NaroCnlna mesečno ^MHBM A. ^ Abbonamentt: Met« ca loozem- ^B^. Vfc ^^^^^^^ ^^^ V itvo . o«. ran—^ OSB Ama Mk g in Hk v m^m J^m ™ „ 3150 Lir«. Edi. izdaja ce- iRHMnfe^ AH JH| M« H H JHn^ M MMA OKm tione domenica. .d- loletno 34 c. ^jlilBHk SRB BBBf H H J' JhV W ff ^^f ■ fiHB no 34 Lir* E.tero E?f£= mu in 10.349 zalnaerat«. »arrioni. P od r o ž n i c 11 Izhaja vsak dan cjntraj razen ponedeljka ln dnev« po praznika. F111 a I • I Novo metto, N«««, B Ored plitve In oprava« Kopitarjeva t, LJubljana. g n ^ lxključna pooblaSčen Ira ta eplaSeranJe IfaTrjanskepa fn lujega | Bedazione, Ajnmini*tra*lnne» Kopitarjev« fc, Lubiana. | Concesidonarta Melnslra per Ia pnbbTIeHJ dl prorentenza italiana Izvora i IJnione PubblleitA Italiana S. A. Milano. | Telefon 40O1—400"». § ed «stera: Unione Pubblicita Italiana S. A, MIlana Vojno poročilo it. 1122: Dva sovražna parnika potopljena Bizerta bombardirana — 26 letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ob-Javljas Pri napadih na močno zavarovano spremljavo fe naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Arcangela Giliberti iz Napplija v z a-hodnem Sredozemlju potopila en parnik, enega pa zadela. Neko naše torpedno letalo je skoro za gotovo potopilo drug srednje velik trgovski parnik v bližini tuniške obale. Osna letala so z ugodnim uspehom napadla ladje v pristanišču Bizerta. Sovražno letalstvo je napadlo okolico Napo-lija, F o g g i o , Spinazzolo (Bari), R e g g i o Calabria, Villa San Giovanni, Ca-stelvetrano, Porto Empedocle, L i-cato, Siracuso. Sestreljenih je bilo skupno 26 nasprotujočih letal: 10 od talijansko-nemških lovcev, 16 pa od protiletalskega topništva in sicer 4 v N a p o I i j u , 2 v R e g g i o C alabria, 8 v Castclvetra-n u , 1 v Milliccheddu (Enna), 1 pa v P o r t o E m p c d o c I u. Dodatek k vojnemu poročilu št. 112? Pri nastopu torpednega letala, o katerem poroča današnje vojno poročilo, sta se odlikovala naslednja pilota: poročnik Fragola Giuseppe iz Torina in narednik Tassinari Quirino iz Bergama. Zaradi napadov, omenjenih v današnjem vojnem poročilu so bile doslej ugotovljene med civilnim prebivalstvom naslednje izgube: v Reggio Calabria 12 mrtvih in 56 ranjenih; v Siracusi 5 mrtvih in 22 ranjenih; v pokrajini Napoli in v ostalih središčih Sicilije sta bila skupno 2 mrtva, 23 pa ranjenih. Duce predseduje seji vlade Ministrski svet je odobril sklepe za izboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev Rim, 21. jun. AS: Predvčerajšnjim oh 10 se je pod predseatvom Duceja seslai ministrski svet. Kot tajnik je posloval državni podtajnik v ministrskem predsedništvu. Ministrski svet je odobril naslednje ukrepe, razen ostalih izrednega poslovanja: S področja ministrskega predsedništva Na predlog Duceja in sporazumno s finančnim ministrom je ministrski svet odobril ukrep, ki je bil že objavljen na seji dne 8. iyaja in ki se tiče na izl>o!jšanje gmotnega položaja državnih nameščencev. Tik pred vstopom Italije v vojno je bil gospodarski položaj državnih in javnih nameščencev zboljšan s Kr. ukazom z dne 10. aprila 1940., po katerem so bili vsi prejemki državnih uslužbencev, vštevsi preskrbo njihovih rodbin, kaor tudi redne pokojnine, povišani za 10%. Pozneje in sicer s Kr. ukazom z dne 24. marca 1911 je bilo dovoljeno 40% zvišanje dodatkov za rodbine, z ukazom z dne 14. julija 1911 pa so bili nekaterim nižjim kategorijam uslužbsencev knkor tud nekaterim vrstam u[k> kojencev [tonovno zboljšan! prejemki v izmeri od 10 do 40%. Posebni priboljški so bili poleg vsega gornjega priznani tudi vojaškim iu militarizi-ranim osebam v obliki vojne doklade z ukazom z. dne 19 maja 19-11 in pozneje še nekaterim drugim z ukazom z dne 24. marca 19-12. Povrh lega so bile z ukazom z dne 27 februarja 1942. skoraj podvojene dnevnice za sbižbovanie izven stalnega služhenga kraja in povišane za 50% ur-nine za iziedno delavnost in uspešno delo. Konl<-no so bili 7. ukazom z dne <0. decembra 1942. priznani vsemu osebju, ki službuje v krajih, izpostavljenim vojnim nevarnostim, izredni prispevki, in sicer ločeni za vzdrževanje rodbin, ki so sc odselile kakor ludi za osebje samo, ki je ostalo na vojih mestih. Novi urep. ki bo veljal od 1. julija t. L do konca vojne, določa: 1. 125?« zvišane začasne je bila dovoljena aktivnemu voine doklade. ki državnemu osebju Miren dan na vzhodu Napad na sovražno spremljavo v Sredozemlju — Močne tolpe uničene v gorah črne gore Hitlerjev glnvni slan. Nemško vrhovno po- | Nemčijo in metali bombe na stanovanjske veljstvo objav Ija Na vzhodnem bojišču je potekel dan mirno. I^ahke nemške pomorske oborožene sile so obstreljevale v noči na 2«. junij mesto in luko Jejsk ob Azovskem in o r j u. Letalstvo je dalje napadalo oborožitvene tovarne v sovražnikovem zaledju. Na Kaspiškem m o r -j u sta bili zažgani dve veliki trgovski ladji. Pred alžirsko obalo so bili v noči no 20. junij iz nekegu sovražnega konvoja en tor-Jiedni čoln in 8 velikih prevoznih parnikov tako težko poškodovani v letalskem napadu, du se mora računati z uničenjem več teh ladij. Preteklo noč so bile vržene bombe težkega kalibra na pristanišče v Bizerti. Angleški bombniki so leteli preko zasedenega zapadnegn ozemlja v jugo/. apadno predele nekaterih krajev. Prebivalstvo je imelo izgube. Druga letala so izvedla vznemirje-valne polete nad severno Nemčijo in odvrgla nekaj hoinh, ki pa niso povzročile omembe vredne škode. Nad zasedenim zapadnim in nad državnim ozemljem so bilo sestreljena štiri sovražim letala. V gorah črne gore so nemške, italijanske. bolgarske in hrvatske čete v več tedenskih bojih obkolile in uničile močne tolpe. V isokogorski značaj pokrajine in neugodne vremenske razmere, kakor tudi obupni odpor tolp so zahtevali od vseh uporabljenih čet veliko borbenost in mnogo odpovedi. Letalstvo, ki je v neutrudljivih akcijah posegalo v te borbe ima znaten delež pri teh uspešnih operacijah. Krvave izgube hunditov so zelo visoke. Zaplenjene so bile velike množine orožja, vozil in oskrbo-vulnih sredstev. . Civilna mobilizacija za delovno službo S I. julijem bodo mobilizirane ženske letnikov 1319 do 1925 ter moški letnikov 1907 1925 in 18 letnikov Judov mm, 19. jun. AS: Ministrstvo za korporacije objavlja: Potrebe dežele v vojni zahtevajo širšo sodelovanje državljanov pri naporu vseh Italijanov, da se zagotovi vojakom orožje, deželi pa sredstva za odpor. Zato bodo s 1. julijem t. 1. po načinih, ki jih bodo predpisali posebni razglasi, pozvani v delovno sIužIkj državljani obeh spolov, ki pripadajo naslednjim razredom: ženske, rojeno v letih od 1919 do 1925 in moški, rojeni v letih od 1907 do 1925. Poziv v delovno službo se tiče moških, ki niso podvrženi vojaškim obveznostim ali drugim delovnim obveznostim, ter žensk, ki niso v takšnem družinskem položaju, kakršen bo točneje objavljen. Ženske, pozvane v delovno služIlo. bodo na razpolago zlasti za bližnja poljedelska dela v zvezi 7. žetvijo in setvijo in se ne bodo mnogo oddaljile iz svojih krajev. Moški bodo razen za morebitno zaposlitev v poljedelski stroki odposlani po primernem vežhanju (če bo treba) tja, kamor jih bo zahtevalo delo, in se bodo pri tem v mejah možnosti upoštevale želje in razmere mobiliziraucev samih. Razen te obvozne službe se bo upošteval duh prostovoljnega sodelovanja državljanov brez razlike spola in starosti, tako da se bodo uporabili pri poslih, ki bodo ustrezali sposobnosti vsakogar, vsi. ki bodo zahtevali čast, služiti deželi na fronti proizvodnje. Ministrstvo za korporacije sporoča nadalje, da je v pripravi vrsta ukrepov, ki streme za tem, da se uporabi delovna moč, ki je sedaj zaposlena pri delih, ki niso največje važnosti. Medtem se bodo izvedli že sprejeti ukrepi, s katerimi se bodo ukinile vse vrste poslov, ki jih ni smatrati za potrebne, in rekvirirala se bodo vsa sredstva, ki bi postala neaktivna po teh ukinitvah. Kar se tiče poslov, ki jih odrejajo voiaške oblasti, se bo pospeševalo ustanavljanje delavskih stotnij, ki so uvrščene v tehnična dela, ki sestavljajo osredotočeno organizacijo in predstavljajo gibčen ter uspešen pripomoček za izvršitev nujnih del. Selekcija v obrtni stroki se bo nadaljevala s poudarjenim ritmom. Ustrezajoč številnim pobudam vojnih pohabljencev, bojevnikov in delavcev, ki so zaposleni v vojnih industrijah, si__ vlada pridržuje da bo zvezala izvrševanje dolžnosti v delovni službi s koncesijo živilskih in oblačilnih iz- kaznic. Notranje ministrovo je 7. namenom, da bi se nihče ne izognil delovni obveznosti, zlasti pa, da bi se ji ne izognili nearijski državljani, ki med drugim nimajo vojaške obveznosti, odredilo mobilizacijo 18-letnikov Židov (od 1907 do 1925), ki bodo prav tako odposlani na delo v kraje, določene i>o ministrstvu za korporacije. v činih pod VIII. činovnlm razredom, s čimer se l>o najvišji iznos tega prispevka dvignil od 1320 lir na 2970 lir letno; 50% povišanje trenutnih rodbinskih doklad za neregulirano osebje, lako da bodo te doklade dosegle višno onih doklad. ki jih prejema regulirano osebje v enakih rodbinskih in krajevnih razmerah, brez povišanja v 05%-ni izmeri, o kateri govori 1 točka; 3. uvrstitev uslužbencev VII. činovnega razreda in višjih cled vojne doklade v novi izmeri po načelih, ki veljajo za osebje VIII. činovnega razreda in nižjih, na la način, da l>o osebje v činih, višjih od Vili činovnega razreda, glede 05% povišanja od 1. julija t. 1. dalje izenačeno z osebjem VIII. činovnega razreda in nižjih. Na ta način bodo iz razumljivih razlogov glede izrednih doklad za čas vojne za-e in za rodbino izenačeni uslužbenci višjih in nižjih činovnih razredov; 4. podvojitev začasnega dodatnega prispevka, ki se sedaj izplačuje v obliki 15% poviška na redne pokojnine do (>000 lir odnosno 4800 lir letno in v višini 30% poviška upokojencem, ki prejemajo pokojnino v višini od 0000 ir do K400 lir posredno, odnosno 4b00 lir in 7200 lir neposredno; 5. glede vojaškega in mililariziranega osebja. ki uživa celotne ali polovične vojne doklade. ki o redno ugodnejša od ugodnosti po novem ukrepu za določitev vojne doklade je določeno tako. da bodo le ugodnosti veljale zanj tedaj, fe bi prenlialo uživati sedaj pripadajočo vojno do-klado. Zboljšanje vojne doklade in dodatkov za rodbino se v morebitnih manjših izmerah * |K>seb-nim ukrepi pristojnih organov prenesejo lahko tudi na osebje državnih pomožnih ustanov. Letna obrenieenitev za državni proračun je s tem novim ukrepom proračunjena na 1840 milijonov, razen tega še okrog 285 milijonov, ki bodo šli v breme proračifta državnih železnic. Za pomožne državne ustanove so stroški izračunani v višini 240 milijonov lir. Na predlog Duceja ie bil nato odobren zakonski osnutek, s katerim se ustanavlja Sardinski kreditni zavod, ki bo imel z namenom, da sc popravijo škode, ki jih je utrpel bogati sardinski otok zaradi barbarskih sovražnih napadov in tam zopet poživi poljedelska proizvodnja, nalogo dovoljevati kredit za popravila razdejanih stanovanjskih stavb v mestih in na deželi, kakor tudi kredite za melioracijska in vsa izboljševalna dela, pri čemer bo njegovo poslovanje vzporejeno s poslovanjem Zavoda za agrarne kredite na Sardiniji. Naslednji zakonski osnutek se tiče ureditve gmotnega položaja vojakov, ki so bivali v tujini, pa so se vrnili zaradi odslužitve vojaške dolžnosti. Ugodnosti, ki veljajo po obstoječih naredbah za državne in zasebne nameščence, vpoklicane pod orožje, nc veljajo obenem tudi za vojake, ki so bili zaradi stalnega bivaka na tuiem onreščeni obveznosti, pa so se zaradi vojne pred končanim 32. letom starosti vrnili v domovino, da bi izoolnili vojaško dolžnost. Ker so bili vsi ti prizadeti, ki so se vrnili iz luiine, skoraj do zadnjega sprejeti kot uradniki ali delavci v raznih narodnih ustanovah, ali pa gre za vojake, ki so bili zaposleni po podružnicah italijanskih tvrdk in zavodov v tujini, ima dejstvo, da gornji predpisi zanje ne veljajo, za posledico ludi ustavitev izplačevanja prejemkov, kakor tudi izgubo pravice, da bi mogli po povratku v civilni poklic zasesti prejšnje mesto. Sedaj sprejeti ukrep izločuje tako neenakost v postopku in odreja, da bodo ugodnosti, ki veljajo za vse nameščeno osebje, bodisi državno ali zasebno, ki je bilo vpoklicano ali pridržano v vojaški službi zaradi izrednih potreb, razširjene tudi na vse državne in zasebne nameščence, ki »o m. čeprav •• bili oproščeni vojaške dolžnosti, ker so bivali na tujem, zaradi vojne vrnili domov in bili sedaj vpoklicani v vojaško službo, ker še niso prekoračili 32. leta starosti. V nadalnjem jc bil sprejet sklep, ki spreminja zakon z dne 21. avgusta 1921, ki se nanaša na obvezno zaposlitev vojnih invalidov. Da se poveča tudi v javnih ustanovah zaposlitev vojnih poškodovancev in invalidov, jc določeno, da se mora število mest, ki jih morajo državne in javne uprave v splošnem prihraniti v vrstah nižjega osebja, zvišati od 20 do 40 odstotkov. Ministrstvo zn notranje zadeve Na predlog Duccja kot notramega ministra je bil sprejet osnutek zakonskega ukrepa, s katerim se izdajajo posebne odredbe glede poslovanja pomožnih organov v prefekturah in pomožnih ustanovah v primeru odsotnosti njihovih nameščencev zaradi sedanjega vojnega stanja. Nadalje je bil odobren osnutek ukrepa, ki vsebuje posebne norme za ureditev službe pri pokrajinskih iistih glede zakonitih objav. V nadalnjem jc bil odobren zakonski osnutek, ki vsebuje določbe, po katerih bo olajšana nastanitev preseljenih oseb v okrevališčih in vzgojevališčih. Po tem ukrepu bodo taki zavodi laliko sprejemali prihajajoče, čeprav nc bodo izpolnjevali pogojev glede določene pokrajinske pripadnosti. Odobren je bil zakonski osnutek, s katerim sc podaljšuje rok za dovoljevanje poročnih posojil do 30. junija 1946 V istem zakonu jc pred-vedeno tudi, da je do nadaljnjega odgodbno vračanje poročnih posojil vdovam padlih v vojni in velikih poškodovancev iz vojne. Italijanska Afrika Na predlog ministra za Italijansko Afriko je bil odobren osnutek odloka, ki dovoljuje rodbinske doklade osebju monopoljske uprave v Rambu. ,, Milost in pravice Na predlog ministra za milost in pravico je bil odobren osnutek ukrepa za poslovanje civilnih in zakenskih sodišč med vojno. Ta novi ukrep izpopolnjuje že 22 maja 1942 zakon, po katerem se lahko vsi po zakonu določeni roki, če so to povzročile izredne okoliščine zaradi vojnega stanja podaljšajo do novih rokov Ukrep se nanaša tudi na roke v kazenskopravnih stvareh. Druge določbe tega ukrepa izločujejo nekatere nejasnosti v izvajanju zakonskih predpisov z dne 9 iulija 1940, ki se nanašajo na dovolitev začasne svobode obsojencev. Nadalje je bil odobren zakonski osnutek, ki vsebuje določbe v korist sodniškega osebja, ki se je vrnilo iz Tunisa Da se omegoči tem zaslužnim državljanom zaposlitev v lastnem poklicu, iz kate- (Nadaljevanje na 2. strani) Vojaški tedenski pregled Ni res. da bi padec Pantellerije nli Lampeduso omejil borlio zgolj na našo celino. Nadaljujejo se boji tudi izven te celine do zadnje kaplje krvi. kjer koli je kos neba ali morjn, na katerem se nahaja sovražnik. In ravno takšne vojne Anglosasi niso pričakovali. Samo v zadnjem tednu so zgubili v Sicilskcm prelivu 9 velikih parnikov s 73.000 tonami, težko |xi-škodovane so bile 3 križarke in I? manjših ladij. Nad 16 prevoznih ladij so osna letala zadela v pristaniščih Phillippeville, Gigjelli in Pantcllcria. Zdi se torej, da tudi posest majli- W Mir pred viharjem Letošnje poletje bo verjetno bogato vojaških dogodkov Berlin, 21. junija. Danes je dve leti, ko je nemška armada začela z ofenzivo na vzhodnem bojišču in tako preprečila sovjetski nupud nu celo Evropo. Ta obletnica pade na dobo skoraj celotnega zatišja. Todu ali bo to zatišje dolgo, ali pu je le mir pred viharjem? Nemški vojaški krogi sc nagibajo k drugi možnosti. Vsi znuki govorijo zu to. Ze knkili deset dni poročajo letalski in kopenski ogledniški oddelki, kako Sovjeti grma-dijo velikanske količine vojaštva in vojnega gradiva tako ua postojankah pri Orlu (še točneje na odseku pri Kursku) ali v kubanjski pokrajini. kjer so še včeraj zapazili, kuko so se zgrinjali sovjetski oddelki pri Temrjuku, Kriin-skaji in Novorosijsku. Končno je podobno tudi nu odseku pri Miusu. kjer so Nemti in Sovjeti iz. svojih postojank v Rostovu in Tuganrogu povečali število ogledniških napadov. Ti istočasni premiki na treh važnih križiščih vzhodnega bojišču z. gotovostjo potrjujejo že nekaj tednov stare napovedi nemških vojaških strokovnjukov, dn nameruvu sovjetska armadu izvršiti velikansko ofenzivo nn pokrujini med Kurskom pa tja do južnozabodnih predelov pri Moskvi in doli do kavknških obronkov. Tu ofenziva naj bi dovcdla Sovjete na zahodno obalo Dnjepra. Ker celo boljševiško propaganda stalno zagotavlja, kako se nemške armade pripravljajo za ofenzivo proti sovjetski prestolnici, ni dvo- ma. da bo vsak sovjetski pritisk južnozuhodno od Moskve pa do Kursku našel ne le kruli za svoje zobe. murveč tudi mogočen zid. priprav* ljen tako nu obrambo kukor na protinapad in ofenzivo. Nemški odpor je že pokazal, da so nemški oddelki v Kubanju trdno zasidrani. Zadnje čuse stalno poročajo o izredno močnih nemških letalskih napadih na železniške in industrijske cilje ob Volgi ter med Doncem in Donom. Ni minil dan, da poročila ne bi govorila o napadih nu Kursk. Kastornoje. Valoike, Voronež. Sovo-bodo, šugajev. llolki ali Milerovo, torej na naj-vužnejšu središča med Orlom in Kurskom. Napaden je bil tudi Astrahan. Pripravljajo se torej veliki dogodki. Poletje 1943, zu katerega smo morda mislili, da bo poteklo v pričakovanju, bo verjetno zopet polno bojev. Veliko zanimanje je zbudil v Berlinu Giib-belsov govor v Wuppertalu. On ni dejul samo. da nemški tehniki in delavci žele čimprej omogočiti maščevanje nad Anglijo, marveč je dodal, dn nemško letalstvo tudi luliko izvede to represalijo. Nemška vodilna osebnost je torej prvič nedvomno zagotovila, dn Ncmčijn danes lahko izvede napovedane letalske napade. Vsi znaki torej kažejo, dn bo letošnje poletje tnko', na vzhodu knkor nn zabodli bogato vojaških I dogodkov. (»Le Ultime Notiziec.) nih sredozemskih otokov nasprotnikom nič nc pomaga. Nadaljnih 7 parnikov so izgubili Sovjeti pri Murinansku in na Volgi. Jn|>onci pa so potopili preteklo sredo 7 parnikov in 1 rušilec. Celotno so doslej potopili že 335 vojnih ladij in 276 trgovsili ladij. Kar se tiče IctnNkih izgub, so Anglosasi in njihovi ruski tovariši izgubili med 13. in 19. junijem I2(X) strojev. Anglosasi so izgubili večinoma štirimotornikc. Uničeni so bili nad Si-cilijo, nad Nemčijo in nad zasedenimi zahodnimi pokrajinami, ("e pomislimo, da pomeni sestrelitev 20'.) štirimolornikov izgubo surovin zn štiri milijarde, si laliko predstavljamo, da za kritje takšnih dolgotrajnih izgub ne bo zadoščala ena, murveč bi bilo potrebno deset Amerik. f'e je južna Italija morala doživeti več napadov, je treba pripomniti, dn tudi v Londonu, Plymouthu in Grimsbvju niso mirno spali. Na ruskem bojišču se jc nadaljevalo zatišje. ker sovjetskih napadov v Kubanju, pri Be-lovu, Bjelgorodu in Orlu nc moremo smatrati za večje boje. Močan pa je bil nemški odpor pri Doncu. kjer so nemški >tigri« premagali več sovjetskih T 5-t<. Najpomembnejše je bilo na vzhodu letulsko delovanje. (»II Cjuzzcttino«.) »Pravda« o vojni sili Nemčije Stockholm, 21. junija. AS. »Pravda«, glasilo komunistične stranke, objavlja članek o vojni sili Nemčije. Zadnje čase — pravi list — se je ruskemu prebivalstvu mnogo govorilo o oslabljenfu Nemčije. Te govorice so napačne. Nemška armada še ni premagana, ne zlomljena in njena morala je izredno visoka. Rusija si ne sme delati utvar, kajti Nemčija še ni zavrgla svojih načrtov in pričakovati je, da bodo Ncmci začeli na vzhodnem bojišču z ofenzivo, da bi si pridobili nove možnosti za končni udarec. List nato poziva k pozornejši budnosti pred letalskimi napadi, zatrjujoč, -da imajo Nemci novo in močno razdiralno orožje ter posebne za-žigalnc bombe, ki prederejo za dve ali tri nadstropja tovarniško poslopje preden se vnamejo. Sovjetska Zveza — zaključuje »Privda« — mora bili pripravljena na nova sovrainikova presenečenja. Duce predseduje seji vlade (Nadaljevanje s 1. strani) rega bodo črpali sredstva za obstanek, ki so jih izgubili, ker so morali zapustiti tu)a ozemlja, v katerih so delovali dolgo časa, bodo vpisani v či-novne sezname enakih uslužbencev v Kraljevini. Ta najnovejši ukrep v korist raznih poklicnih ljudi, ki se vračajo iz tujine, gre za tem, da se tudi vsem takim osebam, ki so se vrnile iz Tunisa, zagotovi enak postopek kakor vse mdrugim v enakih okoliščinah. Po naslednjem zakonskem osnutku ima minister za milost in pravico možnost podaljšati začasne roke, določene za udeležbo pri javnih natečajih in sicer vse v zvezi z izrednimi oko» liščinami zaradi vojnega stanja. Drug zakonski osnutek predpisuje razne olajšave o dajatvah nri dediščinah po padlih v vojni v znak hvaležnosti in priznanja za slavne padle, in sioi-r v tej obliki, da se v pomanjkanje neposrednih naslednikov dednost prenese tudi na sestre in nečake padlega v vojni. Promet Ministrski sklep pozdravlja na predlog Duceja z občudovanjem junaško ponašanje železničarjev vse Italijo, predvsem na onili iz območja ravnateljstva v Reggiji Culabriji in na sicilskih in sardinskih progah, ki pod neprestanim bombardiranjem sovražnika brez nrestan-ka opravljajo svoje težke in važne naloge, da bi zagotovili neprekinjenost prometa. Na predlog ministra zn promet je bil nato sprejet zakonski osnutek, ki se nanaša na ureditev osebnih vprašanj za naincščence-skvadri-ste. Po drugem osnutku so bile sprejete zelo stroge določbe za osebe, ki bi zagrešile nerodnosti pri potovanjih z javnimi prevoznimi sredstvi. Podobni ukrepi bodo izdani tudi za mestni promet, v katerem bo med drugim tudi strogo prepovedano kaditi v vagonih. Nadalje jo bil sprejet osnutek ukrepa, po katerem bo začasno zvišano število mest reguliranih uslužbencev v poštno-brzojavni upravi zaradi povečanja posla in zaradi odsotnosti mnogih funkcionarjev v vojni. Drug zakonski osnutek povišuje pristojbine za hranilne knjižice in poštno štednjo. 7. istim zakonom bodo izdane tudi nove določbe glede izgubljenih knjižic poštne uprave. Kr. ukaz z dne 15. marca t- 1- je označil kot navzoče pri zastavah vojake in militarizi-rane osebe, ki so padli zn veličino Domovine, in dovolil posebno materialno ureditev vsem rodbinam, ki so ostale brez vzdrževalnine. Podoben ukrep, ki ima poleg gospodarskega pomena tudi najpomembnejši moralni značaj, bo sedaj razširjen tudi na uslužbence trgovske mornarice, ki so s svojim žilavim snmozataje-vanjem pokazali toliko volje, da zaslužijo Čast bojevnikov z vsemi učinki zakonu z dne ti. januarja 1943 in bodo njihovi slavni padli vpisani v seznam padlih pri Oboroženih silah, Drugi zakonski ukrepi iz resora istega ministrstva se nanašajo na povišanje pokojnin za pnmorce in priznanje podpor svojcem pomor-ccv, ki so bili vpoklicani k vojakom, nadalje na ureditev in samostojno poslovanje uprave pristanišča v Neaplju, kakor tudi na obseg pomorskega ravnateljstva v Cataniji. Fosebcn zakonski osnutek ureju izplačevanje pokojnin državljanom, ki so se morali preseliti. Zaradi olajšanja razmer, v katere so zašli taki upokojenci, ker so se morali odstraniti iz krajev v vojni nevarnosti, bodo pokrajinski zakladni uradi izplačevali pokojnine vsem prizadetim samo proti predložitvi uradne izkaznice, dn so upravičeni prejemati pokojnino. Foseben zakonski osnutek se tiče plačevanja prejemkov za urndništvo, ki je premeščeno v kraje s sovražnimi napadi. V primerih, kadar taki premeščeni uradniki z običajnimi prometnimi sredstvi ne bi mogli pravočasno dobiti svojih prejemkov, je predpisan poseben postopek brez posebnih formalnosti, da se izplačilo lahko izvrši na podlagi izjave, ki jo prizadetemu izda njegov neposredni predstojnik. Ministrstvo za letalstvo Na predlog Duceja kot ministra za letalstvo je bil sprejet zakonski osnutek, po katerem se za čas vojne ukinejo tečaji za izpopolnitev podčastnikov-pilotov. Zaradi tega ukrepa bodo za dobo šest mesecev po končani vojni ustavljeni tudi tečaji za imenovanje podčastnikov in čustnikov-pilotov, pri čemer bodo taka imenovanja v bodoče odvisna od bivanja pri posameznih oddelkih in položitve nekaterih izpitov. Podobni zakonski osnutek podaljšuje za 1. 1943. veljavnost sedanjih določb glede ukinitve izpitov za napredovanje in povišanje letalskih častnikov. Juvna dela Na predlog ministra za javna dela je bil sprejet Zakonski osnutek, ki odTeja nov rok za zuključitev gradbenih del pri novih napravah v Benetkah okrog Marghcre. Iz tehničnih in administrativnih razlogov vsa dela niso mogla biti zaključena v določenem roku in zaradi te- I ga sc ta rok podaljšuje nu eno leto po koučuni ' vojni. Po naslednjem zakonskem osnutku iz tega resora so objavljene r.ove določbe za izpopolnitev častniškega stuleža v Narodni cestni milici. Nadalje je bil sprejet osnutek ukrepa, po katerem bo ministrstvo za iavua dela prevzelo nekatere službe v vojni, ki so prej spadale v pristojnost notranjega ministrstva. Ta sprememba je bila potrebna zaradi naglega posredovanju na raznih toriščih v zvezi s sovražnimi napadi. Ministrstvo za korporacije Na predlog ministra za korporacije je bil sprejet osnutek ukrepa, po katerem preide komisarijat za izseljevanje in kolonizacijo v pristojnost ministrstva za korporacije. S tem ukrepom bo praktično realizirana ona tesna zveza, ki je potrebna za čim uspešnejše administrativno poslovanje komisarijata. Drug zakonski osnutek se nanaša na novo udejstvovanje ministrstva za korporacije pri službi dela in ureditvi uradov. Ker je treba v enotni obliki urediti stalno naraščajoče potrebe ročnega dela, je bilo neobhodno potrebno, da se razne naloge v službi dela združijo v enem organn. S tem ukrepom bo ministrstvo za korporacije dobilo vso pristojnost, ki jo je glede službe dela doslej imela Narodna fašistična stranka, pri tem pa bodo povečana pooblastila javnih oblastev glede obveznosti državljanov v vojnem času. Nadaljnji zakonski osnutek s področja tega ministrstva se nanaša na dodelitev na delo nekaterih kategorij oseb v posebnih odnosih do javnih oblasti. Potreba, da se vse delovne sile izrabijo za najvišjo proizvodnjo, je narekovala izdajo tega ukrepa, s katerim je določeno, da bodo dodeljene na delo nekatere kategorije oseb (konliniranct) in obsojenci, ki uživajo ugodnost pogojne izpustitve, če so v posebnih pogojih odnosov do javne oblasti. Nadalje je bil sprejet zakonski osnutek za ustanovitev Narodnega fašističnega zavoda za pouk in izpopolnitev italijanskih delavcev. Ta ukrep stremi za tem, da bi se združile in vznoredile vse ustanove in bi se na raznih področjih proizvodnje dvignila kvalitativna vrednost delavcev, ki je bistveno potrebna za povečanje dejavnosti, bodisi v sednjih okoliščinah, kakor tudi v povojnem času. Odobren je bil zakonski osnutek, ki vsebuje spremembe glede pravice do podpore za osebje, ki je dodeljeno javnim prevoznim službam. Ta ukrep stremi za izravnanjem prejšnjih določb, ki so bile izdane v okviru velike reforme obvezne socialne preskrbe ob dvajsetletnici ustanovitve fašijev. Ta ukrep prinaša tudi prvo splošno zboljšanje pokojnin, ki je bilo združeno z neznatnim zvišanjem prispevkov, pa ne bo občutno vplivalo na gospodarski položaj 03cbja. Nekateri drugi akonskl osnutki v območju tega ministrstva določajo prispevke v višini 2% davka na prodajo umetniških del v korist podporne blagajne pri Narodnem fašističnem sindikatu, nadalje izvršitev pred 4 leti izdanega zakona o zavarovanju za bolezen nameščencev pri ustanovah z javnim pravom. Ministrstvo za menjavo in valute Na predlog ministra za menjave in valute je bil odobren osnutek ukrepa, ki se nanaša na ukinitev odbora za volno. V zvezi z omejenim uvozom volne in volnenih izdelkov ter glede na to, da je voina, bodisi italijanska ali inozemska, določena za vojaške potrebe, ukinja ta ukrep odbor za volno,, ki je doslej urejeval uvoz in razdelitev vsega tega blaga na domačem trgu. Seja ministrskega sveta se je končala ob 13.30. Prihodnja bo 31. julija. štirje novi albanski polki Tirana, 21. junija. AS. Včeraj zjutraj je bila lepa vojaška slovesnost v Tiiani. Kraljev namestnik je slovesno izročil vojne zastave prvim štirim polkom albanskih lovcev. Kraljev namestnik se je sprejet z vojaškimi častmi podal na pripravljeno tribuno, kjer so ga pričakovali najvišji državni, civilni in vojaški predstavniki. Poleg njih so bili člani vlade, diplomatskega zbora, senatorji, generalen drugi funkcionarji. Čete so bile razvrščene v velikem kvadratu na 'rgu Littorio. Pred Kraljevsko palačo so bili polkovniki novih štirih polkov Brezplačne zdravniška preiskav« Visoki komisariat sporoča, da bo sanitetna avtokolona dajala nasvete in opravljala zdravniške preiskave tudi v Ljubljani, in sicer v dneh od 21. do 30. junija. Brezplačno bo delovala vsak dan od 8—12 in od 16—18.80 v Lichtenturnovcm zavodu na Ambroževem trgu. Prenos pristojnosti za carinske posle »Službeni list« z dne 19. junija prinaša odredbo: Člen 1. Vsi posli carinskega področja, spadajoči po finančnih zakonih in pravilnikih splošnega ali posebnega značaja kakor tudi odkazani z ministrskimi odločbami bivše jugoslovanske vlade v pristojnost finančnega ravnateljstva, vštevši po- . sle, ki se nanašajo na osebje v službi pri carinskih | uradih, se prenašajo na ravnateljstvo pokrajinske carinske službe. Člen 2. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Zaplemba imovine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil, da se zapleni vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Valeta Maksa pok. Maksa in živ. Josipine roj. Bon, roj. dne 1. aprila 1912 v St. Jerneju in tam bivajočega, ter ena četrtina vse premične in nepremične imovine, brez izjeme, lastnina njegove matere Vale Josipine roj. Bon, roj. dne 15. junija 1877, bivajoče v St. Jerneju, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XX1 št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin pa katerem koli naslovu in dolžniki Valeta Maksa in Vale Josipine roj. Bon, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7-II, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere jima dolgujejo, s prepovedjo vrniti njima ali drugim stvari ali dolgovani znesek ludi le deloma plačati. Gospodarstvo Disciplina cen Agit piše: lz izjav direktorija stranke se vidi, da jo namen še nadalje vzdržati sedanjo politiko cen, kar se bo dalo doseči z zatiranjem črne borze. V zvezi s tem je omeniti, da so bili dosedanji doseženi uspehi zadovoljivi, če se pomisli na prejšnjo svetovno vojno, ki se jc začela pod ugodnejšimi pogoji na gospodarskem polju. Iz podutkov prog. Barberija v reviji Industrija je razvidno, da je bilo pred prejšnjo scetovno vojno obdobje dolgo vrsto let brez posebnih pretresljaiev v cenah. Sedanja vojna pu sc je pričela v času, ko so imele cene splošno tendenco iti navzgor, kar se je opazilo že od leta 1934 dalje. Od leta 1914 do 1920 so se cene v Italiji zvišule za 500%, dočim so v istem razdobju sedunje svetovne vojne t. j. od 1934 do 1940 cene narasle samo za 65%. Če šo privzamemo v primero celo leto 1942, je razvidno, da so cene na splošno od 1934 do 1942 narasle samo za 134%. Sedanja vojna je torej pokazala na področju cen popolnoma drugačno sliko. Tudi če računamo na nadaljni razvoj, cene gotovo ne bodo tako narasle kot so narasle v prejšnjem razdobju od 1914 do 1920. Poleg tega jc upoštevati še dejstvo, da se je posebno v letih 1923 in 1926 pripetila deflacija cen. s častnim spremstvom in s praporščaki. Ko so Izvršili pozdrav z orožjem, so bile razvite zastave in Kraljev namestnik je izgovarjal prisego, na katero so enodušno odgovorili albanski vojaki, nato pa je izročil zastave polkovnikom, ki so jih dali praporščakom. Nato je Kraljev namestnik zapustil trg, nove zastave pa so v spremstvu italijanskih praporov in čet spremljali v mesto, kjer bodo ostale dotlej, dokler jih ne bodo poslali na sedeže omenjenih štirih polkov. Hrvatske tvrdke. Industrija lakov in olja v Zflgrebu izkazuje za lansko leto pri glavnici 9 milij. kun čistega dobička 2.22 milij. kun. — Solway v Lukuvcu: glavnica 80 milij. kun, čisti dobiček za lansko leto 5.37 milij. kun. — Mirna, premokopna d. d. zvišuje glavnico, ravnotako zvišuje glavnico d. d. za trgovino s premogom v Zagrebu. Obtok bankovcev v Španiji. Iz Bilance španske narodne banke je razvidno, da se je v teku lanskega leta povečal obtok bankovcev od 13.5 na 15.7 milijarde pezet. Zvišali so se tudi predujmi banke in razna posojila. Na splošno se opaža, da ni več toliko razpoložlji vih sredstev na španskem denarnem trgu in da se nasprotno povečuje povpraševanje za kreditom. Nova tekstilna rastlina. Nek švedski kmetovalec je pred nedavnim dobil novo rastlino v vrsti »Asclepia Dafae«, ki daje vlakno, zelo slično bombažu in ki raste tudi v severnih krajih. Finska jc že sklenila začeti z gojitvijo te rastline na lastni zemlji. V poljskem generalnem guberniju je bila nedavno tudi odkrita siična rastlina, ki je doslej rasla divja, sedaj pa jo bodo sistematično gojili. Andrej Anton: 1 Roko postanem javen delavec Zakaj se ljudje toliko ženejo za temi stvarmi? Ker mislijo, da jim bodo visoki položaji, moč, oblast, denar... prinesli srečo. Prepričani so, du le po tej poti človek more postati srečen. Ko bi jih kdo mogel o nasprotnem prepričati, bi se gotovo manj goreče potegovali zu vplivna mesta v družbi. Res more stremuh večkrat veliko doseči. Kdor se le žene in žene za kako stvarjo, kdor vse svoje sile stalno usmerja za enim ciljem, ga mnogokrat res tudi doseže. Vsa zgodovina nam o tem pripoveduje. A za kako ceno? Velikokrat za ceno sreče — tiste sreče, ki jo je s/ svojim stremuštvom vprav hotel doseči. , , Med vsemi stremuhi so nnjboli nesrečni izobraženci. Če so še na spodnjih klinih lestvice, ki jo želijo preplezati, jih razjeda nevoščljivost nasproti više stoječim, kar je brez dvoma eno najbolj bednih čustev, ki človeka ponižuje celo v njegovih lastnih očeh. Če pa so vendar le više splezali, jih mori stalno zaskrbljenost spričo mnogih drugih, ki plezajo za n jimi in katerih namere iz iastne izkušnje le predobro poznajo. Nekuteri se potem skušajo kriti z vpisom v politične stranke — kar pa je le nezanesljivo kritje. Stranka namreč navadno pusti pasti vsakega, ki je blizu padca... Sicer pa tudi stremuh nima preveč izgledov za bogve knkšna napredovanju. Izmed desetih komaj eden doseže joljše mesto in še to je navadno močno sporno in ga jc mogoče obdržati največkrat le z intrigami in neprestanim bojem z ujedljivci. Stre-muštvo ne prinese srčnega zadovoljstva. Lahko bi stremuhom rekli kakor je govoril prerok: »Glejte, kako se vam godi: veliko sejete in malo žanjete; jeste, ne dn bi se kdaj nasitili, pijete a brez pravega zadovoljstva; dobro se oblačite, pa se vendar ne ogrejete; tisti pa, ki denar služite, ga spravljate v luknjičavo mošnjo.« Javni delavec naj bi imel vse to pred očmi in naj bi dobro premislil svoje ravnanje. Nič ne utrudi človeka bolj, kakor samoljubno stre-muštvo. Uspeh navadno ni v nobenem sorazmerju s potrošenimi gijnmi. Posledica je grenko razočaranje, prezir in večkrat celo jeza na družbo. Da bo javno delo tebi prinesli zadovoljstvo, ljudstvu pu korist, moraš iz vsega početka imeti pruvi namen, ki nc more biti drugi, kakor iskrena volja in želja, da storiš ljudem kar moreš veliko dobrega. Višjega in lepšega cilja si javen delavec sploh ne more postaviti. Tvoje geslo mora biti: delati dobro kjer le moreš! Pri tem pa je treba, da si vedno iskren, brez postranskih namenov. Dandanes, ko je izobrazba splošna, boš težko druge nudkrilil po vednosti in razumu. Toda dobri, pošteni, odkriti značaji so dobrodošli povsod in si osvajajo srca in duše. Človek, nn kutorogu se vedno lnliko zaneseš, ko v družbi vedno spoštovan in mu bodo ljudje sami rudi ponudili vodilno mesto, nc da bi se bilo ^treba zanj šele puliti. Javni delavec s poštenim, trdnim značajem tudi ne lio trepetal za svoj položaj, ampak bo v mnogih viharjih življenja vselej ohranil potrebno ravnovesje in notranji mir — brez katerega tudi največji zunanji uspehi niso veliko vredni. In še nekaj boš izkusil, nko boš iskren in nesebičen v javnem delu: Ne bo ti treba veliko iskati in opozarjati 1111 svoje delo, in žc se ti bodo pridružili odkriti in pošteni sodelavci, kakršnih ljudje, knteri zasledujejo selrične cilio, nikdar nc morejo najti ali jih pn izgube, da končno sami ostanejo. To ti bo dalo novo pobudo in mnogo srčnega zadovoljstva, ki ga se-bičneži in stremuhi nikdar ne morejo najti, 4. Znati jc ireba živeti sam s seboj. Javen delavec nc sme misliti, da ie samota koristna le za redovnike in puščufnike. Gotovo nagnjenje k samoti je brezpogojno potrebno za vsako mirno duševno delo, a javnemu dclavcu je posebno potrebno iz več ruz-logov: Prvič se javen delavec s tem, da sc ob vsaki priložnosti umakne v svoj stun, k svoji družini in k svojim prijateljem in svojim knjigam izogne sicer neizbežnemu zlu, kateremu zapade veliko javnih delavcev, da se namreč porazgube v praznih razgovorih in prepirih o nepomembnih malenkostih, okrog katerih se v glavnem suče življenje ljudi. Nezdrave javne razmere zadnjega desetletja so posebno iz političnega javnega delavca ustvarile tip, ki nas nikakor ne more zadovoljiti. Volilci so velikokrat mislili, da je pbslanec, ki so ga izvolili, v prvi vrsti dolžan reševati njihove osebne in družinske zadovščine. Nekateri poslanci so so res tudi tnko daleč spustili in sploh niso imeli časa misliti na skupnost in na skupne javne potrebe. Vremenska napoved. 22. junija (torek): v toku dneva se bodo uveljavile števine krajevno nevihte s plohami (najbrž dopoldne bo Jasno in silna vročina, a popoldne nevihte). 23. junija (sreda): deževno, nagnjenje k nevihtam in ploham. Če je carica bila vedno nekoliko nezaupljiva za uradne predstavnike francoske republike, je pa zato domnevala, da so tudi med francoskim narodom, kakor med ruskim, pravi »božji« ljudje, ki so bili bolj vredni češčenja, ker jih višji in pokvarjeni družabni krogi niso poznali. Neki Francoz se ji Je zdel orodje božje previdnosti, ki naj bi uslišal njene najbolj goreče želje. Dejstvo, da Mon-sieur Philipe ni bil v čislih v Parizu in da je njegov sloves bil precej dvomljiv, ni zmanjšalo caričinoga zaupanja. Prerok, ki ga rojstna dežela ni priznala, je brez dvoma moral biti velik prerok. Njeni čudni odnošaji do skrivnostnega čudodelnika iz Lyona so se začeli kmalu po vrnitvi carske dvojice v Rusijo. Posredovalka teh odnošajev je bila princesa Milica. Videli smo že, da sta bili princesa Milica in njena sestra velika kneginja Stana v prijateljskih odnošajih s carico. Aleksandra Je občudovala izobraženost veliko kneginje Milice, njen prezir do visoke družbe in njeno strastno zanimanje za nadčutnl svet. Niknkor pa carica ni odobravala njenega pretiranega zanimanja za okulti-slično pojave, ki jo Je privedlo do trga, da so Jo udala spirllizrriu. Poletno bivališče velikega kneza Petra in njegove žene Milica Jo postalo sedež spiritističnih soj, katerih sla se udeleževala kneginja Stana in njen bodoči drugi mož, veliki knez Nikolaj. Carico je privlačeval ta skrivnostni in neznani svet, a bala se je, prepustiti se mu, ker se je v svoji globoki vernosti bala greha. Velika kneginja Milica pa spiritističnih sej ni smatrala kot zabavo, ampak so Je z vso resnostjo lotila proučevanja okultnih vod in je proučevala neznane sile, ki se skrivajo v človeku. Zdelo se ji Je, da je \ Mon-sieur 1'hilipu odkrila čarodeja, ki je v posesti največjih skrivnosti življenja. Šla ga je obiskat v Lyon in obe s sestro Stano sta se silno navdušili zanj. Kmalu sta tudi carico navdušili za tega skrivnostnega človeka in celo car ni ostal izven tega vpliva, bodisi zaradi vpliva, ki ga je carica imela nanj, bodisi zaradi zgleda velikega kneza Nikolaja, ki je tudi postal goreč privržcnec skrivnostnega Francoza. V poletju li>20 Je Monsieur Philipe prišel v hišo velike kneginje Milice in bil tukaj središče intimnega kroga, kateremu sta so pogostokrat pridruževala tudi vladarja. Mnogim Je vzbujal naravnost praznoveren strah. Trdili so, da pozna tudi misli posameznikov. Nekega dno je pribočnik velikega kneza Nikolaja v Francozovi prisotnosti slabo mislil o njem; ta se je nenadoma okrenil proti njemu in živahno odgovoril na to, kar si Je bil pribočnik mislil. Nekoč je bilo pripravljeno v hiši velikega kneza Nikolaja srečanje med lyonskim čudodelnikom. in očetom Ivanom iz Kronstndta, duhovnikom, ki ga je prestolnica častila kot Čudo-delca. Oba moža sta se umaknila k nekemu oknu in se dolgo gledala iz oči v oči v prisotnosti večje skupine ljudi, ki so ju molče opazovali. Nista spregovorila niti besedice. To pa je bilo popolnoma razumljivo, kajti Filip ni poznal ruščine, oče Ivan pa prav tako ni znal francoski. Toda zdi se, da sta 6l kljub temu Izmenjala svojo misli in vsi navzoči so pozneje trdili, da sta oba bila zadovoljna s sestankom in sta drug drugega smatrala kot človeka visokih sposobnosti. Predolgo bi bilo, čo bi hoteli opisati vse tovrstne dogodke, ki naj bi dokazali, kako velik je bil Filipov ugled. Če jo vplivu zapade! veliki knoz Nikolaj, ki Je bil prave vojaške nnrave, Je lnbko razumljivo, kako jo bila prevzeta carica, kl jo Živela neprestano pod vplivom fiksno idejo, da bo čudežno dobila sina. Kmalu se je overila, da ji jo Icjja vsemogočnega čudodelnika poslala božja Pre- vidnost, da usliSi njeno gorečo željo in kmalu je z nepopisno srečo zaznala prve znake bližnjega materinstva. Ali naj domnevamo, da je bilo res, kar se je takrat trdilo, da se je namreč Filip poslužil spiritističnih sej, da Je carico privede! v stanje, ki ga je tako želela! Nikakor ne moremo tega trditi. Zdravniki poznajo sicer redke primere neprave nosečnosti, ki jih povzroča histerija. Naj bo kakor koli, carica, ki je bila že štirikrat mati, je bila prepričana, da bo v kratkem zopet dobila otroka. Vsi, ki so živeli okrog nje, so bili o tem prav tako prepričani. Ko pa so nekega dne morali poklicati zdravnike zaradi caričinega zdravstvenega stanja, so ti ugotovili primer avtosugeslije... Razočaranje jo bilo strašno. Da bi se zatrle govorice, ki so krožile, posebno v visoki družbi, so zdravniki podali izjavo, da gre za splav, a nihče ni verjel tej njihovi izjavi in govorice so postale še bolj strupene. Vsa zadeva je postala žo pravi škandal. Polog tega pa so prihajala iz Francije poročila, ki so označevala Filipa kot zelo nevarnega sleparja. Preiskave politične policije so ta poročila dokončno potrdile. Francoska vlada je obzirno opozorila carja. Ni preostalo drugega, kakor da so nesrečnega čudodelnika spravili s pota. Monsieur Philipe se je vrnil v Lyon in se nikdar več ni prikazal v Rusiji, čudno pa je, da vsa ta Žalostna zgodba ni zmanjšala njegovega ugleda v caričinih očeh. Zanjo je Filip ostal vedno »božji človek«, ki ga nihče ni razumel in ki je poslal žrtev strašnega obrekovanja. Bila je vedno prepričana, da Je zanjo in za njenega soproga bil poslanec božje Previdnosti, skrivnostni prijatelj, ki ju bo varoval pred vsako nevarnostjo, četudi ju je moral zapustiti... Tri leta pozneje, 20. julija 1905, Je cnr znpisal v svoj Dnevnik: »Nocoj smo zvodell, da Je umrl Mr. Philip! In prav danes Jo Rasputin pridobil na dvoru. Zdi se, da je carica v njem Spoznala o neki Filipovi napovedi. V Petrogradu se je govorilo, da Je natančno napovedal dnn svoje smrti. Polog tega ie carski dvojici tudi napovedal, da bo k njima prišel drug »božji človek«, ki ga bo božja Previdnost poslala namesto njega ruskima vladarjema in njuni družini. V organizirani skupnosti napredujejo rejci Zadruga malih gospodarjev dobavlja krmo za 400 koz ter za 30.000 kuncev in perutnine V dvorani Nabavljalne zadruge železničarjev je bil včeraj občni zbor *2egoze«, Splošne gospodarske zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine. Zbrali so se požrtvovalni možje, ki skrbijo za skupni blagor malih gospodarjev ter poročali svojim članom o delovanju preteklega poslovnega leta. n poročila upravnega odbora posnemamo, da se je društvo na moč prizadevalo, da bi olajšalo oskrbovanje rejcev malih živali, zlasti kuncev, perutnine io drobuice. Organizacija si je prizadevala,da bi oskrbela svojim članom najprej potrebno zimsko krmo. Letina je bila v preteklem letu ugodna, zla«i velja to za korenje in peso, vendar je društvo naletelo na nerazumevanje pri dobaviteljih, ki so se potegovali za previsoke zaslužke. Pred letom si je zadruga omislila mlin za mletje kosti, in je mlela nad 1000 kilogramov kosti mesečno, zdaj pa je dala mlin zadružnikom samim na razpolago. Sezijo krmljenja prašičev so sicer zamudili, ovsena moka pa je ostala za potrebe letošnje jeseni. Pri pripravljanju močnih krmil, tako imenovane ovdekoklaje, to je mešanice ovsa, detelje in divjega kostanja sc je moralo društvo šele učiti. Recept so sestavili strokovnjaki teoretiki, mešanica pa se v začetku ni povsem obnesla, zdaj pa so tudi te težave že premoščene. V zvezi z nekdanjo kunčjo farmo na Muljavi, je ustanovilo društvo svojo strojarno. Pri sedanjih pogojih in po prvih izkušnjah bo lahko strojarna precej aktivna in bo rešila pred propadom na tisoče kunčjih kožic, iz katerih bo nastalo usnje oziroma krzno. Zlasti ugodno pa je bilo poročilo o predilnici, ki je prinesla lep dobiček. Velikega pomena za zadrugo je sodelovanje z Zvezo in z ljubljanskim društvom Mali gospodar, s katerim se je društvo zlilo v skupnost in je zadrugi odmerjena gospodarska stran, Zveza pa si jc pridržala strokov, a udejstvovanje. Tako je prišla zadruga od prejšnjih nekaj sto članov do sedanje moči, ko ima v svojih vrstah čez 1000 neposrednih in nadaljnih 3000 posrednih članov, ki so včlanjeni pri članici Zvezi d. M. g. Za svoje udejstvovanje je naletelo društvo na razumevanje oblasti, posebno pa na razumevanje Prevoda, ki mu je zaupal razdeljevanje doznačenih krmil za male živali za vso Ljubljano. Ce pomislimo, da mora skrbeti društvo za preskrbo krmil za 400 koz, pa za 20 do 30 tisoč kuncev in za približno enako visoko število perutnine, tedaj dobimo predstavo o pomembnosti splošno koristnega udejstvovanja za malega človeka, ki je zadružne pomoči najbolj potreben. Te živali porabijo letno do 1000 ton sena in najmanj 30 vagonov druge krme. Kaj se da doseči s pametnim gospodarstvom je razvidno iz letaka, ki ga nedavno je izdala zadruga. Na milijone lir več vrednosti se lahko ustvari vsako leto z razmeroma majhnimi investicijami. Prav v ta namen je društvo oskrbelo za svoje člane naprave, katerih si mali gospodarji ne bi mogli omisliti posamič: sušilnico, mlin, valilnico in podobno. V spomin Janezu Južnu Dne 22. jun. 1943 mine leto, kar je bil s svojega doma odpeljan in se ni več vrnil, fant Janez Južna iz Dobravic štev. 5. Omenjenega dne je po težkem dnevnem delu družina trudna sedla k večerji liolj pozno kakor po navadi — ob pol 10 zvečer. Niso še pričeli z jedjo, ko so udarila puškina kopita na zaklenjene duri. Janez Južna, kot gospodar — naslednik po 6 mesecev prej umrlem očetu, je šel mirno odpret. Neznanci so ga zvezali in odvedli v noč, golo-glavega in golih nog, ker je nosil kratke hlače, trudnega po težkem poletnem delu in lačnega, ker še ni okusil večerje. Niti »Z Bogom« ni utegnil reči do smrti preplašeni materi, sestri in rejenki. Čez deset minut so se neznanci vrnili in odgnali s hleva 650 kg težkega vola. ... v Janez Jučina se je rodil svojim staršem 1. XI. 1901 kot tretji otrok in edini sin. Objokujejo ga mati-vdova in štiri sestre. Nekatere priče so izpovedale, da je bil Janez tretji dan na »Brezovi rebri« na Gorjancih obstreljen in potem zaklan. Njegovo truplo se ni našlo. Zakaj pa je moral umreti? Pac zato, ker je bil zgled praktičnega katoličana. Bil je vzoren fant, požrtvovalen cerkveni pevec, prosvetar. Naj počiva v miru v neznanem grobu! Glede zadružne valilnice se je letos marsikaj izboljšalo. Lansko leto je imelo društvo težave s primernimi prostori, letos pa si je lahko izposodilo še tri inkubatorje in vali hkrati nad 1500 jajc. Valilni rezultati sicer niso bili tako ugodni, kot so pričakovali, zato pa je treba iskati vzroka v pomanjkljivi prehrani perutnine. Predilnica je v obratu brez prestanka. Sprejela jc nekaj manj kot 300 kilogramov angorske volne in približno isto količino ovčje volne ter prinesla temu primeren dobiček. Glede predilnice jc poročal upravni odbor, da jo bo treba razširiti, ker je zanjo vedno več zanimanja. V strojarni so ustrojili 2400 kožic po naročilu članov, nadaljnih 3600 kosov pa so odkupili. Zanimivi so tudi podrobni podatki o delovanju v sušilnici. Nasušill so približno 6000 kg divjega kostanja, nekaj nad 1000 kg jesenske detelje in topinaburja v težini nekaj nad 400 kg moke. Dalje so nabrali 800 kg oranžnih in citroninih suhih lupin. Akcija za presrbo zimske krmo je dala naslednji uspeh: efektuiranega je bilo 12.000 kg ovsa, 8500 kg sena in detelje, 50.000 kg korenja, pese in repe ter 25.000 kg drobnega krompirja. Da bi dobila cenejšo zimsko krmo, jc najela zadruga v najem košnjo v bližini Kočevja in upa, da bo tako preskrbela zadostno količino sena za prehrano koz in kuncev, 2e iz navedenega kratkega poročila je razvidno, da si je »2cgoza« resno prizrdevala za koristi svojih članov in da sc je razvila v veliko zadrugo, ki ima zlasti v današnjih časih svoj važen pomen. Mimogrede še omenjamo, da smo na obč nem zboru, ki je potekel v složnih pomenkih in v sporazumnih načrtih za bodočo sezono zvedeli, da se je pisarna zadruge preselila iz podstrešne sobice Zelezničarske nabavljalne zadruge na Gallusovo nabrežje. Slovenski čebelarji so zborovali Pri nas je 1286 organiziranih čebelarjev, ki oskrbujejo čez 21.000 čebeljih družin Včeraj dopoldne se je vršil v Ljubljani občni zbor Slovenskega čebelurskega društva, ki ga je vodil predsednik g. A. Znideršič. Najprej je pozdravil zastopnika kmetijskega oddelka Vis. komisarijata g- dr. l'uša, zastopnika mestne občino g. inž. Mačka ter zastopnika Združenja kmetovalcev g. inž. Suhadolca, potem pa se je spomnil umrlega častnega člana Martina llumka, ki ima za razvoj slovenskega čebelarstva velike zasluge. Iz poročil posnemamo, da jo imelo SČD 46 podružnic s 1127 člani. Zaradi odsotnosti tajniku in blagajnika je vodil njune posle g. Karel Kobal. Društvo jo izdajalo za svoje člane strokovno glasilo »Slovenski čebelar«, ki je izhajal vsak drugi mesec na 16 straneh. Kako potreben je tak list za naše čebelarje, sodimo po številu naročnikov, ki jih je 1148. Odbor je pripravil vse potrebno za ustanovitev dveh plemenitih postaj za matice, prvo na Rakitni, drugo pa na Gorjancih. Na obeh Imi vzrejal čistokrvne matice z najboljšimi lastnostmi. Po vsej pokrajini ie imelo društvo sedem opazovalnih posluj. Prizadevalo si je, da Nastop gojencev Glasbene Matice Zadnja produkcija Glasbene Matice v tem šolskem letu je bila posvečena vokalni glasbi, tako solistični kot zborski. Kot solista sta nastopila Draga Vidmarieva in Ladko Korošec. Vidmarjeva ima dober in lepo šolan sopran svetle barve; poslušalca privlači polnost in zdrava svežost njenega glasu; tudi večji prostor lahko obvlada; arija Mirni iz »La Bolieme«, ki jo je solidno izvedla, priča o njenem resnem delu in stremljenju. Pri podobnih nastopih želimo Vidmarjevo čim večkrat videti na odru. — Baritonista Korošca smo letos že na več nastopih imeli priliko omeniti. Tudi ta njegov nastop je bil prav posrečen; posebno občuteno je odpel Premrlov »Memento mori«. Ostali spored je izpolnil mladinski, ženski in mešani zbor šole Glasbene Matice. Vse zborovske nastope je vodil ravnatelj Mirko Polič. Prvenstvo ie odnesel ženski zbor z dvema Šantlovima skladbama; zvenel je enotno v vseh glasovih; tudi dinamika, agogika, fraziranje in drugo, kar spada v poglavje o lepem petju, je bilo na mestu. Od mešanega zbora v tej sestavi, ki je bolj priložnostnega kot stalnega značaja, ne moremo pričakovati zvočne zlitosti in tolike vpetosti kot jo dobimo pri zborih, pri katerih spada menjavanje članstva skorajda k izjemam. Vendar so mnoga mesta prav lepo zvenela; posebno je treba podčrtati dejstvo, da so se dobro vživeli tudi v pesmi, ki so po izrazu (Ferjančič) ali po tehniki (Lajovic) mlajšjm ali celo najmlajšim pevcem (nekatere bi po videzu smatrali še za Ijudskošolske obveznike) kolikor toliko teže dostopne. In kaj bi rekli o mladinskem zboru? Ko gledamo ob kakem telovadnem nastopu, kako hlača kak kralkonožni junak v svojem koraku in drugi pri prostih vajah mahne ali se obrne v drugo smer kot ostali, se mu dobrodušno nasmehnemo. Posebno pri mladini velja latinski rek. Čeprav manjkajo moči, vendar je treba pohvaliti vsaj dobro voljo. Že sam pogled na številni pevski drobiž, ki se gnete na odru, je razveseljiv; marsikatera skladba jim je prav lepo zazvenela; vendar pa je treba že kar pri najmlajših paziti na najbolj navadne napake in jih počasi pričeti trebiti; to so zlasti: otrokom lastno preširoko vokalizira-nje, ritmična neenotnost, preveč enakomerno akcen-tuiranje (primerjaj tudi deklatniranje ljudskošol-skih otrok!) in podobno; tudi pri izboru pesmi ne kaže seči previsoko, rajši nekoliko niže. — Občinstvo je vse nastope mladih pevcev navdušeno pozdravljalo. — Vidmarjevo je pri klavirju spremljala Marta Bizjakova, Korošca Silva Hrašovčeva, nekatere zbore Mirca Sancinova. M. T. je skrbelo za razširjanje medečih rastlin. Imelo ie vrbišče nu vrtu Janševega doma -in nu Barju. Po najnovejših izkušnjah jc društvo priporu-čalo uvedbo kranjiča in je razposlalo svojim društvo brezplačne vzorce enolne mere. Po vsej pokrajini je bilo 1286 organiziranih čebelarjev, ki so imeli 18.401 A?, panjev, 26X3 kranjičev in 266 prašilčkov. Skupno torej 21.354 čebeljih družin. Zdravstveno stanje čebel je bilo v preteklem letu povsem zadovoljivo. Neli/ljivih čebeljih bolezni ni bilo. Društvo ima za slučaj kužnih bolezni zavarovalni sklad, ki jc narusel na 5710 lir. Iz tega sklada daje v slučajih potrebe podpore. Društvena knjižnica šteje 646 strokovnih knjig. Svojim članom je društvo oskrbovalo potna dovoljenja, da so inogli oskrbovati svoje čebele izven bloku in jih voziti nu pašo v razne kraje pokrajine. Nadzorstvo nad društvom je vršilo Združenje kmetovalcev. I/ blagajniškega poročila posnemamo, da je znašal promet upravnega oddelka in Janševega doma 332.818 lir. Skupnega premoženja pa je bilo 431.624 lir. Pre>no*enje je torej naraslo /a dobrih 9.000 lir. Društvena čebelama je imela na koncu leta 1942 175.000 lir premoženja. Pre-gledovalec računov g. I. Šmajdek je poročal, da so vsi računi v najlepšem redu in je predlagal odboru ruzrešnico, kur so zborovalci soglasno sprejeli. Ker je |x>tekla nekaterim članom funkcijska doba, so bile na dnevnem redu tudi volitve. Izvoljeni «o bili vsi prejšnji člani in sicer gg. Dermclj Mirko, Ločniškar brane, RaiČ Slavko, Senegučnik Lili in Vnlcs Josip. Za namestnika sta bilu izvoljena gg. Aleš Franc in Rome Franc, zu prcglcdovalcu računov pa gg. Franc Resman iu Ivan šmajdek. Poslovodeči blagajnik g. Kobal je prebral proračun za 1. 1943, ki ie bil sprejet in znaša 3I.IHK) lir. Posebnih predlogov ni bilo. Po občnem zboru je bila seja širšega odlnira, na kateri se jc izvršilo konstituiranje odbora. Ostali so vsi funkcionarji s predsednikom 2nidcršičcm ua čelu. Iz gospodarstva Iz zadružnega registra. Pri hranilnici in posojilnici, zadrugi z neomejenim jamstvom v Metliki je bil izbrisan umrli član upravnega odbora Franc Tome, vpisan pa je bil posestnik Rus Matija, Do-bravica št. 26. — Pri Hranilnici in posojilnici, zadrugi z ncom. jamstvom na Robu je bil izbrisan član upravnega odbora Lenič Anton, vpisan pa Cimperman Janez, užitkar v Krvavi peči št. 2. Delniške družbe v Italiji. Italijanski družbi za delniške družbe je bilo lani predloženih 13.330 aktov, in 22.813 bilanc delniških družb, skupno torej 36.143 aktov, kar predstavlja v primeri z letom 1941 povečanje za 3.145 aktov. Ministrstvo za korjKiracije je dobilo 275 prošenj za predhodno dovolilo ustanovitve n«vili družb, zvišanja glavnice in izdaje obveznic. Prošenj je bilo ugodno rešenih 232 za 5.855 milij. iir, 43 pa je bilo zavrnjenih za 198.5 milij. lir. Italijanske industrijske družbe. Ernest Breda, Milan, izkazuje za lansko leto povečanje čistega dobička od 44.1 na 50.3 milij. lir, vendar ostane dividenda 15% na delniško glavnico 200 milij. lir neizpremenjena. Sklenjeno je bilo zvišanje glavnice na 250 milij. lir. — industrijska družba San Giorgio v Genovi izkazuje čistega dobička 16.3 (13.9) mlij. lir in ostane dividenda v znesku 8.4% brutto nciz-prenten jena. Kartcli nn Hrvatskem. Pri zadnjem štetju kartelov na Hrvatskem leta 1939 so našteli 106 kartelov, do aprila 1941 je bilo ukinjenih 33 Notranji odpad Opazna resnica je, da se del sodobne nmske elite vedno bolj bliža oni lestvici idejnih vrednot, ki jo je v glavnem v dobi individualizma in naturalizma zapustila, .ui je obrnila katolicizmu hrbet ter mu postala ali nasprotnica ali pa njegova hladna, brezbrižna opazovalka. Ta del umske elite hoče po dolgih blodnjah priti zopet -k resnici in krčevito išče poti nazaj. Mnogim bo brez dvoma to uspelo, mnogi pa bodo najbrž ostali sredi poti, bodisi, ker še niso do, dna doumeli bistva in vloge katolicizma v svetu, bodisi, ker so še vse preveč pod vplivom katolicizmu nasprotnih gibanj. To se zlasti čuti — tudi pri nas — v književnosti, ki je bila vfedno zvest odraz miselnosti in duhovnih stremljenj med umsko elito. Dočim je v polpreteklosti bohotno poganjalu v najrazličnejših oblikah ra/.krajalna miselnost individualizma_ in idejnega cinizma, je mogoče opa/iti v sedanjem književnem prizadevanju neko resnobo, ki se nekako sramuje preteklosti in se skuša odmakniti korak za korakom na višjo raven idejne, odgovornosti. A nikakor si ne smemo prikrivati dejstva, da je veliko večji del umske elite, tisti del, ki se nam zdi, da stoji nekako neopazen in neaktiven v ozadju, notranje bolj kot kdaj razkrojen in da je prav za prav že prišel do tiste stopnje razvoja, ko se razkroj nenadoma in skoraj nasilno ustavi, ko ne more iti dalje, ker bi drugače začel razjedati in uničevati bit samo. ki pa je neuničljiva. Na tej končni stopnji razkroja sc duh samega sebe nekako negativno zave, sune razvaline od sebe in začne na negativni ravnini, ki jo je prej povodenj razkroja očistila temeljnih vrednot, graditi stavbo novega človeka. Ta človek naj bi bil nekak antipod onega bitja, ki je ustvarjeno po božji podobi. Nn novem »moralnem« sistemu, ki si ga je v nasprotju s krščanskimi moralnimi normami sestavil iz nekaterih osnovnih zahtev bit-nosti — ki mora z njimi računati kljub vsej svoji negativni usmerjenosti, kajti brez njih bi sam v sebi razpadel — ter iz negacije duhovnih vrednot, postavlja sebi in svojim potomcem novo bodočnost in ustvarja »novo družbo«, ki jo oplaja in poživlja počelo negacije. S psiholoških vidikov je ta sprevrnt umske elite razumljiv. Ob konru razkroja duševnih vrednot se more zgoditi troje: ali popolen konec v duševni razklanosti, ali stre/.njenje in dvig nad ničlo duhovnega termometra, ali pa nekak demoničen preporod, ki pripusti nnjnnj-4 nejše pozitivno, dn na njem smotrno in pre-4 računano zgradi negacijo dobrega. V to tretjo 4 obliko duhovnega sprevrata pada v velikem j delu sočasna umska elita z neko brezbrižno if mirnostjo, n istočasno s hoteno načrtnostjo. V 4 dobi razkroja, ki ga netijo, pospešujejo in nn-i ravnost organizirajo različna gibanja, nam jc 4 ta del umske elile nekako odtegnjen, da ga sko-f roj ne opazimo. Njegov takorekoč edini živ-t Ijenjski program je v tem času visoko stopnje-4 van materiali/cm, ki je nebrzdan in radikalen. 4 Toda ko sledi dobi razkroja ustalitev v nega-4 r i j i. stopajo nenadoma na dan vrste ljudi, pre-f kaljenih v zlil, doslednih in nepopustlji\ili bor- 4 eev idejnega iiihili/.inn. (' Odkod se nabira ta kader v skrajnem mati terializmu tonečih plasti? Ali ga ni moglo pre-|> kvasiti krščanstvo, saj vendar živi sredi krščan-(' skega občestva in je takorekoč še vedno nje-I1 gov sestavni del? Tako se sprašujejo mnogi, (' ki še niso spoznali, da gre danes ne morda za (' posamične zablode v vrstah ra/umništva, temveč za masoven notranji odpnd od krščanstva I1 in sploh od duhovnosti. Krščanstvo je tem rn-(' zumniškim plastem znano le v toliko, v kolikor gn morajo poznati, da ga potem laže napadajo (' in rušijo. Drugače so se mu notranje docela f odpovedali in od njega odpadli. Morda še ta in oni nosi nn sebi kak viden znak pripadnosti (' h krščanski skupnosti, n to je zgolj viden znak, (' ki je v glasnem nasprotju z notranjo usmerje-nosijo. V resnici pn je ves ta inteligenčni ka-f der zaklet sovražnik krščanstva in še zlasti < katolicizma, notranje popolnoma prežet z ne-f gativizmom in rušilno gorečnostjo. Od tu izlia- < jajo strupeni hlapi dalje v vrste zvestih, po- 5 vzročajo razpore in nesoglasja ter rušijo edi-• nost katoliškega občestva. ' Zdi se. tla ta notranji odpnd umske elite < vse premalo upoštevamo. V praksi delamo ta-J ko. kakor bi šlo za trenuten nesporazum, ki se I s taktičnim dogovorom da brez sledu izbrisati, ' kakor bi z nenadno, zgolj zunanjo preformu-r Incijo bilo mogoče prehoditi vso ono dolgo in J težko razvojno pot, ki jo zahteva notranja du-\ hovnn preobrazba. Delo zopetne osvojitve teh f neprijnteljskih rnzumniških plnsti se bo pač J moralo izvajati nn vse drugačen način, z ono f neutrudno, požrtvovalno in načrtno akcijo, ki \ gre od osebe do osebe in ki jo katoliška elita J že izvaja no tnko odličen nnčin. * v. kartelov, v nadaljni dobi od 10. aprila 1943 pa do I. junija 1943 je bilo ukinjenih 48 nadaljnih ' kartelov. KULTURNI OBZORNIK »Duhovna bramba« in »Kolomonov žegen« Prof. dr. Gralenauer je v zadnjih Razpravah I. razreda Akademije znanosti in umtenosti v Ljubljani napisal tudi zanimivo razpravo o znanih slovenskih praznoverskih knjigah, ki so bde ze'° razširjene v XVIII. st. pri nas in drugod pod imenom »Duhovna bramba« in »Kolomonov žegen« ter ju natanko raziskal in razložil v vseh v poštev spadajočih ozirih. O teh knjižicah, ki so se širile predvsem v slovenskem delu Koroške kot ljudska praznoverna literatura, se je pri nas že mnogo pisalo od Čopa dalje vse do naših dni, ko so se z njimi pečali zlasti Pajek, Marn, Steska, Simonič, Slebinger, Kotnik, Ramovš, Kidrič, Koštial, Glonar in Grafenauer, ki je z njima začel svojo znastveno pot kot mlad profesor (1907). Pisatelj zdaj pregleda vse dosedanje razlage, nato pa kulturno zgodovino in tipografsko opiše vse doslej znane primerke obeh knjig ter jih analizira do slednje črke natanko, ugotavlja posamezne izdaje po realitivni starosti, obenem pa po tipih črk tudi tiskarne, kjer so se tiskale, v kolikor se seveda da dognati. Tako pride do rezultatov, da je najstarejši tisk Kolomonovega žegna nastal v letih 1736—1739, ali morda tudi pozneje med 1740—1745 ter ga je natisnila neznana tiskarna, ki je 1. 1705 tiskala nemško knjigo »Geistl. Schild-Wache«. Prvi tisk Duhovne brambe je po vsej verjetnosti iz 1. 1747, tiskan v isti tiskarni. Nato po sledi Egrov ponatis DB verjetno iz I, 1810 (Ljubljana), posnetek prve DB okoli 1. 1820, verjetno iz tiskarne Kicnrcicha v Gradcu, posnetek prvega Kolomonovega žegna okoli 1. 1830 iz iste tiskarne ter štajerska verzija DB iz okoli 1. 1835 neznanega tiskarja. To je rezultat prvega dela obširne razprave. Drugi del pa govori o slovenskih predlogah koroške Duhovne brambe in Kolomonovega žegna. Pri nas sta se ti dve knjigi prepisovali od »bukovnikov«, preden so izšli knjižno. In 11 takih odlomkov iz Duhovne brambe razbira dr. Grafenauer podobno po jezikovni in pravopisni strani, kakor tudi zapiske odlomkov iz Kolomonovega žegna in njih sestavine ter razna medsebojna razmerja, zlasti razmerje med štajerskimi in koroškimi bukovniki, ki so bili precej drugačni. V koncu po posebno podčrta kulturno zgodovinski pomen koroških bukovnikov ter teh praznovernih koroško slovenskih vražarskih knjig. Dokazujejo namreč, da je bila ta napol narodopisna bukovniška književnost že od prvih po-četkov, ko se je nekako ob prevalu XVI.-XVII. st. začela razvijati, v tesnih stikih s književnim razvojem osrednjih slovenskih pokrajin Osnova njihovemu pisemskemu jeziku ni bilo čisto ziljsko ali rožansko ali podjumsko narečje, ampak osrednje-slovenski književni jezik, kakor so ga izoblikovali in ustalili slovenski protestantski pisci XVI. st„ predvsem Dalmatinova Biblija, tudi njihov črkopis in pravopis. Sprejeli so oboje kakor so to storili tudi katoliški pisatelji, ler s tem ohranili strnjenost slovenskega kulturnega razvoja od srednjega veka do novejšega časa. Res se je začel tudi tu uveljavljati novejši razvoj slovenskih narečij in razkroj starega pravopisa, vendar pa starega skupnega književnega jezika ni na Koroškem izpodrinilo. In ta podtalna literatura je doživela še čase, ko je stari književni jezik in pravopis z Japljevo in Ku-merdejevo izdajo Sv. pisma na novo oživel, ko je v Kopitarju dobil svojega znanstvenega slovni-čarja, v Vodniku in Ravnikarju pesniškega in proznega reformatorja, ko sta su GuUman in Jar- nik priključila tudi koroške Slovence dokončno v skupni slovenski kulturni in književni razvoj. To je rezultat važne razprave dr. Grafenauerja v publikacijah naše Akademije, katere dopisni član je. Kot posebna knjiga pa je izšla v Akademiji tudi njegova velika študija o Lepi Vidi, s katero je zbral in razložil vso vednost o tej naši lepi narodni pesmi. O njej pa bomo še govorili, t. d. Sklepne produkcije Glasbene Akademije Šolsko leto se bliža koncu; tudi glasbene šole nižje in višje vrste prikazujejo na sklepnih nastopih sadove svojega dela med šolskim letom. Glasbena akademija je napovedala več takih nastopov, od katerih se je prvi vršil zadnji petek; spored je bil mešan (petje, klavir, čelo in klarinet), uspeh nastopa splošno dober. Baritonist Pertot Dušan ima že dokaj izvežban glas svetle barve, ki kaže razvojno tendenco proti višini; nižinam še deloma manjka prave sproščenosti, kakor tudi ponekod predvajanju dovoljne ob-čutenosti in doživetosti. — Pianistka Bernetič Darinka je obe Borodinovi skladbi, od katerih je zlasti prva močno občutenjskega značaja, z razumevanjem odigrala; to ji štejemo toliko bolj v dobro, ker zahtevajo glasbeno tako poglobljene skladbe za pravilno interpretacijo že lepo mero zrelosti. — Klarinetist Bajt Marko je tehnično že na visoki stopnji; delikaten inštrument kot je ravno klarinet, zahteva od izvajalca posebne spretnosti in, reke! bi, muzikalne občutljivosti, da ne prekorači meje estetsko še sprejemljivega tona; razen nekaterih izpostavljenih mest ie Bajt v tcin oziru sklošno zadovoljil. — Pianistka Grocbming Mir-jana je poleg muzikalne nadarjenosti pokazala tudi smisel za jasno in prozorno klavirsko igro, kar ni vsakemu dano. — Stanič jelka in Dražil Srečko sta zaigrala Corellijevo sonato za dve violini in klavir v c-duru; pri klavirju je bil Osana Jože. Važnejše kot tehnični problemi je pri Corelliju vprašanje, kako pravilno zadeti slog z njegovimi prepletajočimi in posnemajočimi se linijami in z mnogimi drugimi značilnostmi te dobe; ne bi rekel, da so prišle vse te značilnosti do zadnje pi-čice do veljave, saj je to mogoče doseči šele po mnogem študiju teh del in še bolj po mnogem poslušanju; vendar sta se oba solista v zvezi s spremljajočim klavirjem močno približala pravemu izrazu. — Pianistka Zidarič Ksenija je z lepo tehniko in s pravim glasbenim čutom odigrala svoje tri skladbe; sem in t|a jc bilo čutili majhno nesorazmerje med silo, položeno v skladbe in med njih izvedbo; več pezantnosti na gotovih mestih bi bilo skladbam le v prid. — Celist Poljanšek Ivan tehnično dobro obvlada instrument; tudi intonančno je čisto igral; pristen, pojoč ion, ki šele vdahne tej igri življenje, se mu pa še ni odstrl v vsej polnosti; morda tudi Lalojcva skladba ni te vrste, da bi nudila igralcu priliko za čim večji čustven razmah. — Tudi pianistka Strilar Janja je pokazala prav lepo igro. — Spored so zaključili s Premrlovim godalnim kvartetom v d-duru. od katerega smo slišali tri stavke. Igrali so- Stanič Jelka, Dražil Srečko, žižmond Janez in' Poljanšek Ivan. — Premrlova skladba gladko teče, ni tehnično njviše zahtevna, je pa glasbeno doživeta in gorko občutena; mislim, da je tudi skladatelj hotel to stran posebej podčrtati; kvartet bo posebno za šolske nastope, ki jim ni prvenstvena naloga reševanje zapletenih tehničnih in glasbenih problemov, zelo dobrodošel kot učna tvarina. Soliste so na klavirju spremljali Ciril Cvetko, Ražem Fedor in Osana Jože. Nastopajoči so izšli iz šole profesorjev Dariana, A. Ravnika, Launa, Slaisa, Sedlbauerja in Skerjanca. M. T« noseče Koledar Torek, 22. rožnika: Aliuctj, mučenec; Pavlin Nolski, škof; Inoecnc V., papež. Sreda, 23. rožnika: Agripiuu, devica in mu-čenica; Edeltruda, kraljica in svetu ženu; Eber-liard, škof. Zgodovinski paberkl 21. rožnika 1. 1813., so združeni Španci in Angleži pre- | magali Francoze pri V i tor i j i. Španija se je še : v prvi zvezni vojni priključila Napoleonu, toda v ' bojih z Anglijo je izgubila svoje brodovje in del kolonij; trgovina je propadla, finance so bile uničene. Napoleon je izkoristil spore v kraljevi rodbini in pregovoril kralja Karla IV. in njegovega sina Ferdinanda, da sta nui za letno plačo odstopila svojo državo. Za španskega kralja je imenoval Napoleon svojega brala Jožefa, toda Španci so so dvignili kot en mož proti novemu vladarju, ki jim je obljubljal lepo prihodnost, svobodno ustavo in sodstvo ter sledili katoliškim redovnikom, ki so jih navduševali za boj proti zatiralcu papeža. Tako je začela ponižana Španija brez denarja vojno s prvo svetovno silo in povzročila preobrat v Napoleonovem življenju. Francozi so se morali boriti z novo še neznano silo — z narodnim čutom, ljudsko dušo. Ta sila je osramotila izurjene vojake in izkušene maršale. Špance in njihove zaveznike Portugalce so podpirali z denarjem in četami Angleži, največji in najvztrajnejši sovražniki Napoleona. Ko so Angleži pri Lizboni ujeli francosko vojsko in zasedli Portugalsko, je prišel Napoleon sam z veliko vojsko na Špansko in zasedel Madrid (1808). Ko pa je naslednje lelo izbruhnila vojna z Avstrijo in je moral del Čet zapustiti Španijo, so bili Francozi zopet večkrat premagani. Po končani avstrijski vojni so Francozi zasedli skoraj celo državo, le pri Torres Vedras se je posrečilo Wellinglonu, da je odbil naskoke Francozov, jih nato prepodil Iz Portugalske, jih v času ruskega pohoda premagal pri Salamancl (1812), zasedel Madrid ter po odločilni zmagi pri Vitoriji pognal zadnje ostanke francoskih čet preko 1'ire-nejev — I. 1938., umrl Radivoj Peterlin Pe-t ruš k a, rojen 28. januarja 1870 v Kamniku. Gimnazijo jo obiskoval v Ljubljani, Novem mestu in Kranju, p« moral So pred maturo k vojakom. Po prevratu se je vrnil v domovino in služboval pri Okrožnem uradu v Ljubljani. Prvo spise je objavil v dijaških listih, pozneje v Vrtcu in Slovencu, pa tudi v L|. Zvonu. Leta 1012. je izdal lastno zbirko »Po cesti in stepi«, kjer v preprosti liriki izraža vtise s svojih potovanj in veliko ljubezen do narave. Veliko je tudi prevajal. 22. rožnika 1. 1503. so združeni Hrvati in Slovenci premagali Turke pri Sisku. Turki so doma na ozemlju med Uralom in Altajem, tam so imeli v začetku srednjega veka veliko državo, ki je pa kasneje propadla. Del Turkov so je umikal pred Tatari, ki so pod vodslvom Džingiskana osnovali okoli 1. 1200. veliko državo v vzhodni Aziji, in našel zavetje v Mali Aziji, kjer si je polagoma osnoval novo državico. V dobrih 100 letih so si Turki do kraja srednjega veka osvojili ves balkanski polotok, posegli še preko Save in Donave v Srednjo Evropo, uničili madžarsko vojsko pri Mohaču (1526), oblegali Dunaj, pa so so morali umakniti. Šele po smrti sultana Sulejmana II. Veličastnega pod Sigetom, ki ga je junaško branil Nikolaj Zrinjski (15G0), so sklenili Turki mir z gospodarjem slovenskih in hrvaških dežel. Toda turški poveljniki so na lastno pest še nadalje napadali sosedne pokrajine. V obrambo meje so utrdili mesta in zgradili posebne trdnjave (Kar-lovec). Posebno delaven in podjeten je bil bosanski poveljnik Ilasan paša, osvojil je BihaČ (1592) in začel oblegati Sisek, njegova vojska je štela 18.000 rednih vojakov in ca. 20.000 iregularnih čet. Krščanska vojska, ki je hitela obleganemu mestu na pomoč, je štela komaj nekaj nad 5000 mož, toda kljub malemu številu so kristjani na praznik sv. Ahaca okoli 1 ure popoldne udarili z. vso silo na sovražnika; zlasti po zaslugi odločnih strelcev je bila v ničli uri bitka odločena. Turki premagani. Od Turkov, ki so se udeležili bitke, se je rešil le mali del, vse drugo je poginilo pod krščanskim mečem ali pa se potopilo v Kolpi, med drugimi tudi sam Hasan paša in 9 begov. Vest o zmagi je silno vzradostila ves krščanski svet, posebno pa so 6e radovali Slovenci in Hrvatje, ki so od turške sile največ trpeli. Hrvatje so postavili na bojnem polju kapelico v čast sv. Ahacu, podobno cerk*vico so zgradili tudi Turjačanl v bližini svojega gradu. O bitki pri Sisku poje tudi slovenska narodna pesem, ki si je Izbrala za glavnega junaka konjiškega poveljnika Adama Rav-hnrja s Krumperka. Ljubljanski škof Tomaž Hren je dal iz Hasanove obleke napraviti za liuhlian-sko stolniro mašni plašč in dve dalmatiki. Plašč je še ohranjen in se navadno rabi na dan svetega Ahaca. Osebne novice = Petdesetletnica g. župnika Cirila Milavca. Z Abrahamom se je v nedeljo, 20. junija, srečal g. Ciril Milavec, župnik v zelimljit. C',, župnik je mnrkantna osebnost, duhovnik po božji volji in znan javni delavec, ki se jc po- vsod, kjer koli je služboval, žrtvoval za blagor ljudstva in v sluvo božjo. Znan je kot odličen govornik in marljiv organizator. Leta 1918. je takoj po mašniškem posvečen ju služboval najprej v škofji Loki, nato v Tržiču, pri Sv. Petru, nato 14 let na Igu in seduj kot župnik v Ze-liinlju. Vnetemu duhovniku in ngilnernu de-luvcu želimo šc mnogo blagoslovljenih let! = V nedeljo sta se poročilo v cerkvi sv. Jakoba g. dr. Emil Teger, notarski pripravnik in gdč. M ura Ahačlčevn iz ugledne ljubljanske rodbine. Nu novi življenjski poti jima želimo obilo sreče. Hovi grobovi -f- V Ljubljani je v visoki starosti 86 let mirno v Gospodu zaspala gospa Antonija Hnho-vec vdova Jančar roj. Potočnik. Pogreb je bil v ponedeljek, 21. junija. — V večnost se je presolila gospa ltozina llansl rojena Kreissl. Pogreb bo v iorek, 22. junija iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj rajnima sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno eoiuljc! ♦ — Občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo bo v torek, 22. juniju, ob 5 popoldne v čitalnični dvorani Narodnega muzeja. — Dvu vroča junijska dneva. Po hudein deževju je bila kratka vremenska napoved, da bo pritisnila vročina, ki bo trajala lncnr, 5 let. z Mrzle Planine, Frane Ramšak, 61 let, iz Celja in 51-letna Jožefa Stvarnik roj. Omak iz Celja. Poročili so se v Celju: Emil Drofenik In Zofka OJnik, Frane Vučko in Marjeta Hrastnik, vsi iz Celja, Alojzij Trobič iz Brucka ob Muri in Viljemina Petričok iz Celja. V Rogaški Slatini sta se poročila Ivan Rusjan in Marija Šrimf, oba iz Spodnjega Sečova. V Braslovčah so se poročili: Karel Herodež in Teodora Funder iz Dor-nove, Jakob Piki iz Knlttelfclda in Marija PovSe iz Orle vasi. Franc Korun iz Dornovo in Angela Funda iz Prebolda. Smrtna nesreča šolerja. Šofer Franc Reberšak se je zaletel s svojim tovornim avtomobilom na nezavarovanem prelazu pri Weizu v lokomotivo osebnega vlaka, ki je vlekla avtomobil 15 metrov daleč, s seboj in ga je popolnoma zdrobila. Pri tem se je lokomotiva prevrnila. Reberšek je bil tako hudo ranjen, da je v graški bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali, umrl. Dva njegova sopotnika sta bila laže poškodovana, prav tako strojevodja in kurjač. Od potnikov v vlaku ni bil nihče ranjen. Posebna delovna skupina je bila ustanovljena v Strankinem uradu in sicer za ljudsko zdravje. Ustanovljene so bile tudi opazovalnice revmatizma. Zdravilišče v Laškem je sedaj popolnoma posvečeno zdravljenju revmatikov, deželna zavarovalnica v Gradcu pa je na novo uredila opazovalni in zdravstveni zavod za revmatizem. Na vseilčiliški kliniki v Gradcu je bil 18. in 19. junija poseben tečaj, da se zdravniki posebej izobrazijo za borbo proti revmatizmu. Na tečaju so predavali odlični zdravniki, Iz Hrvaške Sprememba zakonske odredbe o izplačevanju pokojnin. Hrvaška vlada je izdala novo zakonsko odredbo, s katero je spremenila odnosno spopolnila do sedaj veljavna zakonska določila o izplačevanju družinskih pokojnin. Po novi zakonski odredbi bo NDII izplačevala pokojnino družinskim članom državnega in samoupravnega uradnika, ki v službi olioro-ženih sil NDII pade ali umre od run, zadob-ljenih v borbi z odmetniki, ali če bo pri izvrševanju svoje slu*be ubit uli bo umrl od za-doliljenih ran pri napadu odmetnikov, ali jo ubit ali umre od ran, ki jih je zadobil vsled delovanja odmetnikov, v višini, kakor to določa zakon zu državne ali samoupravne uradnike, ki so dopolnili polno službeno dobo, t. j. 33 let službe in ki so dosegli 1. plačilno stopnjo najvišjega razreda. Mladi hrvaški častniki in podčastniki nn študijskih tečajih v Nemčiji. Hrvaško časopisje z dne 9. junija poroča o velikih vojaških slnv-nostih, kt so bile z Zagrebu dne 8. junija ob priliki vrnitve mladih hrvaških častnikov in podčastnikov, ki s"b bili dalj časa na študijskem tečaju v Nemčiji. Vojaška slavnost je bila na Sveticnh pri Zagrebu. Udeležili so se je Poglavnik z vsem svojim vojaškim in civilnim spremstvom, zastopstvo italijanske in nemške vojske in ostale odlično osebnosti. Pri tej priliki j« imel dr. Pavelič na novi poveljniški kader v hrvaški vojski navdnševalen govor, v katerem je poudarjal, da v hrvaških oficirskih in pod-oficirskili šolah, ki so v Sarajevu, Hrvaških Karlovcih, Varaždinu in Zagrebu ne morejo sedaj vzgojiti toliko častnikov, kolikor jih je potrebnih- Zato izraža svojo toplo zuhvulo vsem hrvaškim zaveznikom, da so prevzeli skrb za strokovno izobrazbo bodočih hrvaških oficirjev. Po Poglavnikovem nagovoru je bil pred njim mimohod novih hrvaških oficirjev in podofi-cirjev, nakar je Poglavnik na čelu vseh teh cdinic koraknl tudi sum po zagrebških ulicah, kjer ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Imenovanje voditeljice ženskih ustaških organizacij. Zn voditeljico ženskih ustaških organizacij je imenoval Pogluvnik profesorico Ireno Javor. Zasejane površine v IloSkem okraju. Zagrebško časopisje poroča, da so letos kmetje v okraju Ilok zasejali pšenice na površini 12.731 jutrov, ječmena, rži in ostalih jesenskih posevkov pa na površini 300 jutrov. Od pomladanskih posevkov jo posejane samo koruze na površini 16.950 Jutrov. Raždeljcvnnje hrane v pasivne kraje. Uprn-va hrvaškega monopola je v zadnjem čnsu poslala v ljubuški in mostnrski okraj 25 vagonov ječmena, 9 vagonov koruze in 70 vagonov krompirja ter je te količine razdelila med potrebne sadike tobaka. Iz Srbije Nadaljnji vpoklici obveznikov delovne službe. V Beogradu in po vseh ostalih srbskih mestih in krajih so te dni nalepili velike lepake, s kalerimi vodstvo srbske obvezne delovne službe odreja nabore za letnike 1903 do 1907. Naborni komisiji so morajo določenega dne predstaviti brezpogojno vsi moški omenjenih letnikov. Izvzeti niso ne državni, ne samoupravni uradniki. Obvezna delovna služba za te letnike je določena na mesec dni, ki ga bodo vsi potrjeni in vpoklicani obvezniki odslužili v Srbiji. Poz.iv za vpoklic v delovno službo zaključuje z opozorilom, da bo vodstvo delovne službe vse tiste, ki ee ne bi odzvali vpoklicu na odsluženje določenega roka, poslalo na obvezno delo v kraje izven Srbije. Ce jih pa ne bi moglo dobiti, bo vodstvo delovne službe smatralo družine pobeglih obveznikov za talce tako dolgo, dokler se obvezniki 6ami ne bodo prijavili oblastem. Šmarnične pobožnosti v Srbiji. V vseh srbskih krajih, kjer so slovenske kolonije, so bile meseca maja šmarnične pobožnosti, ki so jih ljudje zelo radi obiskovali. Pred siiko Marije Pomagaj so verniki molili rožni venec, litanije in prepevali Marijine pesmi ter jo prisrčno prosili, da bi uslišala njihove prošnje in želje. Drobna Ifuhlianska kronika Stolna kongregacija za irospc valil svoje članice, da se udeleže skupno sv. mašo v stolnici v torek, 22. t. m. ob 7 pri oltarju Marije pomočnice. Nedelja — dan za nabiralce borovnic. Predzadnja junijska nedelja, ko je vročina začela primerno pritiskati, je bila dobrodošla vsem nabiralcem in uabirn! kn ni borovnic. Letos je letina za ta gozdni sadež izredno dobra. Borovnice ro posebno dobro obrodile pod zdravimi borovimi drevesi. Goloveo in Rožnik Sta v nedeljo popoldne sprejemala knr celo skupine ljudi, ki so prihajali s košarami in lončki v rokah tor so ostajali v senčnatih gozdovih tja do večera. Nekateri so nabrali kar do 20 in več litrov borovnic. Hod k i pa so bili, ki so imeli tn srečo, da so slnknili kakega jurčka In lisičko. V pono-deijek jo bil prostor za gozdne sadeže prav tnko natrpan s prodajalkami borovnic, kakor je bilo to v solToto. Maksimalna cenn za borovnice je sndn.i določena na 3.50 lire liter. Na triru ,1e bilo tudi nekaj lisičk in jurčkov. Tre pa je bil včeraj založen z lepimi in zdravimi čeSnjnmi, ki jih je prišlo v Ljubljano do 2 vagona. Vsakdo si je lahko privoščil dobrih češenj. Uspeh razstave Flruna Vavpotlča. V nedeljo se jo zaključila umetniška razstava akvarelov Hrana Vavpotlča v Ohersnelovl galurlll na Cesti Arielle lira. Ta razstava je v dobrih dveh tednih trajanja vzbudila med občinstvom mnogo aanimsnja, kar zlasti di kazujo veliko Število prodanih del. Interesenti so bc zanimali tako za ljubljansko mo- tive, kakor tudi za podeželske krajine. Tn .ie dokaz, da sta prodrla na vsej črti tako Bruno Vavpotič kot umetnik in akvarel kot polnovredna ln cnakozmožna slikarska tehnika. ki v gotovih ozirlh celo prekaša ol.ie, zlasti v podajanju fine« tonov in arhitekturo. Zadnji dan je bila razstava deležna So posebno velikega obiska občinstva, ki so .io ponovno prepričevalo o veliki kakovosti razstavljenih del. Brunu Vavpotiču k doseženemu uspehu toplo čestitamo! Tretja sklepna produkcija Glasbene akademijo se bo vršila v petek, 25. junija, ob 1!) v vol i k i unionski dvorani. Samostojen večer priredila učenki naših priznanih glasbenih podafcogov, rektorja J, Betctla ln J. ftlaisa, in sicer Slrilar Nada, mnogo obetajoča koloralurka in sopranlstka (I. 1. GA), in občinstvu že dobro znana violinistka Stanič Jelka (TT. 1. OA). Prodaja sporedov v kn ligami Glasbene matico (3 lire, za dijako 1 liro). Ponesrečenci v Ljubljani. Vladimir Zrim-5ck, 5-letni uradnikov sin, jc s srpom -kosit travo za zajčke. Hudo se jo pri košnji ureznl v desno nogo — V levo roko so je usekal lS-letni dijak Boris Boškin. stanujoč nn Hud-niku. — Fcrjan Jakob, 72-lelni hlapec, jo padel in si zlomil desno roko. M. šusleršič: »Moja pomlad« Ljubljana, 21. junija. Slikar umetnik MiloS SušterSič se jo pred dobrim pol letom v naSl javnosti prav lepo uvedel, ko jo razstavil v Ohersnelovl galeriji zbirko svojih umetnin, to je olj, pod naslovom »Dolenjska vas«. Umetniški uspeh, ki ga je tedaj dosegel, jc bil nedvomen, prav lako pa jo vzbudil veliko zanimanje med občinstvom, ki mu jo odkupilo znatno število umetnin. Tedanji uspeli jc Miloša SuStevSičn ■ opogumil k nadaljnemu delu In tako sedn* i razstavlja vnovič. Pod naslovom »Moja po-mlad« jo otvorll v umetniškem salonu g. Antona Kosa v prehodu nebotičnik^ zbirko svojih najnovejših del, 15 po Številu. Dasi jo bila razstava odprla Selo v soboto, je žo j vzbudila mod občinstvom veliko zanimanje, znknj preil izložbo se ustavlja stalno krog I občudovalcev, ki izražajo umetniku svojo priznanje. | MiloS ŠuStcršlS jc nodvomno zelo nadarjen učenec naSih impresionistov, zlasti se pozna vpliv .Ininc, čeprav polaga mnogo več.io važnost na rmnnlikost barve, kakor na sveilobo. Slikar jo sedaj razstavljene slike delat letos od meseca marca do maja, največ v okolici Velikih LaSč, pa tudi drugod na Dolenjskem. šnSlcrSič. ljubi neki težki ton v I podajanju svojih impresij, knr se njegovemu občutju izvrstno poda. Konture dreves in predmetov so dovolj Jasne, vendar linije no motijo občutja barv. Njegov koncept jo dovolj Širok in obsežen ter jo tudi zmožen do-| volj jasno podajati vs0 težo prostora. Jo noknj mračnega in težkega v teh Impresijah, .zakaj SuSlorSlS jn po naravi pesimist. Na svoj način SuSiorSič tudi Idealizira naravo ter zavestno noče biti čist! naturnlist. ?.r zaradi tega učinkujejo nlcgovc sliko precej i dekorativno. Na vsak način dokazuje fiuSter-1 ftlč a svojim drlom, r|n ic nrislcn umetnik in zalo občlustvu priporočamo ogled to razstave. Glcdnlišto Opera: Torek, 22 Junija! Zaprto Sreda, 23. Junija ob IS: »Prodana ncvcstiu. Hod A. Četrtek. 24. junija: ob 17: .»Tbalsc. Izven. Cone od 28 lir navzdol. Petek, 25. junija: Zaprto. Sobota. 26. Junija oh Iti: »Tiha voda«. Rod A. Premlela D'Albcrtove opere, ki Jo pripravljala mladi dirigent Samo Mtihnd (ki bo s tc m delom debatiral kot operni dirigent) in režiser Ciril Dcbevec, bo v. prvih dneh julija. Opero, ki sta ji napisala libreto 11. H Evvers in II. Henry, jc prevedel N. fitrltof. Načrte za Insccnacijo jo napravil inž. arh. H. ltohrman. Glavni partiji bosta pela V. lloybalova in lt. Primožič. II. Smetana: »Prodana nevesta«. Komičnn opera. Osobet Krušina — Janko, Ljudmila — Stritarjeva. Marinka — Vldalijeva, Janko — fiiden, Vnšek — Banovce, Koenl — Lupša, Miha — Dolnlčnr, Kata — Karlovčevn. lis-nicralda — Neratova. cirkuški ravnatelj — Jelnikar. Indijanec — Marcnk. Dirigent: D Zebre, režiser: C. Debcvcc, zborovodja: t!. Hlmonltl, koreograf: inž. 1'. Golovin, scenografi V. Skružny. D r s m ■ i Torek, 12, junija ob lRi »Jorljcva ličl«. Ked Torek. Sretln. 23. Junija ob 18.30: »Skupno Življenje«. Hod Sreda. Četrtek, 24. Junija ob 18.30: »Stari In mladi«. Ucd Četrtek. Petek. 25. .tunlln: Zaprto Sobota, 21. Junija ob 18: »Jorljcva hči«. BedB. Zaradi bližnjega zaključka gledališke sezone imajo abonentl reda Četrtek v tem tednu predstavo na praznik, v četrtek, 24. t. m., Medvedovo kmečko dramo »Stari in mladi«. Onim p. n. abonentom. ki bi zaradi praznika no mogii prisostvovati predstavi, nudi uprava, da svoj sedež nn podlagi abonentsko izkaznice pri blagajni zn ta vočor odpovedo in jim bo scUož nadokiiaden pri drugI predstavi. * Naznanila RADIO. Torek, 22. Junija. 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.2(1 1'loSče - 12.80 Poročila v slovenščini — 12.45 Nnpcvl In romance — 1.1 Napoved časa. Poročila v italijanščini —13.10 1'oročllo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Hi 1 v slovenščini — 13.12 Orkester, vodi dirigent Gallluo — 14 Poročiln v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent, D. M. ftijnnoc. Pisana glasba — 15 Poročila v Italijanščini — 17 Nnpovcd čnsa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Ploščo »La Vocc del l'a-drone — Columbla* — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časn. Poročila v ilalljnn-Sčinl — 20.20 Pripomba k dogodkom — 20 40 Koncert ljubljanskega komornega tria (M. LlnovSck — klavir. A. Dermelj — violina. O. fiedlhauer — čelo) — 21.25 Pisana glasba — 22 Koncert, vodi dirigent Michclo Macloce • <■ 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo loknrno: dr. 1'iceoli. Blciivrisova C. 0, mr. Hočevar, Celovška cesla 62 in mr. Gartus, Mosto, Zaloška ccsta. « Srbija, dve leti zasedena po Nemcih Beograd, v juniju. — Vlak brzi čez savski most hitreje, kot je brzel lani. In vselej se dozdeva, da jc pospešil svojo brzino, saj je pogtal most od leta 1941 bolj trden iu trajnejši. Nu oni strani zapelje spet na pruvi kolodvor, namesto ined ožgane zidove, ki so bili ostali po vojni. Tudi na poti s kolodvora v mesto in pri hoji po mestu lahko opaziš, kakor vselej, kadar se spet pripelješ semkaj, kako je mesto napredovalo. Hiše so popravljene, podrtine odpeljane. Veliki trg okrog spomenika, kjer so bile porušene štiri hiše, si že zduj luhko predstavljamo kot lepo središče mestu. Podoba mesta je postala normalna. Ulice so polne ljudi, hitečih za svoji ii opravki, človek je v mestu, ki se mirno brigu za svoje delo in ki nudi svojim prebivalcem v manjšem obsegu tudi spremembe in zu-buvo. Na trgu vidiš mnogo zelenjuve, ki je razmeroma poceni, saj se je vrtnarstvo v mestu in okolici v novejšem čulu jako razvilo. Večerna policijska ura je bila že večkrnt podaljšana, zduj je šele po deveti uri zvečer prepovedan promet po cestuli. Čeprnv ni nustalo kdovekoj novih poslopij, vendur se je že mursiknj storilo in mesto ima spet svoje lice. Novi podneti To je zdaj prestolnica Srbije s srbsko vlado generala Nediča in z nemškimi zasedbenimi, gospodarskimi in zveznimi oblastmi. Nemška zn-sedbenu oblast drži to pokrajino, oprta nu last- Gloveh, hi požira svetilni plin V nekem berlinskem varleteju Je vzbujal te dni veliko začudenje in občudovanje artist ln Čarodej Omiezon, ki mu e uspelo, da je požrl 20 do 25 1 svetilnega plina in jo z njim čez kakin 20 minut začel goreti kot plinska svetilka. Omenjeni artist se je za ta svoj uspeh vadil celih 6 let. Vsako jutro popije po 8 litrov mleka, da si tako pripravi želodec za sprejemanje svetilnega plina. Nato J6 samo po enkrat na dan, in sicer opoldne, tnko da ima zvečer za predstavo prazen želodec. V istem zabavišču v Berlinu je nastopal nedavno neki drug artist, ki je pa požrl ducat živih žab in je koj nato pojedel juho, meso s prikuho in še sadje in izpil steklenico vina. Čez pol ure nalo je bruhnil iz sebe žabe. ki so bile vse žive. Nekateri berlinski zdravniki so se zanimali za ta dva artista in so jima preiskali želoder. Soglasno so dognali, da ima sleherni popolnoma nenormalen želodec. "...da bi moglo srce v 70 letih svojega delovanja napolniti z 2 in pol milijonu hektolitra krvi, kolikor jo preteče v teh letih skozi srce, brodovje sestoječe iz 25 tankovskih lu-dij ali ogromen vlak z 12.500 vagoni? ...du je pred letom umrli dr. H. Schiitz iz Frankfurta ob Mainu govoril 200 jezikov in jc imel v svoji knjižnici nad 15.000 raznih besednjakov in slovnic? ...da je precej ljudi na svetu, ki se ne morejo jokati, ker njih žleze za solzenje ne delujejo? ...da je tako zvano trajno kodrnnje las staro že 3000 let in je bilo v navadi že fla dvoru kraljice iz Sabe? ne in bolgarske čete, močno v rokah. So pa tudi uvidevni Srbi, ki so zbruni okrog generulu Ne-diču in ki so že sprevideli, da je treba napeti vse moči in složno delali v blagor domovine in da zasedba prav za prav ni nobena nesreča za Srbijp. Prišle so drugačne mere časa, ki jih prej tu niso poznuli, pojavili so se gospodarski viri pomoči tuko nuglo, ki si jih časih čakal dalj časa. Mnogo tega, kar je vojna naredila škode, je že popravljeno, zlasti z udejstvova-njem Todtove organizacije, ki ima v Beogradu svojo centrulo za velik del jugovzhoda. Na mestu podrtih mostov so nastali novi, ki jih trajno stražijo spričo kukih poskusnih atentatov s strani nepoučenih. Ceste so novo ali izboljšane. Železniške proge so dobilo novo tračnice, stari rudniki so obnovljeni in odprli so tudi neknj novih, hudournike so uredili in osušili burja. Rane, prizadete po vojni, se celijo Vse to so investicije, ki bodo ostnle v deželi in povišule njeno narodno glavnico. Pokazale so Srbom, da ni treba, du bi bilu njih mulu dežela ubožna. Od srede leta 1942 do teh dni je v Srbiji na novo oživelo 73 tvornic, a 40 jih še čaka, da jih montirajo, število raznih delavnic je naraslo na 3h.0(X) Kmetje so posejali svoje njive, budno puzijo nanje in bi rudi v miru spravili pridelke. Nič se ne zuniinnjo zu vabljive klice iz Londona in Moskve. V Srbiji jc letos obdelanega več polja, kot gu je bilo sploh kdnj. In letina bo dobrn, kakor tudi drugod po južno-vzhodnih evropskih predelih. Za zduj jc Srbija v znamenju vojne, ki jo v imenu Evrope vodijo Nemčijn, Italija in njeni zavezniki, le dve leti zasedbe stu dokazali, da je Srbija dežela, ki ima toliko življenjske, gospodarske in politične sile, du luhko mirno gleda v bodočnost, n zn to bodočnost so nemške zusedbene oblasti iunoiro storile. Hladnokrvnost Ljubljane' je bila kronana z uspehom Dvoje nogometnih moStev dobrega imena je vabilo včeraj k prvenstveni nogometni tekmi — Ljubljana in Hermes. Oba kluba imata le|>o število pristašev, oelanjata se na dol^ro športno tradicijo, jio vrhu pa imata najbolj urejeni igrišči v Ljubljani. Pričakovali smo torej zanimivo športno srečanje. Tako je prišlo na igrišče okrog 1300 gledalcev. Večina jih je računala z zmago Ljubljane. zakaj v letošnjem prvenstvenem tekmovanju so belozeleni dobili doslej vse tekme, vendar ni bilo Izključeno, da se bo vsaj enkrat obrnila sreča na stran naprotnika. Reči pa moramo, da z igro, kakršno sirto gledali včeraj, nismo bili zadovoljni. Zakaj in kako, bomo povedali v naslednjem. Ljubljana : Hermes 7:1 (1:0) Lahko bi govorili o visoki zmagi Ljubljane, dejansko pa ni bila igra enajstorice belozelenih tokrnt niti tako prikupna kakor običajno; lahko bi pisali tudi o hudem porazu Železničarjev, toda ne gre za to. Pri nogometu le vselej tako. da mora nekdo dobiti in nekdo zgubiti, ni pa vseeno, kako se to zgodi. To, kar je resnega cle-dalca včeraj najbolj lu>dlo v oči, so bili izpadi nediscipliniranih igralcev, kakršnih pač ne bi pričakovali. Če ero za srečanje med dvema moštvoma z lepo športno tradicijo. O igri sami na kratko naslednje: Precej ča«a se lo izgubljala v borbi za žogo. Prve pol ure sta bili moštvi enakovredni. Napadalna vrsta Ljubljane je sicer pridno snovala, vendar ni imela pri posameznih potezah posebne sreče, razen tega pa je bila ves čas obramba Hermežanov zelo požrtvovalna. Lah je igral v prvem polča«u na krilu, kar je slnbilo udarno moč belozelenih. Oba vratarja sta bila nekajkrat resno zaposlena. toda poteklo je 30 minut, preden je prišlo do prvega gola. Lah jo streljal precizno z levega krila, Kroupa je prestregel, in tako je Ljubljana po dolgoveznem, toda borbenem valovanju igre s polja v polje prevzela vodstvo z 0:1. če bi bil izid prvega polčasa neodločen, ne bi bilo nobeno krivice. To je vsekakor ugotovitev, ki govori v prid Hermežanov. Po odmoru je bilo na strani Ljubljane sonce, na strnili Hermežanov pa veter. Slednji so se kajpada trudili, da bi dosegli knk viden uspeh, vendar je bilo kazno, da je začela napadalna vrsta popuščati. V 0. minuti Je nnst-ila pred vrati Hermežanov nevarna gneča in Hac-ler Je povišal razliko na 2:0. Zdaj Je vedno liolj prihajala do veljave tehnična premoč Lahove Umrla nam je v visoki starosti 86 let, naša gospa Antonija Bahovec vdova Jančar, roj. Potočnik Blagopokojno smo pokopali v ponedeljek, dne 21. junija 1943, iz kapelice sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica ho brana v sredo, 23. junija 1943, ob 7 v župnijski cerkvi Sv. Jakoba. Ljubljana, dne 22. junija 1943. Žalujoča rodbina JosipBahovec V vsako hišo »SLOVENCA« enajstorice. Razodevala se je v borbi za žogo,, mestoma pa tudi v prav lepih potezah. Obramba na nasprotni strani je garala kolikor je mogla, loda kaj kmalu je padei tretji gol za Ljubljano, ki ga io poslal v mrežo Vodoh. 3:0 je šlo nekaterim že na živce. Začeli so igrati z vedno hujšo »ihto«. Sodnik je krotil kolikor je mogel, nieco-vim odločitvam pa so se igralci upirali. Vzdušje na zelonl trati je postajajo vedno boli vroče, dokler ni doseglo svojega viška v 20. minuti, ko ie prejel Ilacler krepko brco v bedra, za kar ie bil Klančnik (branilec Hermesa) seveda izključen. Čudimo se slaromu igralcu, da se je tako spozabil, da se je v naslednjem hipu lotil še sodnika, ka rje povzročilo med gledalci nemalo ogorfenjo. Hermes jo ostal na torišču samo šo z desetimi močmi, in igra jo bila v vsakem oziru izgubljena. Zdaj je imel Rogl še več dela kakor doslej, poslal pa jo malodiišen. kakor tudi nekateri njegovi tovariši, in si ni gnal preveč k srcu, ko je prišla hladnokrvnost Ljubljane do polno veljave. Z iegro so nadaljevali na polovici Hermesa. Precej do konca je pritiskala Ljubljana brez novega številčnega uspeha, nazadnje pa ie začelo padati. Kroupa, Hacler in Šercer so povišali razliko na 0:0. nazadnje pa je Kroupa še enkrat pognal usniato igračo v mrežo. Pri podaljšku igro jo bilo stanje 7:0. Prav v zadnjih sekundah pa je uspel Heremcžanom nevaren prodor, ki un je Accelto izkoristil ter dosegel častni gol. Tako Je bilo končno stanje 7:1 za Ljubljano. Kakor rečeno, Ljubljana ni bila tako močna, kakor bi sodili po številčnem rezultatu, in tudi Hermes nI bil lako slab. V prvem polčasu je nudil celo enakovreden od|X>r. Nobenega dvoma ni o tem. da so belozeleni tehnično nnilioj izurjeni. njih odlika pa je zlasti v hladnokrvnosti. Z malimi izjemami so igrali mirno, pametno in falr, medlem ko se jo nekaterih igralcev Hermesa polastil tako nevaren občutek športne manjvrednosti. Če so zgodi, da ti nasprotni igralec kar trikrnt po vrsti vznme logo. Je v tem njetrova tehnična premoč. Če pa si nad tem razžaljen in so oddolžiš s surovostjo. Je v tem hudo in občutno pomanjkanje pravilnega pojmovanja športne liorbo. Ze pri srečanju med Ljubljano in Marsom smo zapisali, da nc gre igrati z Ihto. In to ponavljamo tudi tokrat. Sodnik g. Mehle je Imel razmeroma težavno nalogo, zlasti zaradi pomanjkanja discipline. Ne bomo zanikali, da mu ni ušlo nekaj napak, vendar so nam zdi potrebno še enkrat pribiti, da ne gre ugovarjati sodnikovim odločitvam, in to volja za oho moštvi. O nešportneni slučaju Klanč-nika no l>omo razpravljali ohširnejo, pač pa smo prepričani, da bo kazenski odbor Nogometno zveze krepoko posegel vines, kar naj bo v Z žalostnim srcem sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena botrca, gospa Rozina Hansi roj. Kreissl vdova višjega arzenalskega mojstra 21. junija 1943, po dolgem, težkem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere. — Blago pokojnico bomo pokopali v torek, dne 22. junija 1943, ob 5 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, 21. junija 1943. Žalujoči ostali ,, {t&itKLaL dvojčici Kmalu jo bila prlnceskn Marjetica v gozdu. >Šo malo, nekaj dreves,« si je govoriln >iu pred umno bo slal grad, kristalni grad tako bogat, da se bo zlato sipalo skozi vrata, kraljevska krona mi l>o sama padla ua glavo — kraljica bom.< A drevesa so se vrstila za drevesi, gradil pa ni bilo. Naenkrat zasliši nnd svojo glavo slabotno čivkanje. /%'^r* y šLk m S"**« • v te i38 ■V; ki >I'tica,< krikne princeska. Hudobna kri ji kar zavre v srcu, ker nič nn svetu ni bolj sovražila od malih ptičic povk. Splezala jo na drevo in je kmalu zagledala gnezdo ptl-čice. • svarilo vsem tistim, kei so ne morejo navaditi na spoštovanjo iportnih predpisov. Po včerajšnjem srečanju nudi razpredelnica I .razreda naslednjo sliko: Ljubljana 5 5 0 0 20 : 6 10 llermes 5 8 0 2 9:12 0 Mars 4 1 0 3 7 : 10 2 Tobačna 4 0 0 4 3 : 14 0 LJubljana je torej dobila doslej vseh pet tekem. Njena premoč je izražena zlasti v Številu golov: zabila jih je 2J), prejela pa samo 0. Mladika : Vič 3:2 (3:0) V II. razredu ljubljanskega * nogometnega prvenstva so se spogledali včeraj Mladikarjl in Vičani, prvi iu zadnji z razpredelnire. Reči pa moramo, da so Vičani včeraj bolj ugajali kol doslej in so le tesno podlegli. Odločila je usodna 11-metrovka. Sodil Je g. Jenko. Tako je zdaj v II. razredu naslednji vrstni red: Mladika 5 4 1 0 18:9 0 Zabjak 4 2 2 2 13:« 5 Korotan 4 2 0 2 9:9 4 Vič 5 0 0 5 0:22 0 * Ostali nogometni iildl doma: Mladika rez.: Mars rez. 4:1, llermes rez.:Zabjak rez. 2:2, Vič ml.:Mladika ml. 3:1, llermes ml.'.Tobačna ml. 2:0, Ljubljana ml.:2abjak ml. 0:0. I>anskn:švedska 3:2. V Kopenhagenu Je bila včeraj meddržavna nogometna tekma med Švedi lil Danci, katero je gledalo 80.000 oeeb. Zmagali so Danci in odpraviti Švede s 8:2. Domačija v cvetju Tomaž Poklukar m »Oddahnite se, mati!« je rekla in jo posadila na klop. V tem trenutku je bilo brhko dekle sturcnui Andražu že kar všeč. Pozabil je poslušati Vorino, gledal je snmo Majdo, v njena žareča lica in na roke, ki so spretno zložile krožnike in jih odnesle. Matevž ni več zdržal pri mizi. Vstal ie, jo odkuril za dekletom in jo zalotil v kuhinji, ko se jo pogovarjali! 7. Zofijo. Prijel je dekle zu roke in gu vodil na dvorišče. »Vsi te morajo s|k>znati pri nas, vsi te morajo ljubiti od današnjega dne naprej; vsi od očeta do hlapca, od Bistre ilo Pcruna, od drevja do zemlje. — Perun, obnnšaj se vendar spodobno, da ne boš delal slnbegn vtisa!« je. krotil velikegu psu, ki se je zaleta-val v dekletn. »Tine, pridi bliže! To jc Tine, nns žugar«, ji je dejal, ko gu ie |xiklical. »Kunt od fare!« je pristavil, »ki samo žuganje poduha in ti pove, kukšen les je bil nn vrsti.« Majda mu jc daln roko, tn pn se jo nerodno poklonil. Potem sta odšla v hlev, kjer ji je povedal imena vseh štirih konjev in štirih krav. Tu sta bila šc dva para volov, trije junci in dve tclici. Ko ji je predstavljal Bistro, jc go- voril: »Krolka žival in umna, da je veselje! Ti boš jahala Bistro, jaz pa Zmaja.« Žival jo je prijazno gledala in čakala, da jo bo potrepljala po tilniku. Potem 6e je še dolgo oziralu za dekletom v zelenem krilu in snežno beli bluzi, Zuvila sta v breg in hitela tnko dolgo, da sta prispela do vrha kmetiie. Spodaj sta videla saino rdečo štreno iu vrhove sadnega drevja okrog hiše. »Dovoli, gospodinja, da ti poročam«, je začel govoriti Matevž bolj zares kot za šalo: »Tam smo posejali pšenico, spodaj ječmen in rž, tu smo posadili krompir, na to stran so naši gozdovi, pod onim vrhom teče mejn—--«. Z iztegnjeno roko ji je kazal obdelana polja — zelene 'preproge različnih odtenkov: iz njih je dihalo mlado, upa polno življenje. Arhitektura njiv se je prilegala blagemu pobočju; nikjer ni bilo ogona, ki bi l>o-disi po obliki ali po barvi motil ubranost. »štirje rodovi so obračali to zemljo, in greli bi bil, če bi ji obrnil hrbet«, je dejnl počasi in premišljeno. »Z nama se bo začel peti rod, z najinimi otroki šesti.« Majda se mu je vrgla okrog vratu in mu šepetala, kuko ruda bi ostala pri njem ves teden, da bi jo povedel na Rogljo in na Klopni vrh. Potem sta govorila čisto tiho in se pogovurjula o sreči, ki ju čaka. Za košuto jablano sta se še enkrat poljubila; nato sta prišla nazaj in si ogledovala vrt. V zgornjem kotu ob hiši je bil al-pinet z rdečkasiim vresjem, z rumenimi avrikeljni in z drugimi planinskimi cvetkami, ki sta jih prinesla Matevž in Andrej z Ojstrice. Nekaj korakov naprej je ležala zidana topla greda, pod njo pu skrbno pornvnunc lehe z mlado solato in z nežnimi sadikami. »Tu te čaka tvoja gospodinjska visoka šola. Glej, tamle bova izpeljala studenček, ki bo tekel skozi vrt; v sredini bova postavila ribnik, jioz.neje pa brodišče za petero otrok.« »Samo petero! Nekoč si dejal, da bi rad imel desetero Andrnžičev!« »Seveda, desetero, kadar bo čas za to; tedaj bova brodišče razširila!« Prst mu je dala na usta, zaknj preglasno je govoril, zgoraj pa so bila okna odprta. Matevž je izkoristil bližino ter vzel dekle v naročje. Hotela se mu je iztrgati, fant pa je ni izpustil; potem se je samo še na glas sme-jnlu in kazala belo zobovje. »Hej, mati, dar božji, eia bi ga posadil sredi vrta in mu z žlahtnim vinom znlivnl korenine!« je vzkliknil, ko je zagledal mater nri oknu »Glejte Majdo, glejte mojo Majdico, novo pesem domačije!« Potem je zaplesal z dekletom v naročju ter prepeval: Ko pomlad se bliža," svoj vrtec gradim in orjem in sejem in trte sadim. Poleti pruv urno se sukam s kosd in žito požanjein, pa ajdo, prosto. V jeseni gozdarim, otuvo kosiin, išenico omlatim in grozdje mastim. 'ozimi počivam, kmet truden je vsak, orodje popravljam in puham tobak. Ves zasopljcn jc priplcsnl do lipe, kjer je posadil ljubljeno dekle nn klop. Matevžu je udarila kri v lice in srce mu je živahno utripalo. Vorina in Andraž stu se pogovarjala med tem o poslovnih zadevah poroke. Precej dolgo sta oklcvnln, preden sta sc lotila kočljivih vprašanj. Nc bi mogli reči, da ni bila Vorini kmetija všeč, todu skrbelo ga je zaradi Mnjde. Zdaj je, knr je, je menil in načel poslovne zadeve. In tudi ne bi mogli reči, dn Andražu bodoča snaha ni bila prikupna. Nasprotno, pruv dobro je opuzil njeno brhkost in lepoto, todu ni si je mogel prav predstavljati kot gospodinjo Andraže vine. V tukem razpoloženju je bilo dobro, da je bila na mizi dobra pijača, ki je s svojo bodrilno močjo pripomogla preko klanccv skrbi in predsodkov. »Domači jo bom pripisnl sinu, z materjo pa mu bova stala ob strani, dokler liovn mogla.« Tako je dejal Andraž; Vorina ie obljubil lepo doto, petkrat večjo od vsote, ki jo je potro-il za preureditev hiše in za napeljavo vodovoda. Andraž ga je zdnj bolj zn-dovoljno poslušal in mu vedno iznova nalival prazno čnšo. Stregel mu je, kakor se spodobi ljubemu prijatelju. Obema je odleglo, ko sta končala. Andraž ni bil več v zadregi in tudi ni več izbiral izrnzov, govoril je zdnj tekoče, knkor da bi sedel pri mizi s svojo Marijo. Mladn dva sta se vsa vesela in razjasnjena vrnila v hišo. Muti je strmela v svojega sina in je imela tudi razloga za to. Odkar jc prodajal sveče pod nosom in jih jo dobival tudi z. leskovo palico po zadnjici, čc je bilo potrebno, gn Še ni videla tnko razposajenega. Ali. knko ji je dobro storilo, ko ga je videla tako veselega! Ko so bili spet vsi skupaj zbrani in sta Matevž in Majda mašila ustn s sladko orehovo [Kitico, je spregovoril Vorina: »Če se ne motim, se mlnrln dva še vedno dobro razumeta, čeprav smo odlašali s poroko. Krivdo za to prevzemam nn sebe. In jo bomo še odlašali — do konca žetve. To je rok, ki ga je postavil moj novi, ljubi prijatelj Andraž. Kaj pravita vidva?« »Prigovarjal bom pšenici, da bo hitreje zorela,« se je odrezal Matevž. »To pa ze ne, sin, vse o pravem času!« se jc smejal oče. Mlada dvu sta se toplo spogledalo. Čutila stn. da so premagane zadnje ovire in da ni več tako cluloč čas, ko bosta za vedno drug pri drugem. Zakaj imajo kače viiičast jezik in zakaj tako sikajo z njim Monakovski prirodopisec dr. Kahmann je posvetil svojo posebno pozornost kačjemu jeziku oziroma jeziku plazilcev sploh. Prišel je do zaključka, du imajo te živali zuto vilič-ast jezik, ker jim služi kot pomožni ud za voh. V tem je tudi razlog, zakaj kače in kuščarice tnko pogosto in tuko naglo migajo z jezikom in stresajo tanka in ostrn njegova konca. Te živali imajo zelo slabo razvit čut zn vohanje. Za vonjajo luliko samo duh v svojem lastnem žrelu. S tem da kača tako naglo otepa s svojim jezičkom naokrog, hoče doseči le to, du bi duh, ki ga ima kakšna stvar v njeni bližini, »privabila« v žrelo in ga mogla občutiti, zakaj zanj je — kakor rečeno, občutljivo le njeno žrelo. Drobne zanimivosti Na svetu je zdaj 448 ognjenikov, ki še vedno delujejo in jih še ne smemo prištevati med ugasle. Zanimivo je, da jih je od teh kar 332 nu območju Tihega morja. Ribiški kongres so imeli pred nedavnim v Passau-u v Nemčiji, lz poročila, ki ga je podala neka vplivna osebnost, je razvidno, du nemška ribja industrija razpolaga danes s približno 660.0(H) ha jezer, 540.000 ha rek. 95.000 ha ribnikov ter 402.000 ha močvirij. Lansko leto je bilo za ribištvo zelo ugodno, pravi poročilo iz Miinchena. 12.5% celotne obdelane zemlje nn madžarskem je letos namenjene zo gojitev tobaku. Madžarski finančni minister je izdal odlok, da morajo madžarski saditelji tobaka letos posvetiti tej kmetijski panogi vsaj toliko pozornosti ko lansko leto. športni drobiž O hrvatskem nogometnem prvaku Concor-diji čitumo, da je nastopil o biukoštih v Sofiji proti Lewskemu in dosegel neodločen izdi 1:1, 800 m v 1:53.6 min. Prav dobre izide so dosegli na večerni lahkoatletski prireditvi v Kopen-hagenu. Največ zanimanja je bilo za dvoboj v teku na 800 m med Sorenscnom in Bergstenom. Po težki borbi je postavil Sorensen odlično znamko 1:53.6 in s tem znižal letošnji najboljši evropski rezultat v teku na 800 m za 3.2 sek. Madžarski nogometaši so gostovali preteklo nedeljo v Sofiji in nastopili v meddržavni tekmi proti bolgarskemu predstavništvu. Gostje so prevladovali na zelenem polju in so že v prvem polčasu dosegli vodstvo s 3:0. Časopisna poročilu hvalijo zlasti igro napadalne vrste. Končni izid je bil 4:2 za Madžare. Letos je že prišlo nekako v navado, da poročamo o najboljših lahkoatletskih izidih tekoče sezone. Ne primerjamo jih več toliko s svetovnimi rekordi, pač pa se zadovoljimo s tem, da pišemo ali beremo o doslej najboljših izidih, pri tem pa mislimo na tekoče leto. Tnko poročajo zdaj iz Finske o dveh »najlioljšili« izidih. Si mol a je namreč skočil v daljino 7.40 m, Sar-kama pa je pretekel 3000 m v 8 min 31.3 sek. Finec je torej trenutno zu 2.7 sek. hitrejši od Bcviacque. (EL. 1141 IilNO MATICA AI.IDA VALI v Bvojem najnovejšem filmu J*" »Nocoj nič novega« Tragedija deklice, ki Jo zašla na stranpola. življenje v dekliški poboljševalnlct--- Soigralci: Carlo Nlnehl. Antonio Gandusio. PREDSTAVE ob 15, 17 ln ob 19.15! HSt ,EL KI IVO SI.OGA Največjo senzacijo tvori pač v Veneztl nagrajeni tlim »Abnna Messias« Abpslnlja. nje običaji, suženjstvo In verski boji. — V glavni vlogi :'Camlllo Pllotto, Mario Ferrari, Enrico Glorl In tisoči domačinov. Film posnet na abeslnskih tleh. PREDSTAVE ob 14, 15.50, 17.40 in ob 19.30. tEL KINO U\IO\ lin Dvoje ljubezni znamenitega skladatelja V. Uellintja prikazuje lilm »Nestanovitno srce« V glavnih vlogah: Germana Paollerl. Lul-Bctla Beghl. Uoberto Vitla, Osvaldo Valentl PREDSTAVE: ob delavnikih: 1 5.30. 17.30 In 19.30; ob ne-, deljah ln oraznlklh : 10 30. 15 30. 17 30. 18.30 Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serie dl BUONI DEL TESORO OUKOUEMUtU 5 7. A PREMI di L. S miliardl clascuna Interessl e premi esenti da ogni imposta presente e futura PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento Itre dl eapttale nomlnate, oltre Interes«! 3% dal O giugno fino al giorno del versamenta: per le sotloscriziuin eseguite dal 7 al 14 giuguu veugouo invece corrispoati ai sottoscrittori gli interessl dal giorno oel »ersamento tino a tutto 11 14 giugno detto. Le sottoscrizioni vengono eseguite šolo ln conlanti. tna vengono accettate come contante le cedole ammesse In sottoicrtzlone. PREMIi clascuna serie di L. 5 miliardl di Buoni concorre anoualmente a n- 10 premi pet on ammontare complesslvo dl U 10.000.000 mediante estrazioui seinestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali del seguenti Enti e Istituti che lanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Bauca dltalia Bnnca d'ltalia — Cassa Depositi e Prestitl — Istituto Nn/lonale delle Asslrurazlonl — Istituto Nazionale Kascista della Previdenza Sociale — Istituto Na/lonule Kosci-,la per 1'Assirurd/ioiie coiilru gli IntoMuiil »ul lavoro — Bulico dl >apoll — Uuucu dl Sicilia — Uanca Nazionale del l avoro — Istituto di S. Paolo dl lorino — Motile del Paschl di »siena — liani» Cominerciule Italiana — Cfrdilo Italiano — banco di Koma — lederuzlone Ma/ionole Ka-cista delle Casse di Kispurinio — Istilulo di Credito pet le C««t di Uisparmio lialiaue - Cassa di Kispurinm delle Provincie Lombarde — Istilulo Centrale delle Banrhe e Banchieri — Istitulo Centrale delle Banche Popolari — Banca d Ainertca e d ltalia — Bane« Popolare di Novara — Banco Amhrosiano — Banre Na/umale delt Agnroltnro — Banca Popolare di Milano — Hunco Samo spirito — Credito Varesino — Credito Comiiiercinle Milano — Bnnca Brlliii/neht Milano — Banca C »itollce del Veuel«^ Vtcenia - Banca di Chi«»nrl e della Riviera Ligure — Banco Agricola Milanese — Banca loscana — Bnnca Provinciale l.ouihnrrtn Retgmno — Credilo Romagnola Bologna — Rnnea S Paolo, Brescia — SocielA llaliana per I« Strade Ferrate Merldinnnll — Assicnrazioni CJenfrnlt I rieste — Compagnia di Assicnrn/lnnt dl Milano — Societa Reale Mulnn Asslcornzloni Torino — Riuuione Adrialica di Sicurta, Friesle — La Fondiaria. Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno. Roina; Ranča Vonvvilter — Credito Indnstrlnle, Venezia — Banca Lombarda di DD & CC. — Ranro S. Geminiano e 8. Prospero — Banca dl Legnano — Banco Unione. Milano — Societn llaliana di Credilo Milano — Banco l.arinno — Credito Agrario Bresciano — Banca Asrlcola Conunereinle, Reggio Kmilia — Banca Piccolo ( redilo Rrrgninnsco — Bunca del l-riull — Ranča Gaoden/io Sella & Biella — Ranče Mul«* Popolare. Bersnino — Ranča Popolare, l.ecco — Ranča A Grasso e Kisli«, lorino — Bnnca Mobiliare Piftnonlese — Ranča del ^ud — Kanca Piccolo Credito Savonese — Riinra ( esare Ponti. Milano — Raiirn Privnta Finnn/inria. Milano — Bitne« Milanese dl Credilo — Banra Industriale Gallaratese — Banca Allo Milanese — Banca di Calabria — Bnnca Popolare Luino — Banra Cooperativa Popolare. Padova — Bnnca Mutoa Popolare. Verona — Ranča Mutua Popolare Agricola. Lodi — Bnnca Acricnl« Popolare. Racu-a — Rnn<-n Popolare di Inlrn - Rnnca Popolare dl Moden« — Bnnca Popolare, Creinona — Rnnca Mutua Popolare Arelina — Rnnca Popolare. Sondrio — Rnora Piccolo Credilo Valtellinese — Rnnca Popolare Cooperativa. Rnvcnna — Rnnca Acricoln Mantovmin — Rnina Popolare di Credilo. Bologna — Ranča Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Pre-stiti per Commercio e Industria. Bolznno — Rnnca Popolnre Pesnrese. Tntte le altre Rnnchf. Rnnchlerl. e Ranrhe Popolari. nonctie tutti gli Agenti dl Cambio rappresentatl nella firma delPaito consortile dagli Istituti e dalla Compagnia tinauziaria sopra mcnzionalL Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji 5 ietheh 5 7o ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI vsaka po S milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine 14 EMISIJSKA CFJNAt <>? Hr za vsakih »to lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 11. Junija do dneva vplačila; ta vpisovanja od 7. do junija pripudujo vpmnikoiu 5% obresti od dneva »plačila do vključno 14 junija. Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi. dopuSčenl ta vpis. PRFMlIFi Na vsako serllo 3 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000000 lir, ki se žrebajo vsakih lest mesecev. Vpisovanje « lahko opravi pn Vseh podružnicah Lasledujih ustanov in zavoc/ov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodSt»om zavoda Banca altalia- Ranra d'T(n1ia - Cassa Denosltl e Prestitl - Istituto Nazionale delle Assicnrazioni - Istltoto Na/lonale Fascista della Previdenza »o<-»a'e - |s,LrNa7lona?e FascMo per Ta" Icurazione contro «1. Inlortuii, sul lavoro - Ranco dl Napol! - Banco d! iic i. - Banc. Naz.on. e del lavoro - Ist i lu to di S. Paolo di lorino -- Moole de. Pasclil di Siena - Rnnca Commerciale Italiana - Čred to Italiano - Ranco dl Koma -Fede azione Na ionale Fascista delle Casse di Risparmio - Islilulo di Credito per le Casse dl Risparmio llalianc: - Cass* d, K»P«rm>« d.elle Provincie lombarde - Istituto Centrale delle Ronche e Banchieri - Istituto Centrale delle Banche P«|»"lar» - Ranča d A meric« e dltalia -BanVaPopo"arediNovara - Banco Amhrosiano - Rnnca Nazionale deli Agricoltura - Bane. Popolare di M.lano - RoncoSao.o »Diru. - Credito Varesino — Credilo Commercinle Milano - Bnnca RHlinzaehi. Milnuo - Ranča t nilolica del Venetih Vicenza - Ranča d! Chiavari e della Riviero ligure 1 Banca A-rie,Ta Milanese - Ranča losenna - Bnnca Provinciale lombarda Bergnmo - Credilo Romagnola Rologna - Rnoca i P-nlo, Bresda" s",cieti^TlnHana perTe Slrnde Ferrate Meridionnli - Assicnrazioni Generali Trieste - Compagnia di Ass.enra/lonl d. M-lnno Reale Mulna Assiciirnzioni Torino - Riuuione Adrialica di Sicurla, Trieste - La Foud.ar.a, Fuenze - Compagnia Hnanz.ar.a degli AgenU di Cambio del Regnn. Roma; Rnnca Vonvviller - Credito Indnstriale. Venezia - Rnnca lombarda di DD. & CC - Banco S. Geminiano e S. Prospero - Banca dl I epnano nnnca vonwiiirr v-r Italiana diCredito Milano - Raneo L ar a no - Credito Agrario Bresnono - Ranča Agricola Coimnerciale, Re-^o" KmVlii"-' £nca^°Pi7col C edi o - Friuli - Ranča Gaudenzio Sel.a 4 U BWIa - Banca Mutna Popolare Bergamo Kegglo r.milia nnnra mccoio v re r,raKSO e Fi«tiam, da boste živeli.« »Hvala. Kje je Cardigan?« »Nadzornik je poslal ponj; mislim torej, da je šel h Kedstyju. — Ali so jajca prav skuhana, gospod?« »Mercer, prosim vas. pustite danes te neumnosti!« — je nepotrpežliivo izbruhnil iz sebe Kent. — »Povejte mi rajši kaj takega, kar se tiče mene! Koliko časa imam še?« Mercer se je nekaj časa obotavljal ter izmenoma rdel in bledel. »Ne morem vam povedati, gospod. Ne vem: doktor Cardigan mi ni povedal. Mislim, mislim... da ne ho dolgo. Doktor je bil davi ves iz sebe in oče Layonne vas utegne vsak čas obiskati.« »Najlepša hvala« — je rekel Kent 111 z vso mirnostjo začel jesti drugo jajce. — »Ko ste že tu, mi povejte, kaj mislite o tisti gospodični?« »Prvovrstna, gospod, prvovrstna!« »To je prava beseda! Prvovrstna! Kakor da gre za blago, ki ga prodaia vaški trgovec, toda ta beseda mnogo pomeni! Ali morda slučajno ve-ste. kje stanuje in kako je prišla v Athabasca Landing?« Zavedal se je. da je vpraSanje nespametno I ali vsaj nekoristno ter ni pričakoval, da bo iz Mercerjevega odgovora kaj izvedel, zato je bil začuden. ko mu je mladenič odgovoril: »Slišal sem, ko jo je doktor Cardigan vprašal, ali smemo pričakovati, da nas bo počastila še z drugim obiskom Odgovorila mu je. da bo nemogoče, ker bo drevi odpotovala z ladjico. Ce se ne molim, je rekla, da gre v Fort Simpson.« »V Simpson! Kaj ne poveste!« — je razburjeno vzkliknil Kent in popil malo kave. — »Tja je odposlan po službenih opravkih tudi narednik 0'Connor!« »Bes. slišal sem. da je tudi Cardigan isto rekel. toda ona ni odgovorila in je odšla. Ne zamerite mi. da se kljub vašemu resnemu položaju šalim, toda povem vam. da ie doktor Cardigan kakor začaran. Vražje lej>o ie to dekle, gc«pod. Mislim, rla se je doktor vanjo zagledali« »Lepa. kajne. Mercer?« V. »Seveda .. Presenetljivo lepa. gospod Kent« — je pritrdil Mprcer in zardel do lasnih korenin. — »Ni težko priznati, da je njena navzočnost v takem kraiu prav vse zmedla.« »Tudi jaz. spiii vaSega mnenja, prijatelj Mercer Prav zares, tudi mene ie zmešala. In... povejte mi. prijatelj,., ali hočete napraviti na smrt liolneniu človeku uslugo, največjo uslugo, za katero ie kdaj v svojem življenju prosil?« »Zelo vesel bom. če bom mogel to storiti, gospod.« »Gre za tole: rad bi vodel. če bo dekle res odpotovalo z ladjo drevi. Ali me boste jutri o tem obvestili, če... če bom 5e živ?« »Potrudil se bom oro^nod.« »Zelo dobro, Vidite. Mercer. to je čisto navadna kaprica na smrt bolnega človeka; sa[ me je v nekem smislu tudi sram te"" znto hi želel, da doktor Card^nn ničesar ne ve. Poiščite starega Indiianca Movleja, ki stanuje na polju še dalie od žagp Daite mu despt dolariev in mu povejte da bo dobil še deset, če se mu posreči izvedel to kar želim, »ai vn= pride obvestit in naj živi duši nhVshr ne črhne. Denar vzemite tule. izpod moje blazine!« Za Liudsko tiskarno n Ljubljani: Jože Kramarji 'dajalclj: InL Jože Sodja Urednik: Viktor f.enfcii