IZ MLADIH PERES Pomlad ga je Ozdravila se je čudil in hodil med rožami, ki so se n . . . • i v , r- i sklanjale pred njim. Dolgo, dolgo je hodil ¦ i 6 SfV V Je uanf? v P°~ in tako mehko- ta^o čudno mu je bilo pri stelji. Neko jutro se je prebudil ves iz- srcu mučen strašne sanje so ga vznemirjale vso Kakor vsako jutrQ ¦ mamica po prstih noc. V glavi mu je sumelo vse ga je bo- st0 ila k Franckovi postelji z žalostnim, lelo, reci okrog sebe je videl kakor bi bile zaskrbljenim obrazom in mu popravila nekje dalec in v meglo zavite. Mamica je odejo Francek je skdko , z na'snfeškoin vse dm preslonela ob njegovi postelji, dala na ustih> in iz ej tako bledih Hc mu je mu je, kar si je pozelel._ Ozdravel ni. Oci d;hala rahla rdečica. Vsa vzradoščena se je so se mu vdrle, prej sveza m rdeca hca so mamica sklonila bliže k njemu, tedaj se je pobledela. Zalostno je gledal s postelje Francek prebudil, ves vesel objel mamico skozi okno ko je tuhl veter in sipal redke jn skočil iz postelje zdrav in radOsten. drobne snezmke. Vcasih je veter ponehal ..... , . . in za hip je posijalo sonce, a ni imelo l^V,}e Sljfl0 sonce, zelene trate so moči, da bi ogrelo mrzle trate, pokrite s se blescale, veter je nosil njihov cudno tanko plastjo snega. sIadkl vonJ- — Tisto noč Je vstala P°mlad. Nekega večera je sijalo sonce zelo lepo D.ago K. in toplo. Zdelo se je, kakor da noče zaiti, _ da hoče za vedno ostati in obsevati zem- Cujf preko trat . . . ljo. Dolgo in nepremično je gledal Francek zlato progo na sosednji strehi, ki so jo ri- Cuj, preko trat, dreves sali sončni žarki. Ko je zadnji žarek po- , . ., slednjič zatrepetal in izginil, je Francek za- arevi vinar, spal, mirno in globoko, prvič, odkar je bil udar na udar bolan. Zazdelo se mu je, kakor da se je x • h soba razmeknila, stene so izginile in prika- se cuje z neDes- ft^^ffi^rt^tS ™ «»»—- sen, posta.a; Sonce je sijalo tako lepo, kakor še nikdar še vejica doli ni pala — poprej, kamor je pogledal, vse je bilo ču- . , . Doore: dovito, ravan je bila posejana s prekras- F F J nimi cvetkami, zeleno drevje se je lahno vse polno je vej, L"&.! f^cS' p^ A^Lj^K ki rastejo> svetl°cvet6 • • • saj ne morem hoditi, saj je zunaj mraz«, Ljudmiu Seškova hismo i% JPrekmurja če več jezikov znaš, več glav veljaš. Župni- jo in pošto imamo v Dobrovniku, občino FDragi gospod urednik »Zvončka«! Pa 7 Genterovci. Se enkrat prav iskrena hvala za vse Moji součenci in součenke so me izvo- »Zvončke«! lskreno Vas pozdravlja v lili, da Vam moram pisati v znak zahvale imenu 38 součenk in součencev za podarjene nam tako lepe »Zvončke«. Ne B Gizd učenka 3 razr morete si predstavljati, kako se jih veseli- ° mo. Za Vašo veliko naklonjenost se Vam V1S- nar. šole v Radmozancih ne moremo v dovoljni meri zahvaliti. Bo- , dite uverjeni, da jih bomo vsi prav z ve- LJubl moJ« Prekmurčki, seljem prečitali. Radi imamo tudi gospoda ze\0 sem bil vesel Vašega pisma, ki mi učitelja, ker se trudi, da nam preskrbi za- je prineslo toliko prisrčnih pozdravov mo- nimive knjige. jih mladih prijateljev. Le pridno se učite Da Vam malo opišem naše Prekmurje. slovenščine in srbohrvaščine! Pa spoštujte Prebivamo v vasici Radmožanci, ki leži ob gospoda šolskega upravitelja, ki se trudi z jugoslovansko-madžarski meji, 10 km se- Vami in Vas uči Ijubiti jezik Trubarjev, verno od Lendave. Torej smo v »raven- prešernov, Mažuraničev, Negošev in našo skem« delu Prekmurja. Prebivalci so večino- divno Jugoslavijo. ma poljedelci in živinorejci. Doma govori- mo vsi madžarski, v šoli pa se marljivo uči- Mnogo lepih pozdravov vsem mo slovenščine, kajti vemo že prav dobro: urednik »Zvončka« ' 168