12 H A J A OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-73, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, I. FEBRUARJA 1961 k GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ST. 15 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIH - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEŽNI K ZA GORENJSKO Draga t Stvar, ob kateri so se prisotni najbolj čudili na nedavnem plenumu okrajnega odbora SZDL, so bile nekatere številke o obratnih sredstvih. Poleg osnovnih sredstev ima industrija našega okraja tudi v obratnih sredstvih (surovine, izdelki *» drugo) za okroglo 40 milijard dinarjev vrednosti. Kljub temu pa 1" sredstev še znatno primanjkuje, joda doslej skorajda še noben delavski svet ni opazil problema, niti v upravah podjetij si niso belili s tem glave, jemali so za to potreb-ne *reditc iz banke in stvar je šla nemoteno naprej. j^etos Pa se v tem predvideva ve-9rt sprememba. Namesto okroglo » milijard dinarjev, kolikor je bilo *? jani v okviru Jugoslavije na raz-Pvago za te kredite, bo letos za to ** volfo dobrih 24 milijard. Samo ^fy*tnja na Gorenjskem pa bi po-Vj^G't'rt/đ približno 3 milijarde in Y" milijonov dinarjev. Pričakova-ni*> da bi torej še vnaprej dobivali Vratne kredite iz banke, je res Animalno oziroma zelo optimistič-??• O teh težavah mnogih podjetij, se bodo pokazale ie na začetku bodo verjetno morali kaj *»i*-Ih razpravljati delavski sveti. Via stvar je v tem, da se ta ^edstva prepočasi obračajo in da *°djetja ne tirjajo svoje dolžnike ot bi bilo treba. Celotno gospodarstvo ^ Gorenjske dolguje drugim okrajem in republikam okroglo 5 ^'ijard dinarjev. Toda hkrati pa 'majo naša podjetja pri drugih tudi nad 13 milijard še neiztirjanih računov (podatek z 31. decembrom W0, ki pa se ni bistveno spremenil). Razlika znaša nič manj kot 7 ntilijard in 800 milijonov dinarjev. Toliko naša podjetja kreditirajo drugim. Samo^ železarna Jesenice, *ot najmočnejše podjetje, ima nad milijarde neiztirjanih računov. i?0*0 odprtih računov ima tudi ek*Una industrija itd. t, es Je, da včasih prodajalec pusti ! mo**^11 ekonomsko stran spričo jal raij1^ obveznosti. VČasih proda-muC- Prednost tistemu kupcu, ki tr lJe določena surovina nujno po-e*na za normalno poslovanje, si-er bi čestokrat morali zapreti ta .1 oni obrat in bi delavci morali l5*ati drugo zaposlitev. Dasi je to Vcasih prav, bodo morala podjetja vindar odstopati od takih uzans, ki Vcasih samo podpirajo škodljive Pojave. Podjetje bodo vsekakor mo-Ipla najti rešitev iz sedanjih težav. ,fe bodo samoupravni organi ver-}e}no našli samo v odločnejšem iz-t:rjevanju računov od kupcev in v sPlošnem hitrejšem obračunavanju obratnih sredstev. Se pravi rešitev, aasi težka, bo v glavnem slonela na lastnih silah; na večji odločnosti, ¥fto sedanja Predr, «8 sentimentalnost ie K. M. Občinska konferenca ZB v škofji Loki ružtvati driavlja naperil) za nr®siil5®v®nji c Skofja Loka, 5. februarja — Na vrsti so občinske konference organizaciji Zveze borcev NOB. Prva je bila že v Zlreh. Danes pa so se zbrali delegail organizaciji ZB škofjeloSke občine. Skupno je 1240 članov ZB na občnih »borih 14-4h krajevnih organizacij izvolilo za današnjo občinsko konferenco 172 članov. Na konferenci, ki je bila zelo dobro pripravljen a, so ocenjevali dosedanje delo, izvolili nov 19-flhUMkd obSincki odbor, 10 delegatov za okrajno konferenc ter 6 različnih komitelj, ki bodo vodile nekatere najvažnejše dejavnosti te organizacije. Konferenci ?ta prisostvovala tudi podpredsednik in tajnik Okrajnega odbora ZB tovariš« Milan Z&kelj in Franc Konobelj-Slovonfco. Predsednik Občinskega odbora ZB tovariš Marjan Zadnik je na začetku svojega obširnega poročila zlasti poudaril današnje udejstvo-vanje borcev NOB v ljudskih odborih, v družbenih in delavskih samoupravnih organih ter v raznih organizacijah in društvih. Pri tem je dejal, da je danes zelo pomembna naloga članov ZB, da sodelujejo v javnem življenju ter tako pomagajo pri združevanju vseh državljanov za uresničevanje ciljev, za katere so se bojevali. Spričo IV. kongresa ZB Jugoslavije, ki bo leto«, in še zlasti spričo 20-letnice vrtajo naših narodov, pa je prav letos zelo važno, da organizacije še bolj poživijo zbiranje dokumentarnega- gradiva, da odkrivajo nova obeležja itd. Pri tem pa nikakor ne bi smelo puščati v ozadju tudi skrb za življenjske rn.Tmere prneživelih borcev. Po predlanskem popisu so ugotovili, da je bilo 48 borcev s svojimi družinami v neprimernih stanovanjskih razmerah. Ob velikem razumevanju podjetij in občine pa so samo lani že zagotovili 16. naj-pertrobnejširn družinam udobna nova stanovanja. Ob posebni prizadevnosti tovari-šice Ivane Kovač-Urške, so v tej občini zelo skrbno zbrali najpo-tsefcmeJSe podatketopografijo iz NOB. Nnjihov Muzej NOV je lani obiskalo 141054 ljudi. V spomin na nekdanje dogodke imajo v oskrbi na terenu 214 grobišč ali posameznih grobov, 91 spominskih plošč" in 10 spomenikov, med katerimi je zelo pomemben spomenik v Poljanah, ki so ga odkrili pred kratkim. Na konferenci so zelo govorili tudi o uveljavljanju pravic preživelih borcev, o njihovem šolanju; o uvajanju v poklice otroke padlih borcev, o proslavah in pripeditssph v okviru letošnje, jubilejne dvajsetletnice vstaje itd. -l.::e. Celotni dohodek in delovna sila v družbenem planu 1961 veian dohodek na povečanemu številu Družbene načrt« posameznih dejavnosti smo že obravnavali, razen komunale, gostinstva In turizma. O }ch bomo pisajU v eni izmed prihodnjih številk. Danes pa bomo v kratkem navedli nekaj podatkov o v&ini celotnega dohodka in o številu zaposlenih, ki jih predvideva okrajni predlog družbenega plana za letošnje leto. V letošnjem letu bo na področju našega okraja (torej so upoštevana tudi podjetja s sedežem v drugih okrajih) ustvarjenega nad 143.635 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar je za 4 milijone dinarjev več, kakor so predvidevala podjetja sama. O takem »previdnem« planiranju smo že tudi pisali, zato danes ne bomo o tem obširneje govorili. Celotni dohodek se bo v primerjavi z lanskim letom dvignil za 11,5 procentov. Zanimivo je, da se bo skoraj za enak odstotek po- večal celotni dohodek tudi podjetij s sedežem izven okraja. Posamezne stroke pa bodo dosegle takole povečanje. Industrija, neupoštevanje Loških tovarn hladilnikov, bo dvignila celotni dohodek za 11 odstotkov, upoštevaje to podjetje pa za pol procenta več. Bivši Motor se namreč zadnje čase naglo širi, kar nam potrjuje pravkar navedeno dejstvo. Po predlogih kmetijskih posestev se predvideva, da bodo te povečale svoj celotni dohodek (Nadaljevanje na 2. str.) Priprave za gradnjo spomenika revolucije v Kranju Izredno lepo vreme je včeraj vabilo v naravo marsikaterega, Id se drugače raje drži doma. Vreme ni bilo naklonjeno samo obiskovalcem skakalnih tekem v Ljubljani, temveč tudi onim, ki so obiskali Kranjsko goro in se popeljali z žičnico na VItranc. — Take gneče, kakor je bila včeraj ob spodnji postaji žičnice, že dlje ne pomnijo - mani stroškov Prebivalstvo z ve!9S?£§ti mmmmm^m dajo svoje prispevke Kranj, 4. fehmiarja — Na včerajžn^i seji Odbora za postavitev spomenika revblu^žj« v Kranju so najye$ govorci o naslalah t&zavah zaradi povečanih cen gradbenih storitev. Že delna podražitev brona in nekaterih drugih s.Svari je sjemenila prvotjne račune. Toda največja težava je podra&irlev maijnor/ja. cementa An drugih stvari ob urejevanju same pftAčadi. Namesto 47 ra*M>jonw dinarjev, kelikor naj cene dvigajo kvadratni meter tlakovane ploščadi bi stal nad 13.000 dinarjev bi znaAali cclalx4 stroški sipometnika po prvotnih računih, sedanje e dvigajo ta znesek na več kot 70 mflljrinov dinarjev. — Vsak Pospešiti novejšo obliko izobraževalnega dela Poznavanje svetovnih našega živlienia Živimo v Času aktivnega družbenega dogajanja v srvetu In tudi v tistem obdobju, ko ne moremo gledati na dogodke v Kongu aH v Laosu kot na nekaj, kar nas prav nič ne zadeva. Ta miselnost je danes že preživela, saj tok življenja nenehno sili široke množice, °a se seznanjajo tudi z zunanjepolitičnimi dogodki v svetu. Vendar Je dosedanja praksa pokazala, da smo še vse preveč navezani samo Qa uradne komentatorje raznih radijskih postaj in časopisov. Prav zato in s posebnim poudar- im na tem, da se zunanjepoliti6 £f aktivnost poživi tudi med širo-Klrr>i sloji ljudi, se predvsem v *adnjem času kaže želja in potre- a- da bi se v okviru občinskih °dborov Socialistične zveze osno- ale posebne zunanjepolitične sekata Te sekcije naj bi delovale *°t nekakšni debatni klubi, v ka- terih bi si ljudje širili obzorje tudi na področju zunanje politike. Pri nekaterih občinskih odborih SZDL so te sekcije že ustanovili in tudi že pohvalno delujejo, medtem ko nekateri še niso aktivno začeli s tovrstnim izobraževanjem. Razne trditve, da se ljudje za zunanjo politiko ne zanimajo, niso točne. Znano je namreč, to lahko ugoto- Proti Ugotavljamo, da nekatere gospodarske organizacije dvigajo cene svojim izdelkom, kar je neupravičeno in brez utemeljenih razlogov. Instrumenti o novi delitvi dohodka še niso do kraja znani in zaradi tega tudi niso mogle biti napravljene nove kalkulacije ter ni nikakršnih objektivnih razlogov za dviganje cen. Vsako zviševanje je zelo kratkovidno in gre na škodo standarda delavcev. Zaradi tega pozivamo občinske sindikalne svete, sindikalne podružnice, delavske svete in celotne kolektive podjetij, da preprečijo vsako zviševanje cen, da energično intervenirajo in tam, kjer so cene že zvišali, javno obsodijo vse take težnje, ki so lahko samo spekulativnoga značaja in ki v tej situaciji lahko resno škodujejo delovnim ljudem. Okrajni sindikalni svet, Kranj vimo, če vsaj malo prisluhnemo govorici ljudi, da so ti željni nekega poanavanja o razvoju dogodkov v svetu. Ker pa nemalokrat ne dobe pravega pojasnila, se zu nanjo politiko in druge razmere v svetu razlagajo popolnoma po svoje. Prav to pa je tisto, kar se ne bi smelo dogajati. Iz teh mo drovanj nastanejo namreč porazne in popolnoma netočne ugotovitve, ki v mnogih primerih slabo vplivajo na splošno razpoloženje ljudi. Iz teh potreb se je torej porodila želja po nekem intenzivnem izobraževanju tudi na področju zunanje politike. Smatramo, da je predlog o osnovanju zunanjepolitičnih sekcij zelo umesten in da bi morali občinski odbori Socialistične zveze, če še niso, v bližnji prihodnosti začeti s tem načinom Širjenja splošne razgledanosti svojih članov. Upoštevati moramo, da postajajo svetovni dogodki čedalje VEČER PREŠERNOVIH PESMI« Kranj — Klub kulturnih delavcev v Kranju prireja 9. februarja ob 19. uri v Prešernovem gledališču VEČER PREŠERNOVIH PESMI. Sodelovali bodo recitatorji Stane Sever, Janez Rohaček, Mara Cerne, Jože Kovačič, pevec Dimitrij Gregorač iri pianistka Zdenka Lukec-Carova. Ob tej priliki bo javna podelitev prešernovih nagrad in pohval. le del bolj sestavni del našega življenja in dela. Menimo, da to velja za Gorenjsko kot obmejno podro&je še v večji meri. S tem pa, da bomo ustanovili zunanjepolitično sekcijo, v katero bomo vključili dvajset ljudi, še ne bomo dosegli zaželenega cilja. Namen te dejavnosti je v tem, da se da razgledanost širokim množicam ljudi in da ne ostane zunanjepolitična sekcija samo v ozkih organizacijskih oblikah. -vk Ko so raspravljali o tem, so bili enotnega mnenja, da tako visokih stroškov ne bi mogli zagovarjati pred javnostjo in da je treba iskati možnost cenejše izvedbe. Sklenili so predlagati projektantu, naj bi v načrtu precejšen del tlakovane ploščadi zamenjal z zelenimi pasovi oziroma s tako imenovano angleško travo. Taka sprememba, kot so menili, ne bo zmanjšala veličine in pomena celotnega spomenika, hkrati pa bo znatno cenejša. Zbiranje sredstev po podjetjih, po sindikalnih in družbenih organizacijah pa teče brez večjih težav. Prebivalstvo z velikim razumevanjem prispeva h gradnji spome- nika, ki bo ob 20-letnici vstaje naših narodov dal posebno obeležje Kranju kakor tudi širši okolici. -V Tiskanini so že določili 2 milijona dinarjev, v Janiki 1 milijon, v tovarni Spik 400.000, v Komunalni banki 200^00 dinarjev za gradnjo spomenika itd. Poleg prispevkov, ki jih določajo samoupravni organi iz skupnih skladov podjetij pa sindikalne organizacije med kolektivi, družbene organizacije po terenu in drugod zbirajo tudi prispevke posameznikov. — Tako so družbene organizacije na Kokrici že zbrale 58.600 dinarjev, sindikalna organizacija v Iskri 229.465 dinarjev, v Tiskanini okrog 200.000 din itd. Družbene organizacije v Stražišču so že zbrale nad 180.000, v Trsteniku 15.000, sindikalna organizacija pri OLO 16.950, organizacija ZB v Naklem 14.470 dinarjev, na terenu Cirče-Planina 20.510, v Zabnici 11.300, pri Vodovodnem stolpu 15.050, Občinski sindikalni svet 92.970 dinarjev itd. Akcija za zbiranje sredstev se povsod še nadaljuje, ji. c. Se nadalje se vreme z delnimi pričahu, pooblači ;e sončno Ivami po- ,-%^. dnevi. Prvi -spaček« m pretjfcuftnji t Kranju 2 BTRAPf NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK, 6. februarja 10«1 ie oni po s u e t u ! RAZPRAVA O JUŽNI TIROLSKI V italijanskem parlamentu se j v soboto pričela razprava o Južni Tirolski, potem ko so bili prejšnjo soboto prekinjeni avstrijsko-italijanski razgovori v Milanu. V razpravi so prišla do izraza v glavnem tri mnenja. Skrajna desnica je ostro kritizirala vlado, ker so o Ju/ni Tirolski razpravljali na 15. zasedanju Generalne skupščine OZN. Njeno stališče je, da je za proučevanje tega stališča pristojno mednarodno sodišče v Haagu. JAPONSKI PREMIER NAMERAVA OBISKATI ZDA Po vesteh iz vvashingtonskih diplomatskih krogov, bo sredi meseca maja prispel v ZDA ministrski predsednik Hajato Ikeda. Japonski premier naj bi se v VVashingtonu razgovarjal s predsednikom Kenncdy.jem o nekaterih vprašanjih Daljnega vzhoda. ZA OBRAMBO^AKONITEGA KONGOSKEGA PREMIERA Na sestanku stalnega sekretariata konference arabskih advokatov je bila ustanovljena posebna komisija advokatov iz raznih arabskih držav, da bi v primeru, ako bo prišel kon«oški premier Lumumba pred sodišče, prevzela njegov zagovor. Komisija ima nalogo, da takoj naveže stike s pravniško organizacijo v tujini. PROSLAVE CEJLONSKE NEODVISNOSTI Na Cejlonu so v soboto svečano proslavili 13. obletnico cejlonske neodvisnosti. Prav v zadnjem času se je vodilna vladna stranka, ki jo vodi ministrska predsednica Sirimavo Bantlaransike, na področju zunanje politike odločno zavzela za ukinitev tujih oporišč, nopovezovanja z bloki in dosledno izvajanje načel, sprejetih na ban-dunški konferenci. Posebno poudarjajo tudi tesnejše sodelovanje z afriškimi in azijskimi državami in širšo podporo protikolonialnemu gibanju. UPOR NA LADJI »SANTA MARIA« KONČAN Tuje agencije pročajo, da je kapetan Galvao izročil ladjo »Santa Maria« braziljskim oblastem v kratki ceremoniji in da se je s svojimi ljudmi izkrcal na obalo. Od tu se je Galvao napotil v neko vojašnico. Občni zbor Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Priznanje za naftsarsjšega žitečena slovenskega pisatelja Celovec, 3. februarja - Včeraj je bil tu redni letni občni zbor Slovenske prosvetne zveze, katerega se je poleg delegatov in drugih članov vključenih Slovenskih prosvetnih drintev udeležila tudi delegacija Sveta Svobod In prosvetnih društev okraja Kranj. Občni zbor je po izčrpnih poročilih kritično presodil razmere in delo v prosveti na Koroškem ter nakazal in obrazložil naloge kul-turno-prosvetne dejavnosti v letu 1961. Zelo obširno je med drugim j Ljudje tn dogodki i Kili ira most! Od preteklega četrtka sem se v Trstu stopnjuje protislovenska In proli Jugoslovanska gonja. Po ulicah se pomikajo sprevodi podivjane mladine — v večini srednješolcev — nahujskane od re-vanšistov in šovinistov. Vzklikajo protijugoslovanska gesla, žalijo naše najvišje predstavnike in uprizarjajo napade na slovenske ustanove. Navidezni povod za te demonstracije so dogodki na Južnem Tirolskem, kjer so po neuspehu avstrijsko-italijanskih razgovorov v Milanu razstrelili dva italijanska spomenika. Združene revan-šivlične in fašistične sile, ki jim že doslej dobri jugoslovansko- italijanski odnosi niso bili po godu, so te izgrede izkoristile za novo odkrito protijugoslovanska gonjo s povsem jasnim ciljem: ponovno razneiiii Iredentistične strasti in porušiti most, ki čedalje tesneje povezuje naši dve državi. Sedanji dogodki so samo nova etapa v teh n;:k:inah. Poprejšnje so: razrušitev spomenika padlim antifašistom v Ronkah, zanikanje pravice do uporabe slovenščine v pokrajinskem svetu, odlok goriškega prefekta, ki razveljavlja sklep dobrdobike občine o dvojezičnih napisih itd., itd. Ob obisku držpvnrga sekretarja za zunanje zadeve Koče Popo- viča v Rimu je bilo jasno poudarjeno, da je manjšina lahko most med dvema državama. Posebej je bila podčrtana obojestranska želja po nadaljnjem poglabljanju vsestranskih medsebojnih odnosov. Toda, ali taka početja lahko prispevajo k temu cilju? Ob sedanjih demonstracijah je poslalo še posebej očitno, da oblasti izgrede blagohotno toleriralo, da, celo podpirajo. Zato ob zadnjih dogodkih v Trstu ne gre le za izgrede peščice prenapetežev, marveč so spričo takega sialHča oblasti, v nc-varnocii nudalJnji odnosi med Jugoslavijo «n Italijo. Meja med našima drŽavama je doslej veljala za eno najbolj odprtih v Evropi. Medsebojni odnosi, predvsem gospodarski, so se ugodno razvijali v obojestransko korist. — Zategadelj je toliko bolj nerazumljivo ravnanje lokalnih oblasti ob sedanjih demonstracijah in ob mnogih drugih protijugo-slovanskih izpadih in postopkih v preteklosti. Nič čudnega torej, da tako zadržanje oblasti samo spodbuja združene šovinistične in fašistične sile k novim akcijam. Na drugi strani pa izziva ogorčeno obsojanje s strani demokratične tržaške javnosti, s sirani vseh nas Jugoslovanov In vseh tistih širom po svetu, ki jim je pri srcu mir in mirno sožitje med narodi. Morda bodo zadnji, žalostni dogodki v Trstu končno le prepričali uradne italijanske kroge, da je treba energičneje ukrepati in hitreje zakonsko utemeljiti vse obveznosti, ki jih ima Italija po mednarodnih sporazumih do naše manjšine. Upamo, da bo končno vendarle zmagala razsodnost in da bodo storjeni ukrepi, ki bodo zagotovili spoštovanje dogovorov, ki sta jih sklenili obe državi. II Za zdrav za u prti pomol Povezan dohodek (Nadaljevanje s 1. str.) za 34 odstotkov, kar je vsesakor lep uspeh, seveda čo bo tudi realiziran. Dosti skromneje pa so glodale na svoj razvoj v letošnjem letu kmetijske zadruge, okrepljene z bivšimi poslovnimi zvezami. Ta računajo, da bodo povišale celotni dohodek za dobre štiri procente, kar je glede; na naloge, ki se postavljajo pred združene kmetijske zadrugo, malo. Gozdarstvo planira povečanje celotnega dohodka za 7 odstotkov, gradbeništvo za 12 odstotkov, cestni promet za 12 odstotkov, trgovina za 11 odstotkov, gostinstvo in turizem pa za skoraj 12 odstotkov, obrt za 16 odstotkov in komunala za 9 odstotkov. Izmed vseh podjetij s sedežem izven okraja ne namerava povečati dohodka samo Izolirka, medtem ko bodo vsa ostala podjetja več ali manj dvignila celotni dohodek, najbolj pa obrat Termike v Bodovljah in sicer kar za 275 odstotkov. To je samo ena stran družbenega načrla. Da si ustvarimo popolno sliko o razvoju našega gospodarstva v letošnjem letu, moramo pogledati se planirano povečanje zaposlenih. Ako primerjamo jKjvpreeno letne poraste zaposlenih v obdobju 195G-00 vidimo, da so si podjetja že več ali manj sprijaznila z mislijo, da ne morejo več dvigati proizvodnje na račun novega zaposlovanja. V celoti se predvideva, da bo gospodarstvo v našem okraju letos zaposlovalo 45.639 ljudi ali 4.6 odstotka več knkor lani. Najbolj odstopata navzgor od tega povprečja kot dejavnosti cestni promet in obrt (3 odstotkov), medtem, ko so vse ostale dejavnosti v neposredni bližini povprečja. Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da se delovna storilnost ne bo dvignila samo na račun na novo zaposlenih. Frimerjava med procenti povečanja celotnega dohodka in števila zaposlenih je konec koncev še kar ugledna. -vk razpravljal tudi ' o problematiki tetotVt na tamkajšnjem področju. Na občnem zboru so se prav posebno sipomnili najstarejšega živečega slovenskega pisatelja Frana S. Finžgarja, ki bo prihodnji teden obhajal svoj devetdeseti življenjski jubilej. Na občnem zboru so sklenili, da bo Slovenska prosvetna zveza podelila jubilantu Dra-bosnjakovo priznanje in mu tako v imenu koroških Slovencev izrekla zahvalo za vse njegovo delo, ki ga je opravil v prid slovenskega naroda. V Prešernov Na predvečer obletnice Prešernove smrti, to je v torek, 7. februarja, bo v Prešernovem gaju krajša svečanost v spomin velikega pesnika. Nastopila bosta mešani pevski zbor »France Prešern« in recitator, član kranjske dramske družine. KRANJ, 4. februarja. - Danes je bil v prostorih okrajnega ljudskega odbora Kranj končan seminar za prosvetne delavce o praktični prvi pomoči. Seminar je dal poseben poudarek na izvedbo tečajev prve pomoči med podralad-kom Rdečega križa. To je bil prvi tak seminar v Sloveniji v zadnjih letih in so se ga udeležili prosvetni delavci z vse Gorenjske, ki po-inr'v!"' '« -i na osemletkah. Zadnje čase se je vse bolj čutila potreb?, da je nujno dati otroku v obvezni šoli tudi osnovne pojme in praktične vaje o prvi pomoči. Ker učni načrt na učiteljiščih še ne da tega znanja bodočim peda- gogom, ga ti tudi pozneje v prak- tične vaje ca in jim da napotke za delo s podmladkarji. Na seminarju so predavali znani strokovnjaki o najpogostejših nesrečah pri šolski mladini. Vsekakor je pohvalno to, da je seminar vseboval tudi prak- si ne morejo prenašati na učence. Zarudi tega se je okrajni odbor Rdečoga križa v Kranju odločil, da organizira dvodnevni seminar o prvi pomo'i *«i *——"~tne delav- Zamišal okrajnega odbora Rdečega križa v Kranju je treba samo pozdraviti z željo, da bi ta seminar ne ostal osamljen. nn Dvodnevni seminar za prosvetne delavce o prvi pomoči je končal z delom. Nedvomno je dosti prispeval k krepitvi službe prve pomoči med šoloobveznimi otroki. Bogate izkušnje, ki so uneit,-ženci nabrali na tem seminarju, bodo prenesli v prakso, kjer naj bi obrodili mnogo uspehov. — Na ¥ maiu obvezno fluoregrafirasije Kranj — V sredo, 1. februarja popoldne je bil v Zdravstvenem domu v Krpnju prvi sestanek štaba za organizacijo fluorografira-nja prebivalstva v kranjski občini, ki ga je na 11. redni seji imenoval Svet za zdravstvo ObLO Kranj, z namenom, da le-ta izpelje celotno organizacijo fluorografiranja, ki bo, kakor so sklenili, v maju po vseh krajih naše občine. Stab je sestavljen iz 11 članov, v katerem so znani zdravniki, predstavniki RK, SZDL, sindikata in drugi zdravstveni delavci. V vseh stanovanjskih skupno- stih in krajevnih odborih bodo s pomočjo RK in SZDL ter tovarn ustanovili nekako komisijo, ki bo na svojih terenih pripravila vse potrebno, tako da bo fluorografira-nje zajelo vsaj 98 odstotkov prebivalstva v občini. Nadlje so sklenili, da bodo po tovarnah, ki imajo nad 100 delavcev izvedli fluo-rografiranje v samih podjetjih oziroma zbirnih centrih, sicer pa na posameznih področjih v mestu ali na podeželju. Največ težav bo tam, kjer nekateri državljani ne pripravljajo rednih sprememb pre-bivnlišč, zaradi česar bodo imeli Kakšen sem! Kranj — 16. novembra lani so na seji upravnega odbora Dijaškega doma v Kranju sprejeli odlok o posebnem sistemu točkovanja dijakov oziroma oskrbovancev Doma, pod naslovom »Kakšen sem«. Domska skupnost Dijaškega doma vodi in skrbi za celotno domsko življenje. Njena dolžnost in naloga je, da skrbi za red in disciplino v zavodu. Vsak oskrbovanec prejme ob prihodu v Dom 150 pozitivnih točk. Razne nepravilnosti in prekrški zmanjšujejo število točk, prizadevnosti pa jih zvišujejo. Ko izgubi oskrbovanec vse po- zitivne točke, t. j. ko porabi dobljeno osnovo 150 točk, izgubi pravico do nadaljnega bivanja v Domu, Točkovanje opravlja posebna ocenjevalna komisija, sestavljena iz vrst oskrbovancev. Le-ta se sestaja enkrat na teden. Vse spremembe, pozitivne ali negativne, pa vpisujejo s točkami vsakemu posamezniku v knjižico, ki jo je dobil pod naslovom »Kakšen wm«. Disciplina se je že v marsičem izboljšala, predvsem pa učni uspehi, kar je bilo občutiti že ob letošnjih semestralnih počitnicah. -an popisovalci nevšečnosti In precej več dela. Ker bo izdan odlok o obveznem fluorografiranju, so sklenili, da bodo tiste državljane, ki se fluorografiranja iz neupravičenih razlogov ne bodo udeležili, predlagali za kaznovanje. -an Šenčur — Tu je bil pred kratkim sestanek množičnih organizacij. Govorili so predvsem o gradnji prosvetne dvorane, kajti stara je tik pred razsulom. Proračun za dokončno izgradnjo je že napravljen in znaša skupno z opremo približno 15 milijonov dinarjev. Člani gradbenega odbora bodo na zboru volivcev predlagali, da bi nekaj prispevali tudi vaščanl sami, in sicer delavci po 1 odstotek od plače, kmetje pa 1 odstotek od dohodnine. S tem bi letno pridobili približno 1 milijon dinarjev, upajo pa, da bo nekaj prispeval tudi ObLO Kranj. Na sestanku so obravnavali tudi gradnjo spomenika NOB in so bile določene posebne komisije za pobiranje prispevkov od vasčanov. niiiiiiniinniiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiH^ »To pa vam takole povem. Poznam kolege, katerim se Je pri- nnšRAZGOUOR 193.000 kilometrov brez večjega popravila Pri podjetju »Transturiet« v Škof j i Loki je zaposlen kot šofer tov. NANDE BALOH, ki je prevozil z avtomobilo znamke FAP iz Priboja že 193.000 kilometrov brez večjega popravila. Ker je to vsekakor izreden uspeh, smo ga poprosili za kratek raatgovor kar po telefonu, ker ga drugače nismo mogli najti. Pa poglejmo, kaj nam je povedal onstran žice. ►►Kako ste bili zadovoljni z avtomobilom znamke FAP?« »Vsekakor se nimam kaj pritoževati. Ko sem oddal avtomobil drugemu Šoferju, tem jaz prevozil z njim nad 193.000 kilometrov. Zato me je tovarna avtomobilov v Priboju tudi nagradila, denarno nagrado pa bom prejel tudi od našega podjetja.*< »Kaj lahko poveste bralcem o svojih doživljajih iz vaše dolgoletne prakse?« »Ja, doživljajev je mnogo. — Najbolj živo pa mi je ostal v spominu dogodek, ko sem vozil ob Krki In ml je počila sprednja guma, tako da sem zaradi tega ob vi sel čisto ob robu ceste. Podoben spomin hranim tudi Iz neke druge vožnje.« »Kakšno pa je vaše mnenje o mlajših šoferjih?« pelila nesreča nekaj mesecev pred upokojitvijo. S tem mislim, da sem vse jasno povedal.« Se eno vprašanje. Vemo, da imate zelo malo prostega časa. Zato nas še prav posebno zanima, kaj delate takrat?« »Jasno In jedrnato: Moj prosti čas je izredno omejen, zato takrat spim.« To je torej Nande Baloh, ki je šofer že od leta 1939 in je že prevozil kdo ve koliko kilometrov. K čestitkam ob uspehu, ki ga je zadnji čas dosegel, se pridružuje tudi naše uredništvo. np bilki: Ude i'. . med predavanjem dr. Dušana Repovža o pelkodbah zaradi vročine in mraza ter o raznih zastrupitvah. LsSka mladina fio gradili Skofja Loka - Pred dnevi je občinski komite Ljudske mladine v Skofji Loki dokončno sprejel sklep, da bo s 1. aprilom — dnevom mladinskih delovnih brigad, pričel z gradnjo spomenika 50 padlim talcem za Kamnitnikom. Fizično delo bodo opravili v občasni mladinski delovni akciji, v kateri predvidevajo, da bo sodelovalo približno 850 članov LM. Opravili bodo okrog 10.200 delovnih ur. Sredstva za spomenik bo delno kril občinski ljudski odbor v Sk >>-jI Loki, oetalo pa bo zbrala mladina sama. Da bi se mladina, ki bo sodelovala pri teh delih, seznanila z zgodovino NOB in trpljenjem padlih tovarišev, bodo na delovnem mestu organizirali razgovor s preživelimi boroi. Šenčur — Se v letošnjem letu imajo Senčurjani v načrtu gradnjo nove osemletke. Mnenja volivcev za lokacijo so bila različna. Sedaj je ta končno določena in sicer med Šenčurjem in Srednjo vasjo. Tu je teren zelo prikladen, dovolj bi bilo prostora tudi za gradnjo stanovanj za prosvetni kader in pa za gradnjo šolskega igrišča. V tem letu je v Šenčurju predvidena tudi gradnja avtobusnega postajališča. Ker je tudi tu vec variant za lokacijo, bi bilo prav« da bi o tem ponovno razpravljali na zboru volivcev, da se ne bodo spomladi, ko bi morali pričeti t gradnjo, pričeli ponovno pogajati-Ko bodo asfaltirali še preostali 3 kilometrski pas ceste od Kranja proti Brnikom, bi istočasna gradnja postajališča in asfaltiranja odcepov zahtevalo dosti manj stroškov, kot pa če bi morali kasneje iskati asfaltiranje za nekaj 100 m1 površine. DIPLOMSKE NALOGE ZE RAZDELJENE Kranj - Pred kratkim Je bil zaključni zimski semester na Tehniški čevljarski šoli v Kranju. Slušatelji tretjega In prvega semestra so zaključili z izpiti, danes pa eO že zaključili s somestralnimi počitnicami. Slušateljem tretjega semestra so že razdelili diplomske naloge, hkrati pa so jim tudi p°" jasnih, kako bo potekal zaključni diplomski izpit za čevljarske tehnike. DOKLEJ TAKO? Zlasti Bohinjcem, pa tudi mnogim drugim telefonskim koristni* kom, je znano, da je telefo^ičnO občevanje na področju Bohinja s'' la problematično. Precej časa preteče in tudi potrpežljivost doseže svoje meje, preden koristni" telefonskih zvez dobi ustrezno številko. Vsakodnevni so primeri, ko razni ljudje Iz Ljubljane, Kranja in drugod iščejo na primer J<" senice, na se jim oglasi naročili" v Bohinju. Tudi v Bohinju samem se zveze često pomešajo, tako d* se javljajo nepoklicani naročnik'' Zaradi tega je treba enega naročnika po večkrat klicati, s čemer s* telefonske zveze še bolj ohren"" njujejo. Najhujše pa jo to, da s° telefonske zveze večkrat spi«*1 prekinjene, da so v okvari posamezni telefoni naročnikov ali Pa več njih, tako da se resno posl»v-Ija vprašanje, koliko je telefon n* področju Bohinja sploh še sredstvo za zvezo, na katero se z g0' tovostjo lahko zanesemo. Odgovorni trdijo, da Je obstoječa centrala slaba, da je njena kapaciteta prc' majhna (številni naročniki so zvezani z dvojčki) toda več od ugotovitev ni bilo storjenopra. Kolik" časa bo torej področje Bohinja M ostalo predmet neprestanih godrnjanj In pripomb na račun telefonski zvez? konference SZDL v Bohinju »omembni sklepi Danes so se zbrali delegati v hotelu Jeaero v Bohinju na občinsko konferenco SZDL. Kol gost je bil navzoč tudi član OO SZDL tovariš MlklavČič. Po poročilu predsednika tovariša Cerkovnika se je razvila zelo živahna razprava, ki v času, ko to poročamo, še traja. Poročilo in razprava sta se soglašali v tem, da je Bohinj v zadnjih letih napravil ogromen na- ega dohodUa na zane ga od 137.788 dinarjev v letu 1958 na 244.087 v letu 1960, to je za 77 odstotkov. Največji porast gre na račun povečanja v lesni industriji in v gozdarstvu. To je imelo svoj vpliv tudi na povečanje osebni:/n illllHIMHHIu"""""»"»y"M'"u'"M"WH'1 Hll^liaiitllHIlM dohodka, ki se je dvignil v letih lastne proizvodnje na arondiran'1 1958 do 1960 za nekaj nad 81000 iemljišoih 1-kII 'solidneje pove*0* dinarjev na osebo Vendar pa še vati v obliki kooperacije z.isebn niso vse možnosti izkoriščene ma- kmete Rozmft" ksimalno. Lesna industrija ima vSfl pogoje za napredovanje, zlasti * začeto rekonstrukcijo in prehaja' njem na proizvodnjo končnih i2' delkov. Prav tako še obstoja cd3 vr.sta mohiosti na področju turi2' ma, ki je kljub precejšnjemu na' predovanju še na nezadovoljivi vi* šini. Tu ne mislimo samo na noVfl investicije, pač pa še na druga oi" ganizacijska in kadrovska vpraša' nja. — Prizadevanja Socialistič11* predek, ki se odraza v povečanju . . \ . ,.n» 1 ' , . ,. H , •' zveze bodo v prihodnji usmerjen" narodnega dohodka na zaposlene- .... .' , .. wo „a- k izpolnjevanju perspektivnega P* črta za razvoj turizma v BohinJ ne glede na upravno-teritorial^8 spremembe. Na področju kmetij' stva so bile poudarjene nove Pa loge združene kmetijske zadrU^' ki bo morala razen organiziranj* ift POrfroETJFK, «. februarja 1961 ZANIMIVOSTI m MLADA RAST sntAN 55 10T — Veter nama je že ves čas pomagal. Hands nai je medtem razložil, kako se upravlja ladja proti Vetru in kako se ustavi. Hands se Je vedel ves čas nekam čudno. To se mi je zdelo sumljivo in ko mi Je rekel, naj mu prinesem raje vina, ker da ga ima rajši kot žganje, sem vedel, da je to le pretveza. Dejal sem: »Prinesem vam rdečega. Ampak iskati (a bom moral.« Nato sem odhitel po stopnicah in nalašč ropotal. Doli sem si sezul čevlje in stekel pohodniku proti prednji lini. Nisem se motil, moje slutnje so bile upravičeno 108 — Videl sem Handsa, kako se je dvignil in se plazil čez krov. Prišel je do ograje na drugi <; j ladje in iz velikega svltka vrvi je izvlekel bodal«, ki je bilo do ročaja krvavo. Poskusi! je, če je dovolj ostro in ga naglo skril pod suknjič. In zopet se je splazil nazaj na svoje staro mesto. To je bilo vse, kar sem hotel vedeti: Hands se je lahko premikal in je bil zdaj oborožen. Bodlo je b;io nedvomno namenjeno meni, toda oba sva želela pripeljati ladjo na plitvino tako, dn bi jo spet lahko spravili nazaj % na morje [0 nacističnih zloilnc@¥ razmah ntonacizma v Avstriji Kdo je pomagal vojnemu zločfneu El »manjvrednih« narodov, kakor skem, katerih razselitev je pripravljal, še poprej pa Judje in drugi, za katere je pripravljal in organiziral taborišča smrti, dokler leta 1942 ni pripravil »dokončne ureditve judovskega vprašanja« s pomočjo plinskih celic in krematerijev v Osvvlen-cinu in drugih uničevalnih taboriščih. Občutje, da je na zaslišanju pri CIC postal sumljiv, ga je peklilo. Zato se je takoj, ko se je vrnil iz Ansbacha v taborišče, zatekel k ujetniškemu starešini taborišča, nekemu SS - Ober-sturmfuhrerju (morda bo bližnji proces proti Eichmannu razkril ime tega esesovca), in mu povedal, kako je z njim. Podatki v nemškem tisku trdijo, da je bil Eichmann po Jaenischevi premestitvi v drugo taborišče prepričan, da o njem v taborišču nihče ne ve, kdo da je, zanikati pa ne morejo, da je zanj vedelo vsaj dvanajst nemških oficirjev. Navajajo, da jim je o Eichmannu pripovedoval Jaenisch, seveda ne zato, da bi ga izdali, marveč zaščitili in. mu v sili tudi pomagali. To so nemški oficirji (morda so danes ti Eichmannovi zaščitniki oficirji Bundesvvehra) so mu seveda šli takoj na roko. Vsi so bili mnenja, da mora Eichmann takoj pobegniti, kar bi mu brez pomoči teh 12 oficirjev, kolikor se jih je zaradi tega sestalo, prav gotovo ne uspelo, kakor bi brez njihova pomoči nikoli ne prišel do ponarejenih dokumentov, izdanih na ime Otto Hennipger, s katerimi je januarja 194G pobegnil iz taborišča v Obcrdachstettonu. Nemoteno življenje Otta Henningerja Ko so agent je CIC hoteli ponovno zašli sati SS-Untersturm-fehrerja F.ckmanna, le-tega ni bilo več v taborišču. Zaman so ga iskali, kakor so širom po Nemčiji in Avstriji zaman iskali množičnega morilca SS-Ober-sturmfiihrerja Adolfa Eichman-na, ki so mu bile nekoč zaupano naloge pri reševanju različnih vprašanj v zvezi z utrjevanjem nemitva. ki jih je reševal s preganjanjem in tudi uničevanjem so bili na primer leta 1941. Slovenci na Štajerskem in Gorenj- (Nadaljevanje prihodnjič) =§ ill!l|JI!ll!ll!]!llllHI!lil!llli!:!!!!l!!!i!HHtll!!:i;ill!iii I Eichmann in njegova pajdaša na I ladji «G;ovanna C« Nacistični zločinec Adolf Eichmann čaka na sodbo in se je že prvič posvetoval s svojim odvetnikom. Obtožnica ga dolži 15 zločinov: za vsakega od njih je po zakonu predvidena smrtna kazen. V okolici Nttrnberga so aretirali nemškega policijskega kapetana Helmuta Suarja, ki je sodeloval pri množičnem pokolu 1200 Zidov. Bivši namestnik SS-komisarja v poljskem mestu VVilnl, Franz Mu-rer, ki je odgovoren za umor 80.000 Zidov živi kot bogat veleposestnik v Avstriji in je celo predsednik Kmetijske zbornice v mestu Lizen na Štajerskem. Pred kratkim so aretirali vojne zločince Franca No-tiralta, Herman* Hoefla in Leopolda Gehumraa. Na svobodi pa je šc veliko vojnih zločincev, do katerih še danes — 16 let po zmagi nad nacizmom, ni se^la roka pravice. Poslcdlea iako malomarnega in neresnega odnosa do zatiranja nacizma je, da tz vse bolj in bolj oživlja in se sedaj pojavlja kot neonacizem. Na un'veni v Inns-brucku so pretepli čidovčkega študenta, drugega so napadli, ko je vstopil v neko kavarno. Ta in še drugi podobni dogodki so izzvali silno ogorčenje po vsej Avstriji, toda niti polletja, niti drugi odgovorni forumi niso v teh primerih ukrenili ničesar. Zato se vse bolj postavlja vprašanje, če nI prav pasivno zadržanje pristojnih oblasti najbolj krivo, da se neonacizem v Avstriji iz dneva v dan bolj širi. Medtem, ko avstrijski predstavnik v komisiji za človečanske pravice OZN ugotavlja, »da so oblasti strogo nastopile proti lanskoletnim mazačem kljukastih kri-žev«, se danes dogaja, da z nacistično miselnostjo zastrupljeni pobalinl sredi Innsbrueka grobo žalijo in pretepalo židovske študente. Da je neonacizem že organiziran in da ga je zato toliko manj pcdcenjevatl, nam lahko p -trdi tudi dogodek zadnjih dni, ko so dunajski carlrniki v velikem paketu iz Nemčije odkrili neonacistično propagandno literaturo, ki je bila namenjena »narodno zavedni mladini«. Napredni avstrijski listi, posebno še Slovenski vestnik, so že večkrat opozarjali na nevarnost, ki se skriva v ozadju »naprednih« organizacij, največkrat pod parolo »zvestoba«. Jasno je namreč, da gre tu le za zvestobo nacistični miselnosti in nacistični preteklosti. Na Koroškem so take organizacije nevarne še posebej zato, ker predstavljajo največjo oviro pri pomiritvi med avstrijskim In slo- Ze več let opažajo, da v nekaterih vaseh v dolinah reke Koluba-re, Drine in Save ljudje bolehajo na ledvicah in da mnogi med njimi zaradi te bolezni tudi umro. Skupine strokovnjakov bodo obiskale vse kraje, kjer se ta bolezen pojavlja in pregledale bolnike, od katerih bodo nekatere poslali na klinike zaradi temeljitejših preiskav in določanja zdravljenja. V Zveznem zavodu za zdravstveno zaščito so pripravili tudi podroben načrt, kako bodo proučili pojav te bolezni v državi in ugotovili, kje je najbolj razširjena in kje so njena glavna žarišča. Nekateri so mnenja, da gre tu za zastrupitev s svincem, ki v manjših količinah prihaja v telo. Drugi trdijo, da bi to utegnil biti kak radioaktiven element, ali pa element, ki je aktiven s pomočjo kakega drugega elementa, na primer urana ali svinca. Tretji iščejo virus, ki bi lahko povzročil taka obolenja. Lahko pa so vzrok tudi samo zunanji činitelji: vlaga, močvirna področja, slaba obleka, obutev in podobno. Ugotovljeno je bilo, da za to boleznijo obolevajo predvsem kmečki prebivalci;, žene pogosteje od moških. Bolezen se redkeje pojavi pri ljudeh, mlajših kot 20 let, pogosta pa je med 30 in 50 letom starosti. To bolezen (imenuje se nefritis) so proučevali tudi v sosednjih državah, predvsem v Romuniji in Bolgariji, kjer se prav tako pojavlja Letos so pri nas iz sklada za znanstveno raziskovalno delo za proučevanje te bolezni dodelili 35 milijonov dinarjev. Za nas pionirje se je začelo se*-daj veliko veselje, saj nam je letošnja zima naklonjena kot že več let ne. Nasula nam je toliko snega, da se bomo lahko po mili Volji nasankali in nasmučali. V počitnicah so pionirji pohiteli na Vse strani. Veliko jih je šlo na smučarskek tečaje, nekateri so se sankali in smučali kar doma. — Pridno smo obiskovali tudi razne krožke, saj jih imamo v Krizah kar precej. Pred koncerti prvega polletja smo ustanovili šo dva krožka, in sicer strelskega in do-Pisniškega. Člani dopisniškega že dopisujemo na radio Ljubljana v oddajo »Naš kraj včeraj.« Največ pišemo o pomembnih dogodkih iz NOB. Na naši šoli imamo tudi taborniško organizacijo, ki se imenuje Vzhajajoče sonce. Sedaj se učimo za drugi taborniški izpit. Je pa Zelo težko, ker nimamo nobenega prostora za sestanke. Sedaj imamo sestanke kar pri namestniku vodnika na domu. Tonček Ribnikar, Križe AGATA CHRIS71E etnici pesnikove smrti V sredo, 8. februarja bo minilo že 112 let, odkar je v Kranju umrl največji slovenski pesnik, France Prešeren. Tega dne se ga boste prav gotOVO spomnili tudi vi in skupaj s tovariši učitelji prebirali njegove pesmi in se pogovarjali o njegovem življenju. Mi pa vam ob tej priliki prinašamo delček pesnikove mladosti, kot jo je zapisala pirate! j i ca lika Vaštetova. RIBIČEV FRINCE -FRANCE PREŠEREN Popoldanska tišina je objemala prijazno vasico Vrbo na Gorenjskem. Bilo je po hudi opoldanski plohi. Povsod so še ležale luže. Ljudje so bili skoraj vsi na njivah. I^a dvorišču Prešernove domačije — pri Ribičevih so ji rekli na vasi — sla na hlodu pred velikim hlevom sedela dva otroka: šestletna Kata in petletni France. Ostala sta doma za varuha. Z bosimi nogami sta zgrebala blato v jarku pod kapjo. »Pri meni teče Sava,« se je resno oglasila Katra. Bila je močna deklica z velikim nosom in majhnimi, sivimi očmi. »Jaz pa delam Bled z otokom.« je zamišljeno brodil po mali lu-'i mali, debeli France. Svetlokosta-njevi, dolgi, gosti kodri so se mu vsuli po zagorelpm, rdečem obrazu, ko se je sklonil, pobral kamenček in ga postavil na otok. »Tole je cerkvica na otoku in tukaj je grad,« je rekel in pristavil košček opeke ob rob svoje luže. Potem je dvignil glavo in prisluhnil proti hiši, od koder se je skozi okno slišal tenak, jokajoč gla> sek. \ »Jurček joka,« jo France opozoril sestrico in jo pogledal s svojimi lepimi modrosiviml očmi. »Naj!« se je odločno In trdo-srčno odrezala Katra. Deček jo je prenlnšeno pogledal. 39 Primati moram, da sem se prestrašil, ko sem pred vrati zadel ob Parkerja. To dejstvo sem tudi po Pravici zabeležil. Pozni Parkerj Pametm malo, vtakni D* porinil na pravu iucji.'. • >>. ------ — — — —-. — *l je Parker položaj naslonjača zapomnil. Pravzaprav bi ga moral pogled na mrliča tako pretresti, da DI bil za vse drugo slep. Pač nisem računal s sposobnostmi izurjenega služabnika. Želel sem si, da bi mogel Florlno izjavo, češ da je Videla ob tri četrt še živega, predvideti. PresenetUa me je bolj, kakor morem to izraziti. Resnieno so prišle mod preiskavo na dan stvari, ki so me presenetile. Zdelo se Je, da je bil vsakdo soudelelen. Najbolj sem se pa ves čas bal Karolinc. Domiš-lial sem si, da h» vee uganila. Čudno, kako je tedaj govorila o moji »slabosti«. Dobro, da ne bo nikoli izvedela resnice. Samo en izhod imam, kakor je rekel Pokret... Ko bom pisanje končal, bom zalepil ves rokopis v omot in ga poslal Poirotu. A pot*m, kaj potem? Veronal? To bi bila nekakšna poetična pravičnost. Ne, za smrt Ferrsrsove se ne čutim krivega. Ta »mrl je bila neposredna posledica njenega početja. Z njo ne sočustvujem. Tudi s seboj ne sočustvujem. Torej, naj bo veronal. Želel bi pa, da se Hercule Poirot ne bi nikoli umaknil v pokoj in da ne bi prišel nikoli v naš kraj gojit jedilne buče ... K O N K O »Daj mu mleko, ki so ga pripravili mati v hiši na peči!« Je rahlo ugovarjal. Katra je stresla z rameni,, kakor da bi odganjala sitne muhe. Iz oči ji je švignil potuhnjen pogled proti zamreženemu oknu kamre. Potem je trmasto drsala z nogo dalje po blatu. France je ves nesrečen skremžil obrazek. Obupano je pogledal proti hiši. Glasneje in glasneje se je drl lačni bratec. Francetu se je dete smililo, da so mu prišle solze v oči. Stekel je proti nizkemu oknu, odgrnil beli zastor in pogledal skozi odprto okno v kamro. Poleg postelje, ki je stala v kamri pod oknom, je stala zibel z malim Jurčkom. Dete je bilo povito do vratu, le glavica je gledala iz povojev. Po obrazu so dojenčku lezle nadležne muhe. France pe je še enkrat ozrl na Katro. Ta je speljala svoj strugo prav do dvoriščnih vrat. Od tam pa je zagledal? prijateljico, ki je prihajala po blatni vaški cesti, in stekla je k njej. France je vtaknil palec mod zobe, grizel noht in čakal, kdaj se vrne sestrica izza hišnega ogla. Pa je ni bilo. Hitro se je odločil in 1 stekel v hišo. Skočil J« na široko klop, ki je obdajala veliko kmečko peč in vzel steklenico iz lonca, v katerem je rJila topla vod«. »Kaj delaš?« j« zdnjci zakričala pri vratih Katra. France, ki Je b*l 4e takrat bolj rahlih živcev, se je ves stresel. Mokra steklenica se mu je.izmuznila iz nerodne majhne roke in padla na grčava tla. Razbila se je z glasnim treskom in mleko se je v veliki luži razlilo po tleh. Oba otroka - deček na klopi in deklica pri vratih - sta obstala kakor okamenela. Kaj zdaj? V kamri je kričal lačni bratec. Francetu se ja zdelo, da vidi pred seboj materin obraz. Gledala ga je strogo, jezno. Oh, seveda, huda bo! Kaznovala ga bo! Skočil je s klopi, sunil Katro v stran in že zbežal skozi vrata in j čez dvorišče. Toda za njim se je razlegal proseči Jurčkov glasek. France se je ustavil. Bežati je hotel pred kaznijo, bratec pa naj lačen trpi do mraka, ko se domači vrnejo s polja! »Ne! Po mater stečem in ji povem, kaj sem naredil!« In stekel je proti polju, čeprav SO mu od strahu lile solze po licih ... Ali mislite, da ga je mati kaznovala? Zakaj ga ni? venskim narodom. Na Koroškem so prepričani, da bi pri proučitvi preteklosti nekaterih vodilnih oseb doživeli marsikatero presenečenje, ko bi v »jonakih« domovinske zvestobe« odkrili ljudi, ki zaradi svoje preteklosti spadajo pred sodišče. NENAVADNA ZAKONSKA POSREDOVALNICA V New Vorku, v Lexington Ave-nue, so te dni odprli malce nenavadno posredovalnico za zakone: tam namreč preskrbijo vsakemu, še tako razvajenemu psu ali mačkici stanu primernega zakonskega partnerja... VELIKA RIBA Španski ribiči so te dnd ujeli v Biskajskem zalivu v svoje mreže dokaj nenavadno ribo. Ko so namreč izvlekli mreže, so našli v nji angleško malo podmornico »Viru-lont«, ki se je pred dvema letoma odtrgala med viharjem z vrvi od nekega vlačilca in je od tedaj veljala za zgubljeno. Po pomorskih zakonih bodo sedaj podmornico prodali na javni dražbi. TRI OTROKE JE RE&IL SMRTI Kmetijski tehnik Nedetjko Sencam n je pred dnevi rešil smrti tri otroke v vasi Mraviće v prnjn-vovski občini. Otroci, od katerih ima najstarejši osem let,, so v odsotnosti matere šli v šupo in si tam zakurili. V šupi je fcilo precej lahko vnetljivih stvari, zato se je ogenj hitro razširil in zaprl otrokom pot na prosto. Začeli so klicati na pomoč. Slučajno jih je skšp.l Sančanin, M je bil takrat v bližini. Brez pomisleka je skočil v gorečo šupo in obe deklici in dečka potegnil iz plamenov. Pri tem je dobil ln-žje opekline TAKSIJI NA VODI Letošnjo poletno sezono bodv imeli turisti na Jadranu na razpolago dve taksi-letali, ki* ju bo kupilo reško podjetje »Avtotrans«. Letali bosta lahko pristajali na vodi in na suhem, uporabljali pa jih bodo v prvi vrsti za potovanje med Benetkami, Opatijo, Reko in Dubrovnikom ter za krožna potovanja Potovanje od Reke do Dubrovnika bo trajalo z letalom le dve uri, medtem ko potrebujejo za isto pot z ladjo 24 ur. KDO NAJ IZSELI POLICISTE? V majhnem francoskem kraju Eccs že od leta 1924 službuje 5 policistov. Vsi skupaj so najeli stanovanjsko hišo, v kateri so mirno in složno prebivali polnih 36 let. Predlanskim je lastnik hiše umrl, dediči pa so se odločili hišo prodati. Ker pa je laže prodati prazno kot naseljene hišo, so policistom odpovedali stanovanje. Ti so vložili pritožbo in uspeli, da so jim izselitev preložili za eno leto s tem, da se do 30. maja 1960 izselijo. Toda določeni datum je minil, minil je tudi junij, julij, avgust, policisti se še zmenili niso, da bi si poiskali drugo stanovanje. Hišni lastniki so poiskali odvetnika, ki je na sodišču dosegel prisilno izselitev Do sem je šlo vse še kar v redu. Toda kdo naj sedaj izseli policiste, ko v vsem Ecosu ni za prisilno izselitev nihče drug pristojen kot policisti sami. Ali bo torej mogoče prisiliti policiste, da bodo sebe in svoje družine vrgli na cesto? ATOMSKA ROMBA POVZROČA RAKA Med preživelimi žrtvami japonskega mesta Hirošime, ki so bile izpostavljene radioaktivnim žarkom ameriške atomske bombe, je število rakastih obolenj štirikrat večje, koit pri ostalih prebivalcih. Tako zatrjujeta dva japonska zdravnika v reviji ameriškega instituta za raziskovanje rakastih obolenj Oba zdravnika sta proučila potek bolesni pri 2560 bolnikih. V dolini je prestalo bore malo snega. Zato si otroci morajo poiskati zimsko veselje v gorah. Naša slika Jih prikaauje na pohoda »za osvajanje« višjih leg * 4956 STRAN O LAS PONEDELJEK, «. februarja 1961 ni 11; o s i-a si PRODAM Prod-m mofar Galeb 150 cem v dobrem stanju s prevoženimi 13.500 kilometri. — Poizve se pri Janku E.ijtu, Škofjeloška 51, Kranj 398 Novo, Inozemsko klavirsko har-Rtonlka Hohncr, 4?> basov, z dvema registroma, ucodno orodam. Naslov V oglasnem oddelku 407 •"""^ro ohr jen z« l«ndk s šestimi pregradan i, prodam. — Julka Martinjak, Zasavska 62, Kranj 440 Tvorna 4 dvodelna okna v dobrem stanju. Cerklje 15 441 Prnđ*+ \ pufsfce. stare 6 tednov. Breg ob Savi 8. Kranj 442 Prodam stavbni tesan les. Naslov V oglasnem oddelku 443 Osebni avlo Fint 1500 prodamo — tudi po delih. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku 444 Industrija obutve »Planika« -Kranj proda STROJ ZA NAVLAČENJE. Stroj si lahko »gledate v podjetju »Planika« vsak dan med 6. in 14. uro 445 Dobro ohranjen električni šivalni stroj »SIngcr« % odno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku 446 Dobro ohranjen motor DKV 250 ccm, tipa 1955, ugodno prodam. — Ogled pri Jenko, Smledniška 70 447 KUPIM Kupim rabljene knjige za trgov- *' > vajeniško šolo. Prodam po 8 litrov mleka dnevno. — Naslov v oglasnem oddelku 448 OSTALO Mizarskega pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Anton Kos, mizarstvo, Huje 3, Kranj 382 Šolski odbor in uprava osnovne šole Lesce razpisujeta delovno mesto hišnika s polno zaposlitvijo. — Stanovanje v šoli. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe 1. marca 1961. Pismena prijave pošljite najkasneje do 15. februarja 1961 na upravo šole Lesce 416 Zdrsvnlk armade, mlađ, neoženjen, iSče sobo ali garsoniero, prazno ali opremljeno v Kranju. Pla- Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Gorenjski opekarni, Dvorska vas, razpisuje delovno mesto: kuharic® v o&ratu družbene prehrane Nastop službe je možen takoj, pismene prijave pošljite na upravo podjetja do 15. februarja 1961. Samsko stanovanje zagotovljeno. ZAHVALA Ob nenadomestljivi Izgubi naše drage mame MARIJE OZEBEK roj. Eržen «e najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom za podarjeni venec in pogrebni službi: Alojzu Gorencu in Matiji Mivšek, ki sta našo drago mamo pripeljala na domače pokopališče. Vso zahvalo izrekamo tudi gospodu dr. Hriberniku za lajšanje trpljenja v njeni bolezni in gospodu duhovniku za tolažbo In spremstvo k večnemu počitku in za vse tolažilne besede ob naši največji žalosti. Pševo, dne 1. februarja 1961 Žalujoča družina Gorenc mmmmmimmmmmmm ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dobrega moža, očeta, sina, brata, zeta, strica in svaka ANTONA KOKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem času pomagali, poklonili vence in izrazili svoje sožalje. Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Gasilskemu društvu Olševek, prijateljem in znancem, ki so se v tako velikem številu udeležili njegovega pogreba. Prav posebej se zahvaljujemo članom kolektiva in tovarišu direktorju LIP v Preddvoru, ki so ga polnoštevilno spremili na zadnji poti, poklonili vence ter dali družini pomoč, zlasti pa tov. Tičarju za njegove lepe poslovilne besede. Dolžni smo pa tudi zahvalo zdi-avniku dr. Zgajnarju iz Preddvora za dolgoletno skrb v njegovi bolezni in gospodu kanoniku Gnidovcu za duševno "tolažbo in pogrebne obrede. Olševek, Tupaliče, Visoko, Bitnje, dne 4. febr. 1961 Žalujoči Kokovi in Sitarjevl VSAK VEČER BOSTE LAHKO SPREMLJALI ZABAVNE PROGRAME RTV... Har§clfe cam do 8000 dm mesečne najem-#jvtec]naro(jno tekmovanje ¥ skokih za .Poka! Kongsberg' mne. Ponudbe oddati v oglasni od-^ 1 " © o delek pod »Bodočnost« 418^ Non stop prodajalna obutve i »PLANIKA« Kranj, Sejmišče II, f sprejme takoj 2 PRODAJALKI 1 VAJENKO 120.000 gtotoicftv - Domači zMmkl niso razočarali Delovni čas nedeljiv. Ponudbe i sprejema prodajni oddelek Planike, Kranj Sporočamo cenjenim strankam, podjetjem in tovarnam, da popravljamo oziroma previjamo vse vrst« elektromotorjev, vrtalne stroje ter vse elektrogcsnodin jske aparate i najnovejših proizvodov. Popravila i izvršujemo strokovno in hitro ten po solidnih cenah. Se priporoča za vaša cenjena naročila: Tčlektro-mehanlka — S. Hočevar, Aleševče-va ul. 22, Ljubljana - Šiška, telefon 21-690 4491 Kvintet »Petclfnčki« je še prost za pustne dni. Telefon 24-53 450 Na fakulteti za metalurgijo Je diplomiral tovariš Stane Sekne, Visoko. Iskreno mu čestitajo starši, brat ter družini Grošelj in Bevc 451 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu. Plača po dogovoru. Prešernov hram, Kranj. 452, .KOMPAS- AVTOBUSNI IZLETI na velike mednarodne velesejme: šestdnevni izlet v Leipzig, šestdnevni izlet v Niirnberg, petdnevni izlet v Offenbach ter štiridnev-^ ni izlet na Dunaj. Izlete organiziramo sporazumno z zbornicami in so namenjeni predstavnikom podjetij in gospodarskih organizacij. SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU V sodelovanju s Hokejsko zvezo j Slovenije prirejamo avtobusni iz-| let v Švico (Geneve in Lausanne)( na svetovno prvenstvo v hokeju, na ledu, ki bo od 1. do 12. marca., Izredno znižane cene! Prijave za vse izlete sprejema! poslovalnica KOMPASA v Kra-. nju, Koroška cesta 4, kjer dobite, tudi programe in vse informacije. Se priporočamo! Ljubljana, 5. februarja — Danes je bilo v Ljubljani na skakalnici pod Šišenskim hribom mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Kongsberg. Svečana otvoritev tega tekmovanja je bila že v petek zvečer v hotelu »Bel-levue«. Na današnji prireditvi za trofejo in pokal Kongsberg je nastopno 34 tekmovalcev iz Avstrije. Italije, Francije, Poljske, Vzhodne Nemčije in Jugoslavije. Z?, tekme v skokih je bilo rned ljubitelji tega športa izredno zanimanje, saj se je zbralo okoli skakalnice nad 20.000 gledalcev, Se večje število gledalcev pa j p tekmovanje spremljalo ob televizijskih in radijskih sprejemnikih. Skakalnica je bila odlično pripravljena. Ko se je pognalo čez meetiček nekaj predskakalcav, je v konkurenci nastopil s startno številko 1 Gorišek. — Pristal je pri znamki 54.5 metra. Ze drugi tekmovalec v prvi seriji skokov Plank 'z Avstrije je navdušil številne gledalce z lenim slogom in dolžino 60 metrov. Navdušenje prisotnih je bilo še večje, ko je napovedovalec I Republiško prvenstvo imladinccv in pionirjev 'v narrrznern tenifu Jesenice »RADIO«: 7. februarja ameriški cin. film NEMIRNA LETA i Jesenice »PLAVŽ«: 6. in 7. fe-tf bruarja ameriški barvni film VI-c KINGI £ Koroška Bela: 6. februarja fran-i coski film ZAPELJIVKE } Radovljica: 7. februarja italijanski film IZZIVANJE, predstava ob 20. uri Kranj »STORZlC«: 6. februarja francoski barvni film SAKRA-MENSKA FRKLJA, matineja ob 10. uri, ameriški barvni film TROJE BOJEVITIH ob 15., 17., 19. in 21. uri, 7. februarja ameriški barvni film TROJE BOJEVITIH ob 15., 17., 19. in 21. uri ter matineja istega filma ob 10. uri Primskovo »TRIGLAV«: 7. februarja češki barvni film POKORNO JAVLJAM ob 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA«: 7. februarja jugoslovansko češki film ZVEZDA POTUJE NA JUG ob 18. in 20. uri Skofja Loka: 7. februarja jugoslovanski film TRI ANE Jesenice, 5. februarja — Včeraj in danes je bilo na Jesenicah republiško prvenstvo mladincev in pionirjev v namiznem tenisu. Pomerilo se je 11 mladinskih in 9 pionirskih ekip. Vrstni red — mladinci: Odred (Ljubljana), Kemičar (Hrastnik), Jesenice, Fužinar (Ravne), Ilirija (Ljubljana), Koper, Maribor, Novo mesto, Mladost (Kranj), Triglav (Kranj), Vipava. V finalu je Odred premagal Ke-mičarja s 5:3 in Jesenice s 5:0, Kemičar pa je premagal Jesenice s 5:4, dosedanjega prvaka Mladost pa je izpodrinil Odred \z Ljubljane, ki je postal prvak LRS. Pionirji: Odred (Ljubljana) Novo mesto, Jesenice, Ilirija (Ljubljana), Triglav (Kranj), Maribor. Fužinar (Ravne), Koper, Mladost (Kranj). V finalu je Odred premagal Jesenice in Novo mesto s 5:0, Novo mesto pa je premagalo Jesenice s 5:3. Tako je tudi pri pionirjih postal Odred republiški prvak. P. U. 6. državno prvenstvo v kegljanju na ledu Jesenice, 5. februarja — Na umetnem drsališču pod Mežakljo je bilo danes šesto državno prvenstvo v kegljanju na ledu. Spoprijele so so ekipe Jesenic, Bleda in Celja. Rezultati - mo2tveno: Bled (2) 17 točk, Jesenice (1) 14 točk, Bled (3) 14 točk. Posamezniki v bližinskem zbijanju: Božič (Jesenice) 92 točk, Zbontar (Jesenice) 90 točk, Koblar (Jesenice) 89 točk. Posamezniki v daljinskem zbijanju: Klinar (Jesenice) 123 m, Per-nuš (Bled) 119 m, Hribar (Bled) 117 metrov. P. U. po zvočniku napovedal, da je Ha-bersatter iz Avstrije pristal pri 62 metrih. Dolžine okoli 60 metrov so v prvi seriji skokov dosegli še: De Zordo iz Italije. Muller iz Avstrije in še drugi. Brez dvoma je med publiko završčalo, ko se je pojavil na startu tekmovalec s številko 30 Marjan Pečar. Dosegel je rekord šišenske skakalnico s 63.5 metra. Razen tega je dobil še odlično oceno za slog 109 točk. Edini Cesnl konkurent mlademu »Pečotu« je bil Italijan Zandanel, ki je skočil 62 metrov, vendar z nekoliko slabšim stilom. Po prvi seriji skokov je bil na prvem mestu s precejšnjim naskokom Marjan Pečar pred Zandanelom. Vsi so z nestrpnostjo pričakovali drugo serijo skokov, v kateri se je bila borba za prvo maato med našim Pečariem, Italijanom Zandanelom in De Zordom iz Italije. Z odličnim slogom je Pečarju le uspelo, da je z dolžino 60 metrov in 105 točkami za slog prehitel oba tekmeca in tako osvojil dragoceno lovoriko tekmovanja. Kaj pa ostali jugoslovanski tekmovalci? Upravičeno lahko zapišemo, da nas v tej močni mednarodni konkurenci niso razočarali. S Pečarjem na čelu že prihajajo v vrh evropske skakalne elite. V ekipni konkurenci je prvo mesto osvojila ekipa Avstrije, druga je bila Jugoslavija, v postavi Pečar, Jemc, Slibar in Oman. Tretja je bila italijanska reprezentanca. Vrstni red tekmovalcev je naslednji: 1. Marjan PeJar (J) 63,5 m, 60.0 m (214): 2. D. De Zordo (I) 62,0, 63,0 (211); 3. Leodolter (A) 59,0, 61,0; 4. Muller (A) 55,0, 51,5 m; 5. Zandanel (I) 62,0, 60,0; 6. Haber-.■satter (A) 62.0, 59,5; 7. Gasieniea (P) 60,0. 61,5: 8. Jemc (J) 6«,0, 61-0; 9. Plank (A) 60,0, 56,0; 1«. Sl!b»r (J) 58,5 m. Ekipno: 1. Avstrija, 2. J'gosi a vija A, 3. Italija, itd. -č PRI MLADINCIH ZAJC IN ITALIJA Lpgateo, 5. februarja — Dopol« dne je bilo tu na 50-metrski ska-kaln'ei tekmovanje mladincev u pekal in trofejo Kongsberg. Nastopila je 30 tekmovalcev. Zmagal ji Zaje z Jesenic pred De Zordom it Italije. V ekipnem tekmovanju ji zmagala Italija pred Jugoslavijo. MLADINSKI ODSEK PD PONOVNO OŽIVEL Kranj — Vzgojo mladih planincev vrše mladinski odseki pri planinskih društvih. Tudi v Kranju je ponovno zaživelo delo mladinskega odseka, ki je imel v dneh od 22. do 24. januarja tridnevni seminar na Krvavcu. Namen tega seminarja je bil, da se mladi voditelji planinskih sekcij na šolah Spoznajo z delom mladinskih odsekov, z lepotami gora in z nevarnostni, ki jih te skrivajo. Namen seminarja pa je bil tudi v tem, ds se poživi delo planinskih sekcij na šolah, da se med seboj spoznajo in da se razvije med njimi tovarištvo, brez katerega ni življenja v gorah. Seminar je lepo uspel. Vsi, ki so mu prisostvovali, so bili zelo zadovoljni tako s predavanji kakor s praktičnim prikazovanjem nekaterih akcij reševanja, varovanja in drugega. Vsi so bili posebno navdušeni nad predavanjem tovariša Jožeta Zvokija, ki je s prekrasnimi diapozitivi prikazal kranjske alpiniste v centralnih Alpah in v gorah Crne gore. Seminarju je prisostvoval tudi tovariš Cene Omer-zelj, član mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije, ki je razen kratkega opisa zgodovine slovenskega planinstva govoril tudi o organizacijskih vprašanjih planinskih društev. garin ioMeta na državno in KRANJ — Minuli redni letni občni zbor Brodarskega Ora&tva Kranj, ki je bil dobro obiskan, je bil izredno ploden in je kot tak napravil prelomnico v dosedanjem delu. Na zboru so namreč ugotovili, da je kranjsko dnritvo kljub mnogim objektivnim težavam v preteklem letu opravičilo svoj obstoj In da je še vedno eno najdelav-nejših na Gorenjskem. Po sprejtih sklepih pa bo društvo v letošnjem letu še mnogo bolj zaživelo. V kratkem bodo ustanovili samostojno sekcijo za brodarsko modelarstvo, za katero je med mladino posebno veliko zanimanje. Z novoustanovljeno sekcijo pričakujejo tudi priliv novih članov, predvsem iz vrst mladine. Sklenili so, da bo konec maja v Kranju okrajno prvenstvo v brodarskem modelarstvu. Društvu bo pri tem pomagal tudi OO LT Kranj. Prav tako so sklenili poživiti kajakaško sekcijo. Do sedaj se je društvo največ ukvarjalo s tekmovanji na kanujih, ki so jih člani kar sami izdelovali. Sedaj .a bodo pristopili še k kajakaškim prireditvam. Prav v teh dneh je društvo dobilo nove prostore, in sicer v spodnjih prostorih starega Delavskega doma na Savski cesti. Prostori so idealni in dovolj veliki, tako da bodo v njih lahko imeli delavnice in čolnarno. Nadalje so skleniU, da se bodo udeležili številnih tekmovanj, med njimi tudi republiškega in državnega prvenstva v kajakih na divjih vodah. Mladinca Štefan Gregorčič in Lov-ro Dagarin pa se bosta udeležila tudi svetovnega prvenstva v slalomu in slpustu na divjih vodah, ki bo v Vzhodni Nemčiji od 32. do 26. Julija letos. Nastopila bosta v juniorskem paru. -an Z občnega zbora ŠD Jesenice ilijonov dinaiiev §r§ Uprava športnih igrišč in naprav, zavod s samostojnim finansiranjem V KRANJU Poročili so se: Janez Jerse, šofer, in Frančiška Pernar, tovarniška delavka; Ciril Peternel, avtp-mehanik, in Angela Jereb, tkalka; Franc Pustovrh, traktorist, in Olga Babnik, tkalka; Adolf Krautbergar, vodni instalater, in Alojzija Sosič, bolničarka; Stanislav Zumer, strojni ključavničar, in Danijela Skulj, tkalka; Vinko Markič, orodjar, in Ivana Vodnik, trg. pomočnica; Janez Jamnik, zidar, in Frančiška Jerala, kmečka delavka; Franc Smrtnik, kmet, in Veronika Rogelj, gospodinjska pomočnica; Ož-balt Smrtnik, ključavničar, in Marija Pate, gosp. pomočnica Umrli so: Marjeta Vrhovnik, stara 69 let, Frančiška Drinovec, stara 89 let, Jernej Pilar, posestnik, star 87 let. Rodile so: Danica Babnik — deklico, Marta Barle — deklico, Breda Bizjak — deklico, Ivana Vovk — deklico, Marijana Jenko — dečka, Ivana Zupin — deklico, Štefanija Urbane — dečka, Majda Pajič — dečka. Marija Vreček — deklico, Marija Lešnjak — dečka, Ana Habjan — deklico, Vida Reya — deklico, Frančiška Bukovnik — dečka, Mihaela Herlec — dečka, Ana Senk — dečka, Antonija Rib-nikar — deklico, Ljudmila Drnov-Šček — deklico, Marija Košnjek — deklico, Neža Pegam — dečka, Pred nekaj dnevi je upravni odbor Športnega društva Jesenice pedal obračun svojega deda za več kot dve leti nazaj. Udeleženci zbora so WM zadovoljni s poroči*!. Ugotovili so namreč, da je bilo po številu prireditev in nastopajočih lansko leto dosiej najuspešnejše. Poleg 474 lanskih prireditev in gostovanj, je društvo s pomočjo klubov organiziralo še 19 množičnih tekmovanj delovnih kolektivov, mladinskih in drugih organizacij. Samo na teh tekmovanjih je sodelovalo 289 ekip s 5267 tekmovalo!. Takšna razgibanost športnikov je vsekrker dala društvu nove pobude in smernice, ki jih bo treba v prihodnje še dosledneje uresničevati. SD Jesenice vključuje 13 klubov z 999 člani. Ob koncu leta 1960. pa so jih 520 izbrisali iz evidence, ker niso imeli poravnane članarine. — ^Večina klubov lepo napreduje in *so nekateri dosegli prav dobre uspehe. Še več, prebili so zaprtost vase in posegli v kolektive in šole. Lep primer sta smučarski in namiznoteniški klub, košarkarski itd. Uspeli so pridobiti na desetine mladih športnikov. Smučarski klub je izkoristil šolske počitnice za organizacijo smučarskih tečajev. — NTK je vključil v članstvo 42 pionirjev, tako da imajo trije trenerji precej skrbi kako vskladiti urnik treningov. V tekmovanjih nastopa 6 ekip (od članov do pionirjev), kar je prvič od obstoja kluba. — Klub je torej lani prepustil bodočnost mladini, starejši igralci pa so se lotili njihove vzgoje. Tudi nogo metaši so šli podobno pot. Organizirali so nogometno šolo, ki jo obiskuje okrog 40 pionirjev. Košarkarski klub ima 109 aktiv- nih članov. Sest ekip tekmuje v raznih ligah. Tudi ta je ustanovil zimsko pionirsko šolo, ki jo obiskuje 60 mladih. Prav gotovo pa je največje zanimanje na Jesenicah za hokei — drsalni klub, zlasti za hokej. Hokejisti so namreč ponesli daleč v svet ime Jesenic in naše domovine, zlasti lepe uspehe pa so dosegli doma. Letos so ponovno osvojili najvišji naslov vdi*žavi. Prvemu moštvu sledijo tudi mladi. Za hokejsko šolo se je prijavilo nad sto pionirjev, žal vsem niso mogli ustreči, ker nimajo primerne opreme (zlasti manjka drsalk). — Mladinsko moštvo Jesenic je nedavno osvojilo prvenstvo drža. e v hokeju na ledu. Prezreti ne smemo tudi odbojkarskega kluba, ki je po številu prireditev v minulem letu na prvem mestu v društvu. Sodeloval ie na 98 prireditvah in jih 66 odločil v svojo korist. Podobne razvese- ljive ugotovitve so podali tudi o ostalih klubih. Vendar pa naj danes omenimo le še Izredno pomemben zaključek skupščine — sklep, da ustanovi upravo šiportnih igrišč in naprav kot zavod s samostojnim finansiranjem in organom družbenega upravljanja. SD Jesenice sodi namreč med večja športna društva pri nas, ki ima tudi precej razvito gospodarsko dejavnost. Buffet na kegljišču, Smučarski dom na Črnem vrhu, izdelovanje kovinske galanterije za smučarje, zlasti robnike in podobno. Nov zavod pa bo dobil v upravo še ledarno, ki je funkcionalno povedana z umetnim dnsali-ščem, vendar je bila doslej v upravi komunalnega podjetja. — Lani je imelo športno društvo nafl 43 milijonov dinarjev prometa. Od lastne gospodarske dejavnosti je ustvarilo nad 5 milijonov čistega dohodka, katerega pretežni del so uporabili za vzdrževanje športnih naprav. Taka gospodarska dejavnost ln skrbi za vzdrževanje naprav, je premočno obremenjevala člane upravnega odbora, da se niso mogli dovolj posvetiti problemom klubov. Tolikšna dejavnost v klubu že preseda okvire amaterskega dela ljudi, ki so zaposleni v proizvodnji. Zato je odločitev društva toliko pomembnejša saj bo omo-KOSila boljšo skrb za naprave in hitrejši razvoj klubov in s tem vsa športne dejavnosti.