PRAZNO SOBO oddam in sprejmem enega sostanovalca. Naslov v upravi lista.	M-616
SOBO, prazno ali opremljeno, začasno iščem. Nudim 10.000 din nagrade in sobo plačam za par mesecev naprej. Prijave pošljite na upravo lista.	M-627
Dopisni oddelek strojne stroke v Lendavi
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI (prej Dopisna šola) bo organizirala pri Tehniški šoli v Lendavi
DOPISNI ODDELEK STROJNE STROKE
Za vpis v dopisni oddelek vabi prav vse, ki so zaposleni na območju občin Murska Sobota, Lendava in Ljutomer ter si želijo pridobiti srednjo tehniško izobrazbo v strojni stroki.
Kandidati, ki se bodo vpisali v Dopisni oddelek Tehniške šole v Lendavi, bodo dobivali na dom učna pisma z vsem predpisanim gradivom, zagotovljene so jim vse korekture nalog in tednski seminarji. Vso seminarsko delo in tudi izpiti bodo osredočeni na Tehniško šolo v Lendavi.
Oddelek bo pričel redno delovati v začetku šolskega leta 1965-66.
Vpisujejo pa tudi v:
—	tehniško šolo električne, lesnoindustrijske in kemijske stroke
—	ekonomsko šolo
—	dvoletno administrativno šolo
—	osnovno šolo za odrasle, od 5. do 8. razreda
—	v razne tečaje, katere organizirajo za potrebe podjetij.
Prijave in pojasnila dobijo kandidati na sedežu zavoda v Ljubljani, Parmova 39.
Vpisovanje bo do 30. septembra 1965.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega nadvse dragega in nepozabnega sina
ŠTEFANA PUHANA
iz Bogojine
se iskreno zahvaljujemo za poklonjene prelepe vence in cvetje, vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sošolcem Gostinske šole v Ljubljani in dijakom-sošolcem iz Murske Sobote. Posebna zahvala upravi in kolektivu hotela »Lev« iz Ljubljane, upravi »Iskre« iz Kranja, č. č. duhovnikom, pevskemu zboru, gasilcem in govornikoma ob odprtem grobu, vsem, ki so ga v tako velikem in lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti v njegov prerani grob.
Bogojina, Kobilje, Maribor, Kranj, 16. septembra 1965
Žalujoči: mama, oče, sestri Angela, Ema in brat Milan z družinami.
0-615
MILAN FILIPČIČ :
REICHSTAG V PLAMENIH
Dve leti po ponesrečenem prevratu sta podpisala Hitler in Schuschnigg prijateljsko pogodbo, čeprav so Avstrijci od vsega začetka dvomili, da bo Hitler spoštoval svoj podpis na pogodbi. Zavedali so se, da mu gre samo za to, da bi pridobil na času.
Prva točka te pogodbe se glasi: »V smislu ugotovitev firerja in rajhskanclerja z dne 21. maja 1935 (to je bil že omenjeni govor pred Reichstagom — op. pisca) priznava nemška vlada popolno suverenost zvezne države Avstrije.«
Druga točka te pogodbe pa pravi:
»Obe vladi gledata na notranjepolitično ureditev, vključno vprašanje nacionalsocialistov v Avstriji, kot notranjo zadevo druge države, na katero ne bosta niti neposredno niti posredno vplivali.«
Toda kaj pomenijo pismene pogodbe v Hitlerjevi politiki!
Avstrija se je čutila vedno bolj osamljeno. Mussolini, ki je svoječasno tako podpiral Dollfussa, je bil zdaj zapleten v abesinsko pustolovščino in je zdaj celo podpiral zamisel o zbližanju med Nemčijo in Avstrijo. V osebnem razgovoru je skušal Mussolini prepričati Schuschnigga, da je »Avstrija konec koncev nemška dežela, ki mora hoditi vzporedno z velikim nemškim rajhom«. Na koncu razgovora mu je zatrdil, da je »Italija zainteresirana na neodvisnosti Avstrije«, obenem pa mu je obljubil, da bo v kratkem obiskal z letalom Dunaj.
Štirinajst dni po tem razgovoru je postal italijanski zunanji ministeu Ciano, ki je pričel kovati os Rim-Berlin. O Mussolinijevem potovanju na Dunaj ni bilo več govora. Namesto tega se je Mussoilni odpeljal na obisk v Berlin.
Avstrija je postajala vedno bolj izolirana. Schuschnigg je zaman opozarjal zahodne velesile na nevarnost, ki mu grozi. O kakšnih garancijah za neodvisnost Avstrije nista hoteli Anglija in Francija nič slišati. Obe zahodni velesili sta se postavili na usodno stališče, da je združitev Avstrije in Nemčije interna zadeva teh dveh držav samih. To je bil začetek tako imenovane »politike nevmešavanja«, ki je vodila do Miinchena in imela tako usodne posledice za vso Evropo...
GENERALNI NAPAD »V ORLOVSKEM GNEZDU«
V prvih dneh februarja 1938 je Hitler povabil Schuschnigga na razgovor v svoje »orlovsko gnezdo« Berchtensgaden.
12. februarja — bil je meglen, mrzel zimski dan — je prekoračil Schusohnigg v svojem avtu nemško mejo pri Salzburgu. Onstran meje ga je sprejel nemški poslanik v Avstriji von Papen in pozdravil Schuschnigga z besedami:
»Firer naju pričakuje, kakor je bilo predvideno, in je imenitne volje. Upam, da vas ne bo motilo, ker je slučajno na gradu tudi nekaj generalov?«
Seveda ni mogel Schuschnigg kot gost izraziti svojega začudenja nad dejstvom, da so se zbrali pri Hitlerju nemški generali prav v času, ko ga je obiskal avstrijski kancler.
Hitler mu je prišel v spremstvu treh svojih generalov, med katerimi je bil tudi načelnik vrhovnega poveljstva nemške vojske Wilhelm Keitel, po stopnicah naproti, še dokaj prisrčno pozdravil svojega gosta in ga takoj odvedel v svojo delovno sobo.
Toda komaj so se vrata zaprla, je moral avstrijski ministrski predsednik spoznati, da je prešel nemški diktator na generalni napad na Avstrijo.
Dejansko je bil Hitler tedaj trdno odločen, da »avstrijsko vprašanje« reši »tako ali tako« kakor se je sam izražal. Navzoči generali so mu bili potrebni samo kot vojaški sta tisti, ki so imeli nalogo, da s svojo navzočnostjo povečajo pritisk na avstrijskega gosta.
Schuschnigg si je zabeležil potek tega zanimivega razgovora in ga pozneje objavil v knjigi svojih spominov.
»Ta soba ima čudovito lego.« je pričel Schuschnigg vljudno. »Gotovo je bila že prizorišče marsikaterega odločilnega razgovora, gospod rajhskancler.«
»Da tukaj dozorevajo moje misil. Toda nisva se sestala za to, da bi govorila o sobi in vremenu«.
Schuschnigg se je zahvalil za priložnost za razgovor, ki mu jo je nudil Hitler, in poudaril, da jemlje Avstrija prijateljsko pogodbo z dne 11. julija 1936 zelo resno. Pristavil je, da so Avstrijci storili vse, da bi v smislu pogodbe vodili dobro nemško politiko.
Pri teh besedah je Hitler vzkipel.
»Tako, to imenujete vi nemško politiko, gospod Schuschnigg? Nasprotno, storili ste vse, da bi se nemški politiki izogibali. Mimo ste na primer ostali v Društvu narodov, čeprav je rajh iz njega izstopil. In to imenujete nemško politiko?«
Ko mu je Schuschnigg ugovarjal, da je Nemčija izstopila iz Društva narodov še pred sklenitvijo avstrijsko-nemške prijateljske pogodbe in da ni nihče nikoli niti z besedico izrazil želje, da bi tudi Avstrija izstopila iz njega, je Hitler ponovno vzrojil:
»Samo po sebi se razume, da bi bili morali izstopiti. Sicer pa ni Avstrija nikoli ničesar storila, kar bi nemškemu rajhu koristilo. Vsa njena zgodovina je eno samo neprekinjeno izdajstvo. Prej ni bilo nič drugače, kot je danes. Toda ta zgodovinski nesmisel bo doživel kmalu svoj konec, kar bi se moralo zgoditi že davno. Povem vam, gospod Schushnigg: trdno sem odločen, da napravim z vsem tem konec. Nemški rajh je velika sila in ji ne more nihče ničesar očitati niti ji bo kdo očital, če bo napravila na svojih mejah red.«
»USTVARIL SEM VELIKE RECI...«
Po nekaterih nadaljnjih stavkih, v katerih je Schuschnigg govoril o avstrijskih kulturnih stvaritvah, ki pa jih je Hitler zanikal, je pričel Hitler govoriti vedno siloviteje:
»Lahko vam samo še ponovim, da tako ne gre več dalje. Jaz imam zgodovinsko nalogo in jo bom izpolnil, ker me je božja previdnost določila zanjo. O tem sem trdno prepričan... Božja previdnost mi je začrtala pot; šel sem po najtežji poti, po kateri je kdaj koli šel kateri koli Nemec, in ustvaril sem v nemški zgodovini tako velike reči, kot jih ni ustvaril še noben Nemec.«
Hitler je govoril o ljubezni nemškega naroda do njega in nenadoma predlagal Schuschniggu:
»Z isto in še večjo pravico kot vi se lahko imenujem Avstrijca, gospod Schuschnigg! Poizkusite vendar in organizirajte v Avstriji ljudsko glasovanje, pri katerem bi midva kandidirala drug proti drugemu, pa boste videli!«
Ko je Schuschnigg pripomnil, da morajo drug ob drugem živeti majhni in veliki narodi, ga je Hitler prekinil in dejal, da bo »rešil to tako imenovano avstrijsko vprašanje tako ali tako!«
Toda v naslednjih stavkih je postal še določnejši:
»Saj menda vendar ne boste verjeli, da bi me lahko zadržali? Kdo ve — morda se bom čez noč pojavil na Dunaju kakor pomladni vihar; potem boste nekaj doživeli! Avstrijcem pa bi rad to prihranil; zahtevalo bi mnogo žrtev.
Schuschnigg se je v tem trenutku zavedal svojega položaja in zato ni vedel, kaj naj Hitlerju odgovori, ta pa je cinično nadaljeval:
»Nikar ne mislite, da me bo kdor koli na svetu oviral pri uresničevanju mojih sklepov! — Italija? Z Mussolinijem imava čiste račune; Italija je moj najtesnejši prijatelj. — Anglija? Anglija ne bo niti s prstom zganila zaradi Avstrije... In Francija? Da, pred dvema letoma še, tedaj, ko smo vkorakali s peščico bataljonov v Porenje — tedaj
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški ln oglasni oddelek. Murska Sobota. Kidričeva ul. 4. telefon 21-064 — Naročnina celotna 2.400 dinarjev, polletna 1.200 dinarjev, za Inozemstvo letna 5.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 23. SEPT. 1965
7
15 lepih nagrad čaka vlagatelje, ki vložijo do 30. oktobra 1965 vsaj 50.000 din in to vlogo vežejo na odpovedni rok nad 12 mesecev.
Vlagatelji z višjimi vlogami sodelujejo pri žrebanju z ustreznim številom žrebnih lističev.
KB Murska Sobota z ekspoziturami v Lendavi in Ljutomeru
PRED OTVORITVIJO VELIKE ZABAVNO-TURISTIČNE PRIREDITVE V MARIBORU
»VESELA JESEN 65«
V soboto bodo v Mariboru slovesno odprli prvo veliko turistično-zabavno prireditev »Vesela jesen«, za katero že sedaj napovedujejo, da naj bi na osnovi letošnjih izkušenj postala tradicionalna. Ta velika zabavna prireditev bo trajala od 25. septembra do 10. oktobra 1965, njen glavni smoter pa je: nuditi gostom in obiskovalcem obilo zabave, dobre volje in priložnosti za oddih v lepih jesenskih dneh. Program te osrednje prireditve naše štajerske metropole, veselega mesta ob Dravi, sredi romantičnih hribov ii vinorodnih gričev, pa vključuje tudi posebne prireditve s posebnostmi panonske folklore v Pomurju.
Zabavna prireditev »Vesela jesen« vključuje s svojim programom mnoge izbrane prireditve:
— VELIKO REVIJO VSEH JUGOSLOVANSKIH SORTNIH VIN svetovnega slovesa, s stalno vinsko
poskušnjo in anketnim nagradnim ocenjevanjem vin, kar pomeni, da bodo obiskovalci izbirali najboljša vina sami.
— VINSKE TRGATVE v izbranih vinogradih mariborske okolice.
Udeleženci bodo lahko sodelovali pri narodnih običajih v času trgatve in stiskanja grozdja.
— REVIJA PESMI IN PLESOV PODONAVSKIH NARODOV. Sodelovali bodo ansambli in kulturno-umetniške skupine iz Jugoslavije, Madžarske, Bolgarije, Avstrije in iz drugih držav.
—	RAZSTAVA IN PRODAJA NARODNIH UMETNIN IN SPOMINKOV iz vseh pokrajin Jugoslavije. Na razpolago bodo tudi popolne zbirke narodnih umetniških izdelkov.
—	LOVSKE IN RIBIŠKE PRIREDITVE z zabavnim sporedom. Organizirana bo udeležba na lovu in ribolovu v izredno bogatih loviščih divjadi in rib.
— PRIREDITVE ZA AVTOMO-TO ŠPORTNIKE IN AMATERJE: rally presenečenj s terensko vožnjo, velik moto-kros, zabavni lov na lisico, preizkusne vožnje in tekmovanja.
— IZLETI V LEPE IN ZANIMIVE KRAJE v okolici Maribora: na romantično Pohorje, v slavna zdravilišča Radenska Slatina, Rogaška Slatina in Dobrna, na stare gradove Bori, Štatenberg in Ptuj, v novo mesto Velenje, v lepe kraje Koroške, Gorenjske, Pomurja in Primorske.
— ŠPORTNA TEKMOVANJA. Na impozantnem nogometnem stadionu nogometne tekme II. zvezne lige in mednarodna nogometna srečanja, teniška tekmovanja, boks meči in druge športne prireditve.
—	KULTURNE PRIREDITVE. Mariborska kulturna revija z dosežki kulturnega delovanja na mariborskem območju, s koncerti, gledališkimi, dramskimi in baletnimi predstavami, razstavami likovnih umetnikov, muzejskih zbirk itd.
—	ZABAVNE PRIREDITVE IN KONCERTI z nastopi najboljših pevcev in ansamblov zabavne glasbe, humor in satira, nagradna zabavna tekmovanja, kmetijski bal, mednarodni Luna park itd.
— IZLETI NA POSEBNE PRIREDITVE V POMURJU s posebnostmi panonske folklore v Murski Soboti, Gornji Radgoni in Zdravilišču Radenska Slatina.
— OBISKI NAJBOLJ ZNANIH VINSKIH KLETI v okolici Maribora, kjer zorijo svetovno znana vina tega vinorodnega okoliša: Vinag Maribor, Slovenske gorice v Ptuju, Kapela, Gornja Radgona, Ljutomer itd. Ogled edinstvenega Vinskega muzeja v Ptuju.
Natančnejše informacije so obiskovalcem iz Pomurja na voljo v poslovalnicah »Kompasa«, v Mariboru pa na Mariborskem sejmu, v Turist-biroju in pri Turističnem društvu Maribor.	-sk
Kratka in zanimiva zgodovina Cvenskega gradu
Na severnovzhodni strani od Ljutomera pri Cvenu se še danes vidi nekoliko dvignjen z jarkom obdan prostor kjer je nekoč stal cvenski grad. Stare listine navajajo, da je grad postavil neki višji vojaški poveljnik Aman, kateremu je vladar zaradi njegove zveste službe v 14. stoletju daroval velik del kmetijskih površin ob Muri. Okrog gradu, postavljenega sredi močvirja ter z jarkom in nasipom utrjenega, so se naselili njegovi služabniki. Grad se je imenoval »Wyen«, kar v srednjeveški nemščini pomeni v užitek prepuščeno zemljišče. Bližnjo vas so prvotno nazivali po lastniku »Amansdorf«, a že v prvi polovici 15. stol. »Wyen« — tudi »ze Wyen«, iz česar je nastalo sedanje ime Cven.
Lastnik gradu, ki je bil v spodnjem delu zidan v zgornjem pa lesen, je bil v 15. stol. Rudolf Lasberški, sin Janeza Lasberškega, komornika in glavarja v Radgoni, kateremu je vojvoda Rudolf za njegovo zvesto službo podaril 2200 funtov dunajskih vinarjev (Doljni grad in dve vasi). Rudolf Lasberški je pred svojo smrtjo podaril ljutomerskim tržanom svoja zemljišča na Cvenu s pogojem, da plačujejo tržani župnišču letno 10 funtov dunajskih vinarjev. Ta zemljišča si je v 16. stoletju prilastila graščina, čeprav so se tržani dolga leta borili za nje. Zaradi tega je bil Cven do sredine 17. stoletja združen z Doljnim gradom ter so ga posedovali doljnegrajski graščaki. Ko se je Gašper Draškovič zadolžil, tako da ni mogel odplačati sestri Sari, omoženi z Dionizijem baronom Szechy, graščakom Gornje Lendave, dote, ji je moral prepustiti Cven, ki je tako postal nekaj časa Szechyjeva lastnina. Po smrti Sare Szechy, je podedoval Cven njen sin Jurij, za njim njegov brat Gašpar in po njegovi smrti Peter grof Szechy Njegovi sestri Julijani in Marija, sta kmalu po letu 1686 prodali Tomažu Ignaciju baronu Mauerburgu vsa cvenska zemljišča. Tako je postal Cven braneška lastnina. Leta 1693, je dobil Cven v oskrbovanje Karol Ferdinand baron Schoffman, kot varuh mladoletnih Mauerburgovih otrok in najemnik braneške graščine.
Februarja 1704. leta, so Kruci Cven oropali, napravili škode za
okrog 11.500 gold., potem pa grad zažgali. In tako je cvenski grad propadel
Murica, ki teče od Babinec proti Cvenu, obkroža od vseh strani ves prostor, kjer je nekoč stal grad in ki se še danes imenuje Kastelišče. Na severni strani so »celino« prekopali in tako je bil grad od vseh strani obkrožen z jarkom, ki je bil zelo globok. Na njivi, severno od Kastelišča na tako imenovani Frajščini, je posestnik Magdič v začetku našega stoletja izkopal žare s pepelom, za katere se nihče ni zmenil (kmetje so jih razbili). To dokazuje, da je bilo pred več stoletji v bližini sedanjega Cvena naselje.
Cvenski grad je imel, čeprav je bil najprej združen z Doljnim gradom in nazadnje z Branekom, sodno oblast nad cvenskmi prebivalci. Sodno oblast so izvrševali oskrbniki. Znana sta samo dva: Blaž Mencinger in nazadnje Jurij Khos-
se (Kosi) od leta 1691 do požiga gradu.
Mesto, kjer je nekoč stal grad, je danes last cvenskega posestnika Antona Smodiša. Anton se spominja, da so njegovi starši pri gradnji hiše uporabljali opeko z »grajske« njive. Majhen hrib, kjer je nekoč stal grad, so kmetje začeli odvažati, čeprav še ga danes niso popolnoma odvozili. Pri kopanju so večkrat naleteli na predmete, kot so sekire, star denar, itd. Jarek, ki je še bil na nekaterih mestih globok štiri metre so skoraj povsem zavozili. Pri kopanju so naletele tudi na hlode, kar priča o grajskih dvižnih mostovih. Še danes pri oranju naletijo na opeko in pravijo, da morajo zelo plitvo orati. Dragocenosti cvenskega gradu so se porazgubile. Ostale so listine, njiva, na kateri je nekoč stal grad ter ljudsko izročilo, ki med drugim pravi, da so Huni v bližini gradu pokopali svojega poglavarja — Atilo.
-pp
Prizadevni Videmčani
Čeprav je videmsko turistično društvo še precej mlado, je zabeležilo v preteklem obdobju kar lepe uspehe. Ob Blaguškem ribniku so uredili postojanko, ki privablja goste predvsem ob nedeljah. Doslej so uredili primemo klet, kuhinjo in nekaj pokritih prostorov za goste. Računajo, da bodo do občinskega praznika posuli z gramozom tudi nekaj manj kot pol kilometra ceste, ki vodi v postojanko. Gramoz za cesto so že kupili. Radi bi uredili tudi vodovod, za prihodnje leto pa imajo v načrtu primeren splav in nekaj čolnov, ki bi bili na razpolago gostom.
Prizadevni videmski turistični delavci so urejali svojo
postojanko pri Blaguškem ribniku skupno z domačim zavodom za napredek elektrifikacije. Sredstva, ki jih pridobijo kot izkupiček turistične postojanke porabljajo za nadaljnjo opremljanje postojanke, veliko pa prispevajo tudi s prostovoljnim delom. Pravijo, da je prijetno preživeti nedeljski popoldan ob Blaguškem ribniku.
V BELTINCIH OBČNI ZBOR DRUŠTVA FARMACEVTOV
V klubu občanov v Beltincih bo prihodnjo soboto občni zbor društva farmacevtov Slovenije, podružnice Maribor. Občnega zbora, ki ga pripravljajo pomurske lekarne, se bo udeležilo okrog 50 farmacevtov iz bivšega mariborskega okraja. Po občnem zboru bo v gostilni »Zvezda« v Beltincih veselica, kjer bodo na razpolago tudi pristna domača jedila.
RADGONA BO DOBILA ZAPRTO ZIMSKO KOPALIŠČE
Na predzadnji seji Skupščine občine Gornja Radgona so govorili tudi o zaprtem zimskem kopališču v Gornji Radgoni. Vse kaže, da bo tudi Radgona v kratkem dobila zimsko kopališče in to v prostorih uprave občine, kjer so že trije tuši in ena kopalna kad, prostora pa je za vsaj dvakrat toliko tušev in vsaj za tri kopalne kadi.
POMURSKEGA SEJMA V GORNJI RADGONI LETOS NE BO
Tradicionalnega Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, ki je bil vsako leto v začetku septembra, letos ne bo. Glavni vzrok, da te gospodarsko-turistične manifestacije, katero je vsako leto obiskalo okrog 37.000 ljudi, letos ne bo, ker je bila poplava, ki je sejmišče Pomurskega sejma precej prizadejala.
Svet za trgovino in turizem pri Skupščini občine Gornja Radgona je na eni izmed zadnjih sej sklenil da prihodnje leto bodo sejem organizirali.
MILAN FILIPČIČ:
REICHSTAG V PLAMENIH
sem mnogo tvegal. Če bi Francija tedaj vkorakala, bi se bili morali umakniti... Ampak zdaj je za Francijo prepozno!«
»VELIKA NEMŠKA IMENA«
Na koncu tega razgovora, ki je potekel po pripombi v Schuschniggovih spominih »večinoma enostransko«, je Hitler še enkrat skušal omehčati svojega gosta:
»Še enkrat, zdaj pa res zadnjič vam nudim priložnost, gospod Schuschnigg. Našla bova rešitev, če ne. bom pustil, naj gredo dogodki svojo pot; potem bova videla, kaj se bo zgodilo. Prihodnjo nedeljo bom stopil pred nemški narod; ob mojem govoru v Reichstagu mora nemški narod vedeti, pri čem je. Dobro premislite, gospod Schuschnigg — samo do danes popoldne imam še čas. Če vam to rečem, boste dobro storili, če me boste razumeli dobesedno. Jaz ne blefiram. Vsa moja preteklost to dovolj dokazuje. Dosegel sem še vse, kar sem želel, in morda sem zaradi tega postal največji Nemec v zgodovini. Nimam navade, da bi mnogo govoril ali napovedoval; v tem pogledu se razlikujem od Mussolinija. Ta ima čisto drugačen stil. Toda zraven mojega imena so še druga velika nemška imena; če bi danes zatisnil svoje oči, je za vse poskrbljeno. Imamo Göringa, Hessa, Fricka in številne druge. Dajem vam edinstveno priložnost, gospod Schuschnigg, da uvrstite svoje ime v vrsto velikih Nemcev. To bi bilo zasluženo dejanje in vse bi lahko uredili...«
»Gospod rajhskancler, če želimo ali ne — to bo povzročilo prelivanje krvi; nismo sami na svetu. To bi pomenilo najbrž vojno«, si je drznil Schuschnigg rahlo ugovarjati.
Toda Hitler je vztrajal pri svojem:
»To je lahko reči zdaj, ko sediva oba v foteljih. Ves svet mora vedeti, da velesila ne more trpeti, da vsaka majhna država na njenih mejah meni, da lahko nekaznovana izziva. Dajem vam še enkrat, zadnjič priložnost, gospod Schuschnigg. Ali najdeva rešitev ali pa pustiva, naj se stvari razvijajo, kakor se bodo. Bomo že videli, kaj bo nastalo iz tega. Premislite dobro, gospod Schuschnigg — samo do danes popoldne imam čas ...«
»Gospod rajhskancler, kakšne so vaše konkretne želje?« je vprašal Schuschnigg.
»O tem bova razpravljala popoldne,« ga je odsekano prekinil Hitler in dal z roko znamenje, da je razgovor končan.
HITLERJEV ULTIMAT
Med kosilom, ki je bilo zelo skromno, je sedel Schuschnigg Hitlerju nasproti. Med jedjo je Hitler neprestano govoril. »Zabaval« je svojega gosta z besedičenjem o svojem novem orožju, takoj nato pa je povedal, da mu je neka občina ob Vzhodnem morju hotela pokloniti vilo, kar pa je odklonil, ker »nima dovolj sredstev za vzdrževanje«. Res je bila Hitlerjeva mesečna plača razmeroma nizka. Znašala je letno samo 36.000 mark. Toda razen tega je imel Hitler na razpolago še druge ogromne fonde, s katerimi je neomejeno razpolagal. Njegovo besedičenje o tem. da »nima dovolj sredstev«, je bilo torej navadno bahaštvo.
Ko so po kosilu servirali črno kavo, je pričel Hitler govoriti o svojih gradbenih načrtih. Trdil je, da je izdal nalog, naj zgradijo v Hamburgu most, ki bo največji na svetu. V Hamburgu bodo zrasli iz tal tudi ogromni nebotičniki — je trdil Hitler. »Ko bodo Američani stopili na nemška tla, naj vidijo, da zidamo v Nemčiji višje in lepše kot v Združenih državah.« Takoj nato je Hitler brez zveze preskočil na fanatizem nemškega naroda. Trdil je, da ne bodo nemške matere pretočile nobene solze za svojimi sinovi, če bodo ti darovali svoja življenja za veliki nemški rajh.
Po kosilu, ki je potekalo v takih Hitlerjevih samogovorih, se je Hitler umaknil v svoje sobe in pustil Schuschnigga dve uri samega. Nato sta bila Schuschnigg in njegov zunanji minister Schmidt povabljena v neko majhno sobo, kjer sta ju pričakovala nemški zunanji minister Ribbentrop in nemški poslanik na Dunaju Papen. Tu je Ribbentrop izročil Schuschniggu natipkan osnutek pogodbe in pripomnil, da je to zadnje, v kar lahko firer privoli.
Dokument je vseboval praktično nesprejemljive pogoje. Avstrijska vlada naj bi se zavezala, da bo postavila nacista Arthurja Seyss-Inguarta za notranjega ministra z neomejeno oblastjo nad policijo; izpusti naj vse zaprte naciste, vštevši atentatorje in udeležence pri Dollfufovem umoru. Nadalje je vseboval osnutek pogodbe določila, naj Avstrija preusmeri svojo zunanjo politiko čisto na nacistični tir, da avstrijska vlada v bodoče ne bo več ovirala avstrijskih nacistov v njihovem delovanju, in še vrsto podobnih določil.
55
Ko sta lakota in obup primorala Gelimerja, kralja Vandalov, da je prosil Belizarja kruha, ker ga že davno ni videl, gobe, da bi si otrl objokane oči in citer, da bi opeval svojo bridko usodo, so se zbrali zavistni poveljniki in poslali hitro jadrnico v Bizanc do Justinijana, češ da hoče vojskovodja Be-lizar postati samovladar, tiran v Afriki. Ni bilo tedaj človeka pod soncem, ki bi bil bolj dostopen ovaduštva kakor samogoltni Justinijan. Sedel je, vzel pergament in zapisal:
»Ker si ukrotil velikega sovražnika, ti daje tvoj car na voljo, da odpošlješ v Bizanc samo Gelimerje in ujetnike ali pa se vrneš sam in prideš z njimi vred. Obsije te milost carjeva.«
56
Medtem je Belizar že zvedel za obtožbo. Brez odloka je obremenil vse ladje z neizmernimi zakladi in ujetniki in se odpravil v Bizanc.
Justinijan je spoznal, da je rodila tožbo zavist, zato je sklenil napraviti v mestu triumf, kakor so ga slavili samo rimski cesarji. Odprle so se cesarske blagajne in sipale zlato in srebro. Ljudstvo se je gnetlo in vrelo od vseh vetrov v mesto.
Upravda je razpisal velike nagrade zmagovalcem v dirkališču. Vse se je vadilo, vse urilo. Kapadokijske in arabske konje so plačali s kupi zlata. Na vežbališču je vrelo od zore do mraka, vse je stavilo, berači in milijonarji, kdo zmaga, zadruga zelenih ali višnjevih dirkačev.
57
Bogat Epafrodit, trgovec z dušo in telesom, je porabil priložnost, da bi se prikupil carici Teodori in po nji seveda Justinijanu. Zato je naročil Melhiorju, naj kupi najboljše konje. Po vseh sejmih je vohal oskrbnik in ogledoval vse dirkače zelenih, nazadnje je zasledil štiri arabske žrebce, ki so utegnili po splošni sodbi zmagati. Kupil jih je in plačal zanje zaboj zlata. Nato jih je podaril Teodori, češ naj jih spusti v tekmo pri višnjevih, ki so bili njena stranka. Vprašal je tudi Radovan ali se razume njegov sin Iztok na lok. Ko je Radovan pritrdil, je ukazal Grk dati Slovenoma lepi obleki iz platna, da bi se v hipodromu uvrstila na prostor med tekmece lokostrelcev.
POMURSKI VESTNIK, 23. SEPT. 1965
8