a j ha VblJSKt' , CITATELJ1 IN NAROČNIKI! Kdor poravna celoletno naročnino za l. 1953 v znesku 3.200 lir pred 31. t. m. prejme v dar lepo slovensko knjigo! Poštnina plačana v gotovini Spedizionp in abbon post. 1 gr TRST, sreda 14. januarja 1953 NOVI USTAVNI ZAKON FLRJ soglasno sprejet v Ljudski skupščini NEUSPEH DE GASPERIJEVE ZUNANJEPOLITIČNE KONCEPCIJE ATENE, 13. — Grški zunanji minister Stefanopulos je danes sprejel jugoslovanskega poslanika v Atenah Jovanoviča in pa obvestil o razgovorih, ki jih je nedavno imel predsednik italijanske vlade De Gasperi z grškimi državniki (Od našega dopisnika) RIM, 13, — Mršavi rezultati De Gasperijevega potovanja v Atene, ki ga številni rimski krogi označujejo za popoln neuspeh, so z vso ostrino postavili v ospredje zunanjepolitično koncepcijo italijanske vl3.de, ki se izraža predvsem v oživljanju starih načrtov o italijanski hegemoniji v jugovzhodni Evropi, skrajni sovražnosti do Jugoslavije kot glavni oviri za to hegemonijo in v tradicionalnih metodah, ki so italijanski diplomaciji prislužili Bismarckov vzdevek «šakal». V mnogih resnejših rimskih političnih krogih se resno postavlja vprašanje škodljivosti vztrajanja pri tej preživeli po. litiEi, ki je povsem jasno pripeljala palačo Chigi v slepo u-lico, medtem ko se poskusi za izhod iz te slepe ulice po starih receptih — kar je bilo tudi De Gasperijevo potovanje v Atene — spreminjajo v sa. me neuspehe. Zlasti postaja resnejšim ljudem v Italiji jas. no, da politika, ki jo vodi De Gasperi do Jugoslavije, pelje vedno globlje v to slepo ulico, iz katere je mogoče najti izhod samo s spremembo politike. Mnogo se o tem govor; na primer v socialno demokratičnih krogih, medtem ko se o republikancih zdi, da so ob tem vprašanju razdeljeni in da se obe mnenji polarizirata o-koli Pacciardija in Parrija. Vprašanje pa je, kdaj bo de-mokristjanska vlada spoznala, da je skrajno zaostrevanje odnosov z Jugoslavijo lahko škodljivo samo Italiji in da se vse njene protijugoslovanske akcije, na primer tudi politika izvršenih dejstev v Trstu ne- PREDSEDNIK REPUBLIKE ki je hkrati: PREDSEDNIK ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA IN VRHOVNI POVELJNIK OBOROZE NIH SIL TER V TEM SVOJSTVU PREDSEDUJE SVETU NARODNE OBRAMBE (s politično izvršno funkcijo) ZVEZNA UPRAVA (z upravno izvršno funkcijo) sestoji iz; petih državnih sekretariatov samostojnih uprav upravnih ustanov in drugih samostojnih organov vernerja države Ohio. Lauše je prvi mož v zgodovini te države, ki je bil že štirikrat izvoljen na to mesto. Lauše je edini izmed demokratskih kandidatov v državi Ohio, ki je bil izvoljen pri novembrskih volitvah. Dobil je 425.000 glasov več kot njegov republikanski tekmec Charles P. Taft, brat senatorja Roberta A. Tafta. Ko je prvič kandidiral za guvernerja leta 1944 — takrat je bil župan mesta Cleveland — ga demokratska organizacija v državi Ohio ni uradno podprla. Zmagal je kot neodvisni demokratski kandidat. Lauše. ki je star 57 let. je začel svojo politično kariero leta 1932, ko je postal občinski uradnik v Clevelandu. kominformovski sistem v krizi tudi v rušiti Iretaciie židovskih zdravnikov nvod v nove velike procese v ZSSR? jugoslovanske predstavnike KAIRO, 13. — Na povratku iz Indije je jugoslovanska misija dobre volje danes prispela v Kairo. Jugoslovanske delegate so sprejeli funkcionarji egiptovskega zunanjega ministrstva in jugoslovanski po-slanik v Kairu Milan Ristič z osebjem poslaništva. Med njenim bivanjem v Egiptu bo jugoslovansko delegacijo sprejel tudi predsednik egiptovske vlade general Nagib. Misija bo v soboto nadaljevala pot v Beograd. trAn.v], 13. — Novi zunanji minister Bidault bo imel v četrtek v zunanjem ministrstvu razgovor s poslaniki, ki jih je poklical v Pariz na posvetovanje, ter s francoskim visokim komisarjem v Zahodni Nemčiji. Danes popoldne se je sestala narodna skupščina, da izvoli svojega predsednika. Predsedoval je dekan skupščine 75-letni Marcel Cachin, ki je imel običajni otvoritveni govor. V govoru je med drugim ponovil sovjetski propagandni predlog za sklicanje konference predstavnikov petih velesil. Nasprotno kakor so predvidevali, ni bil dosedanji pred. sednik skupščine Edouard Herriot znova izvoljen pri prvem in tudi ne pri drugem glasovanju, ker ni dobil absolutne večine. Zdi se, da je to pripisati dejstvu, da so nekateri poslanci mnenja, da je Herriot ie preveč časa predsednik sku^i-Mne. Prav tako so nekateri užaljeni, ker radikal, ne osebnosti predseduieio narodni skupščini, republiškemu svetu in skupščini francoske unije (republiški svet je namreč danes ponovno izvolil že devetič Oastona Monnervilla za predsednika), ter imaio sedaj enega svojih najvplivnejših predstavnikov na čelu vlade (Rene Maver). Tudi pri drugem glasovanju, za katerega je tudi potrebna dvotretjinska večina je Herriot dobil 2^5 glasov proti 179, ki jih je dobil Fourcade. in 69. ki jih je dobil Cachin. Tretje glasovanje, pri katerem zadostuje navadna večina je bilo odloženo na nočno sejo. Pred glasovaniem pa so se parlamentarne skupine sestale in nekaj čez polnoči so posvetovanja še trajala Radikali in socialisti podpirajo Herriota, RPF in MPR pa skušajo dobiti glasove neodvisnih za novega skupnega kandidata Zdi se, da bo ta novi kandidat neodvisni Laniel. F. DtTM.ES IH H. STASSEN obiščeta konec meseca Evropo ®nevsko konvencijo ?Ul>anieP^, ,13 ~ Predstavnik jP°toCii .m'nistrstva je nocoj * ■‘tanii'. namerava Velika i '?'rati i kratkem času ra-. leta ,„?enevsko konvencijo u ki se nanaša na I*. toliki iie ln o katerih se Jih za govorilo pri pogaja-V*,»red«f£re.m*rJe na Koreji. A dejal, da se u tlo nK 'ia Čut> Že BO- «s.rive2a"° spoštovati to Nacijo. Dodal je. da že-S0Iiv?ncija podpira za-sta**šče glede vojnih 1» v n 1? K°reji in da bi rt *0imi 0 °vju 5 svojimi ^?Vala sn>otri, če bi predvi-Jetiiij. prlsilno repatriacijo pri letalski nesreči MARYSVILLE (Kalifornija); 13. — Danes se je 30 km od Marysville zrušilo ameriško štirimotorno letalo, pri čemer je zgubilo življenje vseh 11 članov posadke. Pravica-! O nejas.ia ti beseda! Kdo ume te, kdo ve za tvoje meje? Ko meni, da te boža tvoj branitelj, in ljubi, čestokrat v obraz te bije. A. MEDVED Dan.«, sreda 14. januarja Fel.-KS, Neda Sonce vzide ob V.43 in zatone r» 16.46. Dolž.na dneva 9.03. Luna vzide ob 7.00 in za.one ob 15.17. Jutri, čeirlek IS. januarja Maver, Radoslav Politika noja „Gioroa e di Tr este‘ noče videti vseh vzrokov krize prometa, na katere opozarja ce.o Jrgovssa in industrija zbornica'’ Vsi tržaški gospodarstveniki so si soglasni, da je promet lesa skozi tržaško pristanišče v nevarnem padcu. Tudi sodbe o vzrokih tega padca so v bistvu iste: mednarodni gospodarski in politični položaj, id je še poslabšan z znanimi slabostmi tržaškega pristanišča. 2e sedaj so previsoke cene pristaniških uslug, porriartjkanje dobrih železniških in pomorskih zvez, birokracija in slaba uprava zavirale promet vsakega blaga pa tudi lesa. V obdobju konjuns-ture, kot je bila za les vsa zadnja 'eta pa vsi ti subjektivni faktorji ne vplivajo v toliki meri in se posebno težko odražajo sele ko nastopi kriza, S tem mnenjem pa se ne strinja iredentistični organ «Giomale di irieste«, ki v član..u ; .objavljenem v ponedeljkovi številki,. polemizira s tem Fašim stališčem in zvrača vso krivdo za krizo na mednarodne faktorje Kakšnega mnenja je o prometu lesa najvažnejši tržaški gospodarski organ. Trgovska in industrijska zbornica, lahko izvemo iz biltena »Situa-zione economica di Trieste nel mese di ottobre« (Tržaški gospodarski položaj v mesecu oktobru). To mnenje je izredno važno, ker ne zvrača vse krivde za padec prometa z lesom na objektivne, mednarodne vzroke, temveč išče krivce tudi drugje. Poglejmo kaj pravi: «Prekupčevalci z lesom se pritožujejo, da se je položaj do on-cno obrnil na slabše, brez vsake perspektive na bodoča izboljšanja, saj je v tovrstni: kupčijah nastala popolna stagnacija■ Tranzitni promet z lesom je skoraj iz-ginil.n Posledicam te znanih razlogov popolnoma trgovskega značaja (razli!:a v cena,\, kriza trzišč-kupcev, delno ali popolno pomanjkanje valute v ae.elah-uvoznicah, vedno več dvostranskih plačilnih sporazumov itd.), ki pa kljub vsemu lahko od časa do časa nudijo olajšanje ali trenutno izboljšan e tako da dajo pozornemu in vestnemu trgovcu od časa do časa možnost kupčije, se pridružuje zdaj drastično in togo izvajanje norm, pra-v, nikov. omejitev in prepovedi carinskega in deviznega zna';aja, ki skupno s temu s edečimi birokratičnimi ovirami resničng onemogočajo vsako trgovanje. uTržajki trgovski krogi ugotavljajo, da so take norme, omejitve in prepovedi umestne v odnosu do uvoza in iz-v za z ozemlja italijanske re-pubH1 e, so pa obenem popolnima neumestne za tranzitno trgovino skozi Trst, razen v koiikor niso inteligentno spremenjene in prilagojene. Funkcija Trsta je popolnoma druga.na kot katerega koli italijanskega centra zato je treba uporabljati za Trst druge norme, ki se morajo prilagoditi stvarnemu stanju Pri tem se ne sme ni oli izgubiti z vidika, da je gospodarsko živl.enje nagega ozemlja tesno podrejeno življenjskim možnostim tranzitne trgovine ki predstavlja, po izgubi nacionalnega zaledja, edini vir blagostanjaTrst je koristen in lahko živi samo, če bo živ in tvoren posrednik tuje zame-njave » K tem ugotovitvam, ki prihajajo iz najbolj avtoritetne-ga vira, skoraj ni treba komentarja. Očitno je namreč, da ;e tudi tržaška trgovska zbornica mnenja, da velik del težav prometa z lesom izvira iz birokratskih zaprek. Vsem pa je tudi znano, da je v Trstu praktično v veljavi italijanski upravni sistem in da po londonskem sporazumu sede v vseh. od najvažnejših do postranskih gospodarskih uradih rimski uradniki, ki izvajajo ukaze in uredbe rimske vlade. Zanimivo je tudi, da je tržaška trgovska zbornica, v kateri prevladujejo italijansko usmerjeni ljudje, šele po prihodu teh novih rimskih uradnikov prišla do tako malo laskavih zaključkov za inteligenco in sposobnost tržaške uprave. Da zaključimo. Kriza tržaškega prometa lesa je nastala predvsem iz mednarodnih go-spodfrskih in političnih vzrokov B la bi pa mnogo lažja in bi jo Trst prestajal ter bi imel tudi več upanja na u-speh v konkurenčni borbi za ostali delež prometa lesa. če ne bi bilo ((birokratskih zaprek. ki onemogočajo vsako operacijo«. Zaradi vsega tega naj de-mokristjansko glasilo »Gior-nale di Trieste« drugič ne polemizira z nami. pač pa naj se spoprime s Trgovsko in industrijsko zbornico, saj smo mi le točno posneli njeno mnenje. Ce pa se «Oiornale» s tem mnenjem, ki je za vsakega resnega gospodarstvenika objektivno in stvarno ne strinja, naj usmeri svojo kritiko proti tistim, ki so odgovorni za tak položaj tržaškega pristanišča, to je proti italijanski vladi sami S. B. Popoln uspeh stavke trza ških železničar j e v Vsi poskusi stavkokaštva so propadli - Stavkali so tuili člani ga sindikata - Odpotoval in prišel ni noben vlak z železniškim osebjem iz Trsta Včerajšnja stavka železničarjev je v Trstu popolnoma uspela Udeležili so se je stoodstotno vsi železničarji ka^or spredvodniki. strojniki, kurjači, kretničarji, železniški delavci, pazniki na progah itd. Le del uradništva se stavke ni udeležil. Noben vlak ni odpotoval s tržaškim železniškim osebjem Prišel je popoldne samo en vlak iz Italije, ki pa ga je vodilo italijansko osebje. ki ni bilo strokovno usposobljeno. Isti vlak s štirimi vozovi je nekaj kasneje odpotoval nazaj. policajev, ki res niso bili potrebni, saj je stavka potekala popolnoma v redu Vsekakor je bil promet t avtobusi zelo majhen, kljub temu pa bi bilo prav. da bi tudi šoferji avtobusov in ostalo osebje solidarno nastopili v podporo železničarjem. kar bi še okrepilo veliki učinek te stavke-Kakor smo že poročali so se stavke udeležili železničarji, včlanjeni v Sindikat italijanskih železničarjev (CGIL) v Državni sindikat železničarjev (UIL) in v dva avtonomna sindikata » I i • v I | !• J I udeležili celo vsi člani tržaške PfOD 61111 fiaŠ^h I0UjeOBln C sekcije SAUFI (svobodnih sin- m na sep Irgivske in incustrijsi;e zbornice dikatov) razen tajnika. Prav tako so se člani sindikatov u-deležili skupščine sindikata italijanskih železničar, ev. Xo pomeni za demokršcanske stavkokaze velik poraz in dokaz razredne zavesti tržaških železničarjev. Spričo tega je naravnost smešno poročilo a-gencije ANSA, da je v Trstu stavkalo samo 26 odstotkov železničarjev, medtem ko isto poročilo priznava za Bologno 74 odstotkov. Včeraj, je bil sestanek tržaške Trgovske in industrijske zbornice, katerega je vodil predsednik kap. Cosulich in na katerem so razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki teže tržaške ladjedelnice. |Wed drugim je zbornica izrazila nezadovoljstvo z vračanjem IGE za tiste ladje, ki jih izvažajo v dežele s svobodnimi valutami. Tržaški gospodarski krogi so s tem ukrepom nezadovoljni, 10. obletnica junaške smrti Jožka Udoviča Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je imel glavno poročilo socialdemokratski svetovalec Benussi, ki je predlagal, da bi se v Trstu ustanovila posebna komisija, ki naj bi razpravljala o bedi. Poudaril je da bi ne bilo napačno če bi bila ta Komisija ustanovljena skupno s komisijo, ki jo predvideva ukaz ZVU o ugotovitvi brezposelnosti na področju cone A. Pučakovali smo. da bo svetovalec Benussi poročal o bedi in nezadostni socialni pomoči revežem v Trstu Njegovo dolgo poročilo pa se je nanašalo v glavnem na današnji socialn. polržaj v Italiji, kako v Italiji rešu ejo socialno po- mot in brezposelnost, katere vj-,s z,a to je poskrbel sveto-ustanove delijo socialno po* j valeč Stopoer. ki je v svojem moč itd Zahteval je. da se tudi v Trstu izvajajo vsi tisti italiianiki zadoni in ukrepi, ki so namenjeni za izboljšanje socialnega položaja milijonov italijanskih revežev. Kljub temu. aa ni bila njegova glav- da statistično ugotovijo sedanjo bedo in pomanjkanje v Italiji. Seja pa se je pravzaprav za* čela s sporočilom župana, da je bil dosedanji občinski odbornik Bonetti, ki je odgovarjal za ACEGAT, premeščen na računovodstvo. Na njegovo mesto pa je bil postavljen odbornik Carra. Prvo vprašanje občinskemu odboru je postavil demokrščanski svetovalec Stopper, ki je zahteval naj občinski - _ ,. Svet posreduje pri ZVU da jugoslovanski patruljni col-«zaščiti tržaške ribiče pred ju- "* ]>°1A ,;3a)° cel° v bhzini goslovanskimi pirati«. Tudi na j a-KovelJ Drugi svetovalci so postavili vrsto '’prašanj upravnega značaja, na katera so občinski odborniki odgovorili in dali odgovarjajoča pojasnila. K diskusiji o poročilu svetovalca Benussija1 ste ‘Je med drugim prijavil tudi svetovalec Ljudske fronte tov. dr. Jože Dekleva. Strnjenost in enotnost želez- J* °dv1°te“ °p°“in *®- kerTbsega samo dežele s svo-lezmski upravi m italijanske-, bodno vaiuto, ki pa le v mali mu ministrstvu za promet, da merj naročajo ladje v inozem-I zavlačevanja in da stvu ;n st. večina ladij gradi i je treba končno ugoditi upra- ^ v okviru kliringov, lju in ki so jih ustavili jugo- vičenlm zahtevam železničar-j pja vsak način pa je že samo slovanski patruljni čolni. O jev po reorganizaciji njihove vračanje iGE le malo učinko- jugoslovanskih mornarjih se je klasifikacije, po zvifaniu plač; ] vit ukrep, ker se na ta način izrazil kot o »piratih«, ki ro- združenju plačnih postavk v zmanisajo stroški gradnje za pajo italijanske in tržaške ri- osnovno plačo itd. Enotnost in izvoz komaj za 4 odst*' (toliko biie. Zahteval je tudi. naj borb-,nost železničarjev pa je znaša IGE) Proizvodni stroški ZVU sklene z VUJLA sporazum, v in suodbudo tudi vsem so pa zaradi italijanskega da bodo tržaški ribici lahko ri- , ostalim delavcem. I davčnega in carinskega siste- barili v vodah cone B. j ‘_____________ j ma mnogo višji in so gradnje Tudi župan ni zaostal za / .in (iiinipi V za izvoz zaradi teh težav prak- Siopperjem ir> se je z žaljivi- V nilllUlnillilvlj litin II J mi besedami izrazil o jugoslo- ” ^ : vanski oblasti in o Jugoslaviji, katero je dolžil, da noče miru na Jadranu. Izjavil je tudi. da včerajšnji seji. kakor je to že v navadi, je bilo treba najti vzrok za klevetanje Jugosla- izvajanju na dolgo in široko, gbVofiPo' Zaplembi italijanskih ribiških čolnov, ki so decembra preteklega leta ribarili v jugoslovanskih vodah pri Pu- zjutraj. Postavili pa so edini pogoj, da se morajo do 27. t. m, začeti pogajanja s koristni- faler položaj milijonov Itah- : SKSTANKK PRtIDSTAVNIHOV 01' \/ IZVINU janov. ki morajo danes živeti z neznatno podporo tisočerih podpornih ustanov, ni mogel mimo dejstva da je danes Italija ena najbolj zaostalih dežel na področju socialnega zavarovanja. kjer se številne podporne ustanove borijo med | seboj, katera se bo pokazala Devinsko-nabrežinska občinska uprava bo morala bolj skrbeti za spodnji predel RadioTrsI II in btepinuc tično onemogočene. V dveh letih dvakrat okraden Zgodaj popoldne se je 34-letni Redento Vatta stanujoč VITI delal Bora oglasil v pisarni kriminalističnega preiskovalnega oddelka civilne {JttJtciget in prijavil tatvir* usnjene aktovke v kateri je hranil 130.000 lir Vatta je iz- Konec stavkovnega g banja v pristanišču Na nedeljski skupščini pristaniških delavcev, o kateri smo že poročali, so tudi sklenili, da bodo odslej v pnsta. ilišču zopet redno delali. Pristaniški delavci so se^amrefC Mri^g^nTra^škeg^de^to hranil 130.000 lir Vatta je i"z- SMUČARSKI IZLET •urnega in praznisKega aeja, ro j tvrdiMr Mladina organizira smučarski Je od petih popo dne do oanitf , d-J«- Provokatorska komedija, ki jo igra Vatikan s Stepincem, ________ je dala klerikalnim 'in drugim boli Asocialno«, v resnfci pa se (JdluČna ZHVrmteV Vsakršne težnje no odcepil vi, !fer°9°m izven Jugoslavije po. borijo med seboj za ohranitev ( . , ,. . i . ■ . ! vod za nova obrekovanja i n prestiža itd. Teh organizacij, «i delijo podporo 3 milijonom revežem, je v Italiji nad 23.000. Toda podpora te i ustanov je tako majhna, da koristniki ne morejo ne živeti ne umreti V , ,. , . , . ] vua za nova oore^ovunju Ki je voria na inlm italijanskega iredentizma n0ve izlive slepega sovraštva V nedeljo popoldne je bil v, devinsko - nabrežinske občine Devinu sestanek občinskih j Zborovalci so ostro kritizirali „w „_______________ . svetovalcev Osvobodilne fron-1 občinsko upravo, češ da ne Trstu, je dejal svetovalec Be- *n Predstavnikov vaščanov, j skrbi zadostno za potrebe va-nussi, imamo nekaj nad 100 ”,°Y Y.asl sP0dn]ega | ščanov, čeprav je prav spod- i do Jugoslavije in njene demo-' kratične družbene ureditve. Kot nekaki avtomati, ki delujejo na pritisk gumba, so raznih podpornih ustanov, ki p^et*eix- devinsko - nabrežin se ravno tako kot v Italiji bo- i kate' rijo bolj za «svoj prestiž« ka- Včeraj je poteklo deset let, odl:ar si je Jožko Udovič-Nino v borbi proti nadmoinemu so. vratniku pognal zadnjo kroglo v sence ter na ta način izpolnil obljubo, ki jo je dal svojim tovarišem: «Ni jih težkoč, ki bi se ne dale premagati! Kot komunist jih bom z ostalimi tovariši tudi izvršil, četudi me to stane življenje». Jožko Udovič-Nino, ki je leta 1942 prišel v Trst, da poma. ga našim ljudem v borbi proti fašističnim zločincem je skupno s herojem Marušičem-Blažem in drugimi tovariši za-počel akcijo, katere sadovi so bili kmalu vidni in otipljivi. To ni šlo v račun fašistični po. liciji, ki je napela vse sile, da izsledi drzne organizatorje, kajti fašisti so bili prepričani, da bi z umorom teh tovarišev zadali smrtni udarec celotnemu osvobodilnemu gibanju. Ko so Jožka izsledili in na njega uprizorili lov. se je ta zatekel v vežo št. 21 v Ul. Ginnastica. kjer je sprejel bor. bo. Ko pa mu je zmanjkalo municije, si je z zadnjim nabojem vzel življenje, kajti vedel je, kaj bi pomenilo pasti živ v roke fašističnim rabljem. Kljub temu, da Jožka ni bilo več, se fašistična želja ni iz. polnila. Osvobodilno gibanie se je širilo tn zavzelo obseg, kateremu fašisti niso bili vec kos. Zmagali so tisti, ki so se borili za ideale, kateri so bili Jožku sveti: za enakopravnost, za demokracijo, za boljšo bo-dninost vseh delovnih ljudi. Ko proslavljamo desetletnico njegove smrti, se spomnimo na njegovo herojsko borbo ki nas opozarja, da branimo vjene pridobitve in ne dopustimo, da hi se še kdajkoli po novilo fašistično zatiranje. Slava njegovemu spominul kor -:a pomoč revežem. Zato je predlagal »družitev teh ustanov in ustanovitev osrednjega organa ki bo vse dohodke za socialno pomoč koordiniral in jih tudi pravilno, brez d;skri-minacije. razdeljeval. Dalje je govoril o posameznih soeialno-zavarovalnih in socialno-podpornih ustanovah, ki jih je po številu mnogo, kadrih podpore- pa so še vedno nezadostne. Vse njegovo izvajanje je slonelo na italijans em zakonu «Borb-i proti- bedi*, ki ga je sprejel italijanski parlament. stov, pripadnikov drugih političnih skupin, tudi tov. dr. Dekleva, so razpravljali o važnejših vprašanjih političnega in gospodarskega značaja, ki zadevajo prebivalce o-menjenega predela. Sestanek je otvoril občinski svetovalec tov. Srečko Colja, ki je v nekaj besedah orisal pomen in važnost sestanka, potem pa se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli vsi prisotni. Eno izmed najvažnejših vprašanj, ki je vzbudilo tudi največ zanimanja in diskusije, je bilo o po- nji predel tisti, ki daje največ prispevkov v občinsko blagajno. Omenili so n. pr., da je bilo v načrtu za javna Postir razdeljeval mleko po mlekarnah m se okoli 11. ure ustavil pred mlekarno v Ul. Gatteri 9. Medtem ko je stopil v notranjost so mu zlikovci odnesli aktovko z denarjem, ki je pripadal tvrdki. Vatta je nadalje dodal, da se mu je isto zgodilo pred dvema letoma, ko so mu zlikovci izpred iste mlekarne odnesli aktovko in 140.000 lir. Policija je uvedla preiskavo Osvobodilna fronta SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OF Danes 14. t. m. ob 19. uri bo seja izvršnega odbora OF v pro štorih v Ul. R. Manna 29. AKTIV OSVOBODILNE FRONTE V četrtek lf. t. m. ob 20. uri bo sestanek akitva OF v Ul. R. Manna 29. Udeležencem priporočamo točnost. Tajništvo OF DOLINA V četrtek 15. t. m. ob 19.30 do seja izvršnega odbora dolinskega okraja na sedežu v Dolini. Ljudska a Blasu »n Demokracije, k je °nuTno^privedloP d^Sodpora ! £*&£!%vanski funkciji in proti občinski upravi in se de-l« ? jansko danes manifestira v tem. da postavljajo nekateri zahtevo po odcepitvi od de- vinsko - nabrežinske občine ter zagovarjajo samostojno občinsko upravo, ki naj bi obsegala vasi nekdanje devinske občine. želji in potrebi raznih krogov Nekoliko več objektivnosti pa bi smeli pričakovati vsaj od Radia Trst II. in če že ne objektivnosti pa vsaj tiste mere politične strpnosti, za katero se je, v nasprotju z Radiom Trst ker zadeva Italijo, slovenski radio tako rad umikal, O&iSK totOV v rainenji «Aqula» Tudi inž. Giampiero Messe-daglia se je oglasil včeraj popoldne na policiji in izjavil, da so neznani lopovi odnesi iz barake. ki je v notranjosti rafinerije «Aquila», v katero so verjetno vdrli s pomočjo ponarejenih ključev. 4 klopce bakrene žice ovite z gumo v vrednosti 140.000 lir last tvrdke Sartori, ki se bavi z vodovodnimi in petrolejskimi instalacijami. Istočasno je inž. Messedaglia prijavil tatvino ki so jo neznani tatovi izvršili pred 30 dnevi v isti baraki, ko so odnesli 14 metrov trofazne bakrene žice v vrednosti 50.000 lir šf EN DOKAZ SPOSOBNOSTI TRŽAŠKIH BROOOGRAON KOV ..Andromeda" no prvi poskusni vožnji v zalivu Velika 25.000 tonska motorna petrolejska ladja je bila zgrajena v ladjedelnici Sv. Marka, pogonski stroj pa je izdelala tovarna strojev Sv. Andreja Vče.aj je plula v bližini istrske obale na prvi poskusni vožnj motorna petrolejska ladja «Andromeda«, katero so zgradili v ladjedelnici Sv. Marka za genovsko družbo AGIP. Ladja je na prvi poskusni vožni pokazala odlične lastnosti 'n je vožnja uspela kljub razgnanemu morju in burji. Na ladje so na poskusni vožnji naložili 25.000 ton (polni - . . Kljub temu, da so prisotni - tiebah vasi spodnjega predela ostro obsojali poslovanje ob- kadar je šlo za najmanjšo po i finske uprave, so si bili enot- zitiuno objavo v zvezi z Jugo. ni v tem, da bi stallSče do od- slaviJ°■ Posebn° včerajšnja od-cepitve oz. njena uresničitev, daia Radla Trst JI o Stepmcu privedla do katastrofalnih po- P° ila ta,ho daleč Pre,k0 le sledic. Dejstvo je namreč, da mere da se w zaonllsda ie se v sedanjem položaju tudi sa * mostojna devinska občinanebi mogla sama vzdrževati,kar pomeni, da bi se pritisk italijanskih iredentistov na ta kos slovenske zemlje še povečal ter privedel do uresničitve ci-, Ija, ki so si ga iredenitsti postavili; namreč do ustvaritve umetnega mostu, ki naj bi povezal italijansko matično o- ^eTa so5 Jelovi,»letni delavec Giuseppe “ J , 'n VaSČan' Haditicchio, stanujoč- v Ul. odbili vse poskuse, pa naj pri- Lazzaretto Vecchio, se je mo-hajajO od kjerkoli, ki stremijo ral včeraj zateči v bolnico, za odcepitvijo spodnjega pre- Je med delom pri gradnji Slovenski trgovci in obrtniki, ne pohabite si nabaviti koledar Dijaške Matice 1 v Crni vrh dne 25. t. m. Ih-formacije in vpisovanje vsak dan od 17. do 19 ure v Ul. Machiavelli 13 do vključilo 16. t. m. IZLET V CRNI VRH PDT organizira 1.II.1953 smučarski izlet v Crni vrh Vpisovanje do 22. I. vsak dan na od 17. in 19 uro v Ul Machiavelli 13-11. Razna'obvestila TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: ES - 60 Gaslci: 2-22 Policija 2-23 NOČNA SI.L2BA LEKARN Al Cammello, Viale XX fet-tembre 4; Godina. Čampo S. Gia-como 1; Sponza, Ul. Monto sino 9 (Rojan); Vernari, Trg Va'mau-ra 10; Vielmetti Trg della Borsa 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. STRELSKE VAJE Dne 15. in 16. januarja 1953, dnevno #d 6. do 18. ure, bodo na sesljanškem Strelišču strelske vaje, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. januarja 1953 se je v Trstu-rodilo 8 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 5. CIVILNE POROKE: težak Giuseppe Tonč'č in gospodinja Arina Maria Gerdevič CERKVENE POROKE: šofer Giulio Franz in gospodinja Ful-via Zubranič, mehanik Italo Gere-bizza in delavka Francesca Are-sca, mehanik Vittorio Rigutti in gospodinja Nives Doz, uradnik Domenico Delsenno in gospodinja Elda Fereghin. UMRLI SO: 45-letna Leopolda Alberti por. Zammarchi. 57-letnl Virgillo Cavallini, 59 letni Sergio De Lu.lk, 49-letni Bruno Fragiaco-mo, 74-letna Jože'a Gregorič vd. Grgič, Fulvia Giulitti stara l uro. strojev Sv Andreja Pogonski stroj ji omogoča razvijanje brzine 15 milj na uro pri normalni vožnji Najmodernejše naprave n taz ladanje omogočajo, da lahko razloži ves svoj tovor 17 urah. Jutri bodo novo motorno ladjo izročili lastnikom. da se je zagnusila vsem preostalim, ki bodisi iz navade, bodisi zaradi neobčutljivosti za okus še poslušajo komentarje nekaterih zagrize. n ih sovražnikov Jugoslavije, ki vedrijo v Radiu Trst II. Pri gradnji ladje pauei z lestve dela od sedanje devinsko-na-breJnske občine. Vendar so zoorovalci na svojem sestanku postavili odločne zahteve, o katerih bo morala občinska uprava nuj- Odobr tev gradbenih načrtov janje občinske politike, ki*mo- nove ladje v ladjedelnici Sv Marka nerodno padel z lestve in se hudo potolkel. V bolnici so moža takoj pregledali in ker so mu ugotovil' več udarcev po nogah, trebuhu in prsnem košu z verjetnim zlomom reber, so ga pridržali na I kirurškem oddel- Oblekla je črno obleko napisala slov o in odprla plin Hladno samomorilno dejanje starke, ki je žalovala aa možem, ki si je vzel življenje na isti način SREDA, 14. Januarja 1953 .1 K.OMI.O« A\NKK C O \ K i' lt IS .A 254.6 in al U78 kr 9.30 Prenos seje Lj. skupSČ. v Beogradu. 11. Od poloneze do valč ka v opereh in simfonijah. 11.30 Šolska ura: Povest, o kosovski de-vojki. 13.30 Poročila. 14.30 Kulturni razgledi. 14.iO Domači zvoki. 17.30 Glasba za štiri klavirje. Radio Jugoslovanske cone Trata opozarja svoje poslušalce, da bo danes izjemoma pričel z opoldansko oddajo že ob 9.30 uri. V tej izredni oddaji bo radio prenašal v povezavi z ljubljanskim radiom potek predpoldanske seje jugoslovanske ljudske skupščine iz Beograda; na tej seji bo s tajnim glasovanjem izvoljen prvi predsednik republike FLRJ. 17.40 Pesmi jugoslovanskih narodov,, 18.15 Glasbeni portreti skozi svet in čas. 19.00 Večerne vesti. 20.30 Poje Komorni zbor iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca. 21.00 Radijski roman: Lukrecija Borgia. 21.30 Nepozabne melodije. 22,00 Vabimo na p'es. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila I KS I II. 306.1 in ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7.35 Angleščina, nato jutranja glasba, 11.30 Lahki orkestri. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Opoldanski koncert. 13.40 Godalni kvarteti in kvinteti. 14.00 Poročila. 17.30 Plesna glasba. 18.15 VVieniavvski: Koncert za violino štev. 2 v d-molu. 18.36 Brahms: Dva odlomka :z Koncerta za klavir in orkester. 19.00 Zdravniški nasveti. 19.15' O-perna glasba. 19.45 Poročila. 20.30 Sola in. vzgoja. 20.45 Lahke melodije. 21.00 Igra violinist Ljudevit Dobrony. 21.30 Vokalni kvarieti. 21.50 Igra Jankovičev orkester, 22.00 Čajkovski: Simfonija št. 6. 22.40 Slavni pevci. 23,00 Nočne melodije. 23.15 Poročila. 23.30 Glasba za lahko noč. * i, » . 1.30 Lahki glasbeni kompleksi. 13.00- Poročila. 14.25 Igra pian.st Oskar Levant. 14.45 Borzna poročila. 17.30 Plesna čajanka. 18.30 Italijanski- operni ’800. 19.50 Športne vesti. 20.00 Poročila. 20.30 Pesmi od včeraj in danes. 21.00 aJagnjela jedo bršljan«, trodejan-ka Noela Langieya. 22.55 Od Sicilije do Alp — italijanske narodne pesmi. 23.15 Poročila. 23.30 Plesna glasba. IS I. O % t. M .I t 327,1 m, ^U2,l m, 2iU,4 m 12.00 Koncertni valčki. 12.30 POroč.la. 12.40 Mladi harmonikarji. 13.15 Melodije in ritmi. 15.10 Teme VI. kongresa ZKJ, 15.20 Domače narodne pesmi. 15.50 Zdravstveni nasveti. 16.00 Iz zakladnice Joseta Haydna — sodeluje kvartet Rupel. 18.45 Igrajo Veseli godcii 19.00 Radijski dnevni«. 19.20 Glasbena medigra. 19.40 Za-hčjrna,. Hlasba 20.0Q Radns!y»igrn — Josip Stritar: EoeaVjeviT 21,00 Jugoslovanski orkestri- V. Vuflto-v.č: Burovesnik: M. Spiler: Kolo; iP. Sivi-c: Divertimento za klavir In orkester; K, Baranovič: Z mojih bregov, simfonična suita; M. Bravničar: Slovenska plesna bur-. leikaj Izvajajo: simfonični orkester republike Srbije, s.m on.c.ii orkester Slovenske filharmonije in simfonični orkester Radia Beograd s solistom baritonistom Vla-dimirorri Ruždjakom. 22.00 Poročila. 22.15 Igrajo plesni orkestri ( iKINO ) T IC M 1’ I Iuči», lovor) .n ie dosegla 15.6 voz- dve h Š I Ijudsk mi Stanovanji vas?'enakaVSNePsrne 1(prit? 'do ^e1" *>o ostal v zdravniški lcV_.,‘'!..ur°:.ika.r -r. ... J Kii, zapostavljanja, kajti ? Um se oskrbi »> celo 20 dni. vozel vec kot so predvidevali pogodbeni pogoji. Motorna petrolejska ladja «Andromeda» je zgrajena po vseh mednarodnih predpisih za najvišje razrede :n za prevoz tudi lahko hlapl'ivih mineralnih olj pod nadzortvom Lloyds Register in ItIN. Lf.dja 'e dolga 172 metrov, široka 22,20 in visoka do prvega mostu 12,15 metrov, pod morje pa sežp 12 15 metrov Njene cisterne lahko stejmejo, 24 300 ton tekoiin Motorna cisterna je zgra;ena izključno iz kovin, oprem'ena ie z motorjem tipa CRDA-Sulzer. ki razvija 7.000 HP zgrajenim v tovarni Te Jm so bili odobreni gradbeni načtti občinskega tehničnega urada, ki zadevajo gradnjo ljudske hiše na zemljišču v Ul Soncini in stanovanjske hiše s skladišči pri občinskem avtomobilskem parku Poslopje v Ul Soncini je namenjeno u.-tanovi «Burlo Ga-rofalo» in spada v melioracija skl načrt o izboljšanju stanovanjskih razmer za ljudi brez stanovanj ter za izpraznitev velikih skupnih sob, ki se vedno obsta’ajo v ljudskih hišah te ustanove. Za dograditev obeh ooslopij bodo potroiili približno 80 milijonov lir. daje nehote orožje našim sovi ažnikom, ki bi hoteli zavladati nad našo zemljo. Na sestanku so se nato pomenili tudi o raznih gospodarskih problemih, ki tarejo, - _ - . - domačine. O teh vprašanjih i dneh so včeraj sprejeli na der smo v našem dnevniku že pi-1-‘~' sali, pa tudi občinski svetovalci LSS so o njih razpravljali na sejah občinskega sveta ^rav bi bilo. da se o vseh teh Hotel se ie greti Pd se |e opekel S prognozo okrevanja v 15 stvareh ponovno razpravlja na eni izmed prihodnjih sej občins' e^a sveta, pri čemer naj občinska uprava pokaže svojo dobro voljo ter resno premisli, kaj bi se za rešitev teh vprašanj dalo storiti matološkem oddelku splošne bolnice 18-letnega Pietra Fon-tanota, stanujočega v miljski okolici, kateremu so ugotovili ope.tline na rokah m obrazu. | gleda izjavila, da se je njena Ko je včeraj zjutraj malo po osmi uri 45-letna Marija Rossi por Zajc stanujoča v Ul. del Prato 6 odšla z doma, je v stanovanju pustila svojo 72-letno taščo Antonijo Pipan por. Leprini (Zajc), ki je bila zaposlena pri vsakdanjem delu v kuhinji. Ob povratku dve uri kasneje pa je Zajčevi ob vstopu udaril v nos močan duh po gorilnem plinu, ki je že napolnil majhno kuhinjo v kateri je poleg prevrnjenega stola ležala na tleh njena ta. šča. Cim je Zajčeva opazila, da plin uhaja iz stenske pipe i i katere je bila gumijasta cev odtrgana, jo je hitro zaprla in obenem prezračila prostor, vendar je na prvi pogled spoznala, da ni mogoče njeni tašči nuditi nobene pomoči več. Kljub temu je alarmirala sosede in poklicala zdravnika Rdečega križa, ki je prišel na mesto in ugotovil, da je smrt nastopila le nekaj minut pred njegovim prihodom. Zajčeva je policijskim agentom, ki so prišli zaradi pre- 'vlladenii je zdravnikom izja vil da se je včerai grel v bližini peči v notranjosti delavnice Vidmar v Ul. Crispi, ko ga je plamen, ki se je nepričakovano dvignil, oplazil po obrazu in rokah. tašča po njenem odhodu z do ma popolnoma preoblekla spodnje parilo in oblekla črno obleko, ki je ni nosila odkar je končala žalovati za svo jim umrlim možem. Mož pokojnice si je namreč pred šti- rimi leti vzel na podoben način življenje; pred samomorom se je mož preoblekel, si prerezal žile na zapestju m izpil nekaj amonijaka, nakar ’e spustil plin, ki ga je usmrtil. Na kuhinjski mizi je Zajčeva našla listek, ki ga je izro. *ila policiji, na katerem je pokojnica obrazložila vzrok svojega samomora: njen revmatizem jo je namreč že nekaj let nadlegoval in končno ga m mogla več prenašati ter si je zato raje izbrala prostovoljno smrt. Nadaljnja preiskava je ugo-tovila, da je pokojnica pred smrtjo odnesla živila v bližnjo sobo, ki 'jo je prezračila in pustila okna odprta. Po končanem uradnem pregledu so truplo pokojne Pipanove odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice KNJIŽNIČARJI IN DRUŠTVENI GOSPODARJI 1 Oskrbite svojim članom prijetne zimske večere s tem, da jim nudite »PRIMORSKI DNEVNIK#. Najbolje, da se nanj kar naročite. GUMlhlM MATICA V lil Sili Sezona 1952—1953 IV. KONCERT Danes 14. januarja 1953 ob 21. uri v AVDITORIJU ANITE MEZETOVE (sopran), in STANOJA JANKOVIČA (bariton) solistov opernega gledališča v BEOGRADU Vabila so na . razpolago v Ul. Roma 15/11. (SHPZ> dnevno od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure. ; tffi G s ZA TRŽAŠKO OZtMLJf j PREDSTAVE V AVDITORIJU v TRSTU V soboto 17. januarja ob 17. uri V nedeljo 18. januarja I353 ob 15. uri (i J J ,h mladinska igra v os,nl slikah Spisal: Pavel Golia • ^ žiser: Jožko Lukeš * i’ce" nograf; Jože Cesar Excelsior. 14.30: «Odrske Charles Chaplin. Nazionaie. 16.30: aAngeli brez ne. besu, A.. Shendan, R. Reagan. Fenke. 16.30: «Alan, črni grofu, C. Laugiiton, B, Karloff. Mladini izpod 16 let prepovedano. Filodraiamatico. 16.00: «Prekleti vodnjak«, Vlveca Lindfors, R. Douglas. Arcoba eno. 15,30: «Pesmi pol sto-letja», Rascel, Silvana Pampa-nini. V filmu pojejo vše najlepše, pesmi zadnjih 50 let. Astra Rojan. 16,00: Bakrena kožas Burt Lancasier, Šport, ljubezen, pustolovščine. Grattacelo (Ul, Battistl 10). 15.15: «Drugi časi». Vsi sedeži po 250 lir. Alabarda. 15.30: «Tam, kjer reka pada», J. St?warth, J. Adams. Barvni film. Ariston. 15.30: »Pomladni veter#, C. Grant. M. Loy. Zadnji dan. Arraonia. 15,30: «Ne klonim p ed nasiljem«, M. Carey, A. Smith. Varletč De Rose. Aurora. 16.00: «Kraljica iz Sabe», Gino Cervi« Leonora Ruffo, Leurini. Garibaldi. 15.30: «Mrtvi ne govo rijon, George Ra f, Nina Foch, George Mac Ready. Ideale. 16.00: »Dolina orlov«, N. Gray, J. VVarner. Impero. 15.00: »Mirni mož«, J. Wayne, M. 0’Hara. Barvni film. Itatia. 16.00: »Irma gre v Holly-wood», C. Calvet, J. Lund. Viaie. 16.00: «RosaJba, deklica iz Pompejev«; Nilla Pizzi poje najlepše pesmi. Kino ob morju. 16.00: »Madeleini-na tajna ljubezen«, Ann Todd, Norman VVooland. Massimo. 16.00: «Jastrebi ne letajo«, Dlnorah Sheridan, Antho-ny Steel. Posnetki Iz afriške džungle. Moderno. 16.00: «Mesto je rešeno«, H Bogart. Savona. 16.00: »Rdeče ptščine«, V Mayo, K. Douglas Secolo. 16.00: »Brezmejno tvoja«, Bette Davis. Paul Henrfid. Ferroviario 16.15: »Nevestin oče« Spencer Tracy. Vittorio Veneto 16.00: »Tri pre povedane zgodbe«, E R. Drago. Mlanini izpod 16 let prepovedano. Azzurro. 16.00 «Otok slave«, Brian Donlevy, Mac D Carey. Belvedere. 16.00: »Tokio Joe«, Humphrey Bogart. Marconi. 15,30: «Veliki Caruso«, Mario Lanza. Novo cine 16.00: «Tega poročim jaz!«, Claudette Colbert, Robert Young. Vesela komedija, Odeon. 15.00: »Nedolžnost«, Eleo-nora Rossi Drago, Mladini izpod 16 let prepovedano. Radio. 15.00: »Kon - Tiki«. V nedeljo 18. januarja 19*3 ob'20.30 uri K T K Ž** drama v štirih dejanjih Spisal: Pero Budak - ^.e, ! vedel: prof, Ivan Savi*' > Režiser: Ljudevit Crnob^ ' ri - Scenograf: Jože C*5*^ ) Vstopnice bodo v prodaj! od četrtka dalje v, ve, tiskarne, Ul. sv. Fran^' ška 20, dnevno od 11. 13. in od 16. do 19. ^ V nedeljo od 14. do ' 1 ure, — Tel. 29477. j A (TrninALIŠČE VEBUl ---------------------- Pri gledališki blagajni tt ‘•jj danes prodaja vstopnic za in balkone za zadnjo PT Gluckove opere »Orfej*, ki tri ob 20.30 za red »C« z j j! nastopajočimi kot pri Pre” predstavah. ^ V pripravi je Gounodova "Jf «Faus‘.» s sodelovanjem t Giuseppa Cam-pora. Lui*e ^ jf grlda, Nicola Rossija LemcrJ ^ Enza Mascherinija. DlrlClrL|*/a ADEX IZLEI 24., 25. in 26. JANUAR-^ SMUČARSKI IZLET * BLED Vpisovanje do 17. *• 31. JANUARJA IN 1. FEBRUARJA y DVODNEVNI IZLET PAZIH 1. FEBRUARJA ENODNEVNI I< LET 0BR0V0 PODGRAD t <* Vpisovanje do 17. *• jjj, j ori »Adria - Express»> ,3, F. Severo 5-b - tel. J ^ »ADRIA EXHHESS» ORGANIZIRA ZINOVAKJE na Bledu, Pokljuki* v Boli •••J* JPlauici in Kran{Nki gori Lepi smučarski tereni — vzpenjača — drsanje »a Hoteli In domovi Informacije pri «Adna Kxpress». Ul, F. Seve1-® tel 29243. 14. januarja 1958 NEPOMIRLJIVO SPLETKARJENJE VATIKANA NA BALKANU Tudi bivšii Jugcsfarf/a /e etlklcnila kvnkerdaš ^ Ul« «jB ig.iBg ‘me- ” °d1““ P*.**««*- todami. stalno dajale učinko , - - ------- ki so jih podajali v ustavodaj- vito orožje vsem destruktivnim ni skupščini komunisti in so-elementom, ki so pod različni- cialisti. ki so odbijali tudi ta tni verskimi ali cerkvenimi iz- kancelarparagraf. govori stalno izsiljevali jugo-j Komunisti in socialisti so v slovanske oblasti jn to od naj- skupščini predlagali ločitev višjih do najnižjih, od mini- cerkve od države, ločitev, ki stra, do sreskega nače nika. Da omogoča uresničitev edinega 1» se ti nemogoči odnosi med možnega in naprednega držav-državo ter cerkveno oblastjo nega načela in ki je usvojen v nekako rešili, je višji cerkveni vseh modernih državah na sve- Wer — torej Vatikan — za- vsega jugoslovanskega škofovska. kakor tudi posameznih višjih predstavnikov cerkve in predvsem o cnajslabše razpoloženem sarajevskem nadškofu Saričus. vendar smatramo, oa je jugoslovansko škofovstvo vršilo le določeno vlogo po direktivah in u .azu samega Vatikana Tako se je dogajalo 1- 1925, tako v letih 1935 do 1937, istotako tudi potem, ko tu. Važno je podčrtati, da je, 'e bil odbit konkordat kate hteval že loiq leta* "nai k; Te zastopal to stališče tudi dr. reSa je obsodilo vse ljudstvo ti odnosi med Vatikanom ter Ante Trumbič, ko je rekel, da J.e dalo duška s tem tudi . virn ta vprašanja še niso povsem odporu proti protiljudski poli-dozorela za dokončno rešitev i 1 Milana Sto.iadinoviča in Jugoslavijo rešili z sporažumom - konkordatom. vse njegove vlade, predvsem pa proti duhovniku-ministru Antonu Korošcu, ki je hotel z nasiljem 1, 1937 izpeljati konkordat v zakon. Tedaj se niso uprli konkordatu samo pravoslavni Srbi, ampak tudi vsi napredni katoliki, tako Hrvati kot Slovenci. suje. konkordat je zahteval kordatom. Toda Vatikan je s • !aze . v te-> anti- sskor smo že omenili, višji pomočjo svojega jugoslovan- j _ "Ordatski borbi so pozna- cerkveni kler že takoj od za-t skega visokega klera čedalje ' ip ln konkordata žetka in to, naravno po direk-; več izsiljeval ter nezadovoljen vse 0_5“s,eJn.° *asužnjevanje .-tivah iz Vatikana. Višji kato-! z že pridobljenimi pravicami Zasužni*v»ir£ *k«Jit0 Hki Mer ;e ^§31 z vsemi na škodo same države in v ko-; sjja d nj® J*1 vr.ul.la neka žgočimi intrigami vzbuditi rist posebnih prednosti kato- slabost a izkoristiti Rro, j,,™,. _ j - i . vendar da smatra, «da ni pre- rte- Tč i z90dai. ako že danes govorimo sL, ^ f2Um i yaUkanom’ I o tem. da se v jugoslovansko im tem odreka svoji po-1 ustavo vnese načelo ločitve od potni suverenosti, kajti s sa-i državen. *n'm tem pristaja, da bo svoje i Zaradi stalnega nezadovolj-oonose s cerkvijo reševala po stva, ki je prišlo do izraza na do.očenih klavzulah, ki jih razne načine, se je ve 'krat po-sporazum — konkordat predpi- skušalo rešiti te odnose s kon- tiW°V° °' da 36 tak0 VTl' 'Ske cerkve.P°se§al ze vv s“-! zujskega režima ki je bil ‘'skal na vse vlade Jugoslavije, verene pravice države. Vati-j siljen ukloniti ' še bi pristale na sporazum, ki kan je predvsem preprečeval, rimske kurije na nS r,* postavil katoliško cerkev v na se pred zaključkom konkor-1 dostojen na.in ko ie •Jugoslaviji v nekak privilegi- data usvoji interkonfesionalni bil konkordat končno odbit ^ r»n položaj In to ne glede na zakon, da se izvede agrarna sveta stolica zapretila z maš"e Položaj, Ki so ga imele vse reforma, da se izda uredba oj vanjem. Papež Pij XI je v 1 druge verske enote v državi. S nadzoru nad cerkveno imovi-, svojem govoru na vatikan-tem so skušali doseči, da bi no ter da bi se dovolila civilna skem konzistoriju 16 decem- pri-zahtevam sam menila da je Jugoslavija propadla za večno. Toda narodnoosvobodilna borba in ljudska revolucija sta povedali tako Vatikanu, kakor vsemu svetu, da bo Jugoslavija branila svojo neodvisnost tudi nasproti tako močnemu sovražniku, kakršen je Vatikan Narodna revolucija je to povedala tudi vsemu tistemu jugoslovanskemu kleru, ki predpostavlja interese Vati\a-na pred interesi svoje zemlje. To mnenje je tako krasno oblikoval tudi Miroslav Krleža, ko je I 1947 napisal: «Verujte, gospodje škofi, kar hočete in kakor hočete, toda ne verujte, da vam mi veru emo. da verujete v interesu naiega ljudstva. Vi verujete v interese Vatikana, in Vatikan je dosleden in hladnokrven sovražnik našega ljudstva.« m ■\<- Na sliki vidimo model letalonosilke z novo ureditvijo letalskega krova — »kotnim kro-vomii, ki je britanski izum. Novost s(a že uvedli britanska in ameriška vojna mornari a. Le.alo s® spusti v kotu 8 st. z ozirom na središčnico ladje in ne več naravnost po sre-jhsčnici kot doslej. Ce letalo^ napačno pristane, lahko s kotnnega krova tako, spet vzleti rez t ^ ^jC, kot vidimo na sliki. Kotni krovn ima to prednost, da se poveča varnost pristankov, hkrati pa more Ieta?onosi i sprejeti na krov več hitrih letal. rKotni krovn zahteva pri gradnji letalonosilke le malenkostne strukturne spremembe, dolina letalskega krova pa se z novim izumom poveča za približno 40 odstotkov. DAROT A JELKO Milan Taučar 300, Fr. Brun- ma 200; Josip Prelog 300, Ivan-dula 100. Ana Cižek 300, Ste-: ka Mezgec 20 J Lidija - Oton fan Brataševič 10O, Rudolf ; Zalašček 200, N. N. 100, mesni-Mezgec 2j0. Oliviero Kocjančič ca Massimo 200. Silva’ Pisent 100, Ana Božič 200. Justina | 300. Ivan Mezgec 200 Anton Boštjančič 150, Racman 100, Ribarič 200. Giovanni Vigi 100 Marija Železnik 200, Marija Slavica Česar 200 V Stok Brataševec 300. Opara Cilka 1 100, N. N. 50, Delv Rutar 300 100, Marija Kandare 100. Orel Josip Pertot ICO, Artemio Po.’ 250: Marija Kjurman 150, Ka- žar 1.000. Marij Sila 1.000 Dr. tarma Renko 100. Albina Bra- Adamič 500, Luciano Tustinčic D n ynr : im o t \t »t i oarovma 200, Spacal 1.0^0 Pertot 200, Diec ‘200, Kavčič Žič Danica 200, S. Z. 2COO. N.N. 303. Divo Ardemia 200, Žerjal Franc 5000, Kalan Božo 500. »furejene ter stanje bolj za- " višji od morebitnih poznej? o tem ,sem popolnoma gotov, Pleteno, tem drznejše in vztraj- sh jugoslovanskih zakonov, ki Pnsel bp dan ko ne bo malo neJ5e so bile zahteve seveda b» v nobenem primeru ne tistih, k, se bodo zelo kesali, škodo državnega ustroja in smeli biti nasprotni osnovnim *er niso sirokosrčno in pot zbližanja med narodi Esperanto nima večjih izgiedov na uspeh - Jean Marie Bressand zagovarja^zam^sei spiosne dvojezičnosti - Dve taki šoli že obstajata v Franciji in Angliji - Na Zapadu naj bi se uveljavila angleščina kot drugi, ruščina pa kot tuji jezik, na Vzhodu pa obratno suverenosti oblasti. rincipom konkordata. n . i Kako pa se je obnašal jugo- dhu *° *ak°> na,n najbo.je Rovanški višji kler. ki je stal-dejstvo, da sta tako n0 podčrtaval potrebo po kon-vl,]3 med črnogorsko ];ordu? V nekem poročilu od vlado in Vatikanom iz leta 1886 , 2. junija 1925. je tedanji po-!n konkordat med Vatikanom1 slanik pri Vatikanu, dr. Josip ln vladv Srbije iz leta 1914 Smodlaka, ki je bil hkrati tu-^n°go povoljne ‘ša za ti dve di vodja delegacije pri raz-drž^vi, kakor pa načrti kon- pravljanju o novem načrtu kordatov ki so jih skušale konkordata z Vatikanom, napleniti jugoslovanske vlade v ; Pis7a!. da je rnalona in stališče Jet>h 1923 1925 in 1931, kakor pegatov v Vatikanu znatno tUdi konkordat ki aa ie skle- , tezJa zaradl vedenja jugoslo-nila ■ I ’ • a vanckih fkofov. ki so hkrati z Dacp?« n- vi v«® I delegacijo skoraj vsi prišli v te irn«? P^em XI. Sk . I Rim. Namesto, da bi izgradili if, n^ordate se opaža, ‘ ; not k pravičnemu sporazumu don 5tara Jugoslavija ,.ZJ ” 1 med katoliško. cekrvijo in dr-na y svoji notranji moči in iavo so okolje s pretiranimi • dko je Vatikan to dobro po-; in poV^em neosnovanimi pri* «al ter tudi temeljito izko- tožbam i vorti v’adi delali na stl1- I teni. da je Vatikan postal ne- . V ilustracijo, kako je Vatikan razpoložen proti nam» Čeprav Okoriščal notranje razmere v lahko povsem zaupamo temu Posamezni državi, nam najlep- j važnemu dokumentu ki nam sp pokaže primer konkordata _____________________________________ j^ed Francijo in Vatikanom iz | -■1 1801, ko je lahko Napoleon si°i .P™ konzul Francije po-rrerti^ 'ln odstavljal škotc, ne» 'eta 1813 ist' Pa- korda^1 i'}1’ je prejšnji kon-podnio ?°?P*Sal, preklical svoj ,c®* da se je pri prvem "“vjiv.hu m VGil- Kodusno sprejeli tisto dobroto katero je različnost jezikov, ki onemo- j želel večjo, goča medsebojno sporazume- ' Kristusa nudH^j&o*: drlavf» 1 Vanje' Zal je a°veški k°nser-V Vatikanu so smatrali da I vatlzem tud> v tem pogledu je ta dan prišel 6. in 10. apri- ; Prem<>čen, da bi bilo mogoče la 1041, ko je Hitler napadel i kar z eno potezo, ali vsaj v 'i? bila °* ' doglednem času odstraniti to snovana Paveličeva NDH Te- . Hn; 1,, o*___ ,n- le oviro in postaviti za vse eno- tem so lo^nje" medf ^narodi "je 3goto^ !postala JSSta ^1“° de'°’ kipovzroča trud.n teža. okolico in njeno življenje. Za- manski in romanski besedni -•J • «aroa,Je gotovo ,postala premala in si bo za- ve, za katere on hoče imeti nimivo; ta dvojezični pouk se zaklad in je zato res najpri- I čim večje koristi, ali vsaj več- vrši na osnovi aelementarne. j kladnejši, da se uvede za med. Ker se še ni našel narod, ki ; je °d teh, ki mu jih nudi seda. ga slovarja« osnovnošolskega narodni jezik Zahoda Drugi 01 bil pripravljen odreči se 1 nji njegov jezik. Zato pa si ni otroka, ki obsega kakih 400 be- i je pa, hočei nočeš ie obveljal svojemu jeziku, si je leta 1884 mogoče zamisliti preprostega sed. Te pa zadoščajo, da se na Vzhodu, in nesmiselno bi poljski 2id prof. Zamenhof iz. j Angleža, ki bi se učil esperan- ^ učitelji in otroci med seboj bilo ga prezreti mislil umetni jezik esperanto, ta, ki ima na svetu že vrsto ! popolnoma razumejo. I v ani,!Pskn in __ »»»ii.M il.i, «™«.!.,,*! Bo sWtin daj je začel Stepinac izgraje- f • v d i ^ gata, ??u£ bUe T neštete™*,* vsakdo ra! j ^ ^ * i RusfS d? I ” 02e-‘- 30 ^ledi lahkoto takoj uvedel v splosno - ° •• • - - ' blI° Proti koncu preteklega j ^’k' s svojim jezikom da- , 2a uspeh zeIo veHkj Le ilpQ_ korlsl vseh>ažal poiitifn, si le 7.ami.in .. : >, ; st°letja pravzaprav več. Obdr- nes lahko gredo z nemških mej ; oolniti en hn tr^Via nnenin«;ti raiVoi «davno idealu. vo • vojskujočo se Hrvatskon zume kaj pomeni 27 do 30 u- 1 ctolpHn ' U Pr,eife,ga I nes lahko eredo z nemških i 23, ‘c,“ VCJ,,V1- ue 1ZP°- “nsl vsen, a zal pomični kakrno si je zamislil kot že radnih jezikov v sami Evropi' is,, pravzaprav ve^- Obdr-; g • 3 polniti ga bo treba, posplošiti razkol to danes preprečuje ' ' ^želeni Toda nesmiselno bi biln l! ' I ?a set.^e le esperanto, pa j do Vladivostoka. Dokler pa e. , in potem vztrajati. Pomislimo Pri ostalih narodih Zahoda naj o mi- 'zal. niti ta nima velikih izelp. i speranto ne bo uspel pri njih 1 na ^x , ; %• .. , , , . . . Smisel in maščevalni duh 1 sliti’ da bi kak narod kar sam dov ža kak uspeh. Morda bi j 3e bolie da si ne delamo iluzij I Slovenili- sai sr sp naši°\ drugl -|ez'k «konkordato-maniiske2a od sebe opustil svoi iezik n*> ncnoi i * u- u'i* -i • I m i »n- . * naši o^et- angleški, kot tu^i pa ruski O. — Js^ega ^on-i^seoe opu.ui^sv o^jejzik. na 1 uspel le Ce bi bili vsi jeziki | Takega mišljenja je tudi re- 'je nemškega jezika vsi teme- ; bratno na Vzhodu. Tu je to rr Ijito naučili tako, da jim ni pravzaprav ie gotovo dejstvo delal v potrebah življenja ni- | Raj pa Slovenci? V tem šaš s 158$sss:r ”,?r i,n*k° **** ■»»»»»« •»«. S;, lv"S° vB?,™'SiovS^°v'.,r*aw)'- T°bo ga naslednika sicer držav- doseči le počasi, zlasti z eko-nega tainika v času sestavila- "orn'kim razvbjem družbe, ki nja konkordata — predvsem v 0 «°veku omogočil iz dneva času druge svetovne vojne, ko I v dan žirši kulturni in idejni sta ‘ako jugoslovanski episko- j razmah tako, da mu bo da. NOVA OPERA j^ordatu zmotil Vzrok™te- Dr. DANILO ŠVARA: mri-15^eoltretu pa ie bilo pro-, ____________________ ^snje Napoleonove moči. J ^ ^~ ~ '-.w w >- ~ >- ~ - Vsi odnosi cerkve do države1 _ .. ... . ■ hoHp povedano cerkve Pravijo da si v na]več}em Tja bomo našli pot, kjer nje Proti državi in vatikanski od- delovnem naponu in da do- sinovi si prosti vol’jo vero in LASE G x ° Z JE G A ROJAKA a tt n°si proti Jugoslaviji so bili končuješ svojo tretjo opero. raznu!6* 03t,n,h diskusij tako v! _ gem jo v glavnem že tu« „ končal- Naslov ji bo «Sl6vo od ščinj V,J3n^ US.t'Yadaun‘ Skup' 'Radostit, • lrl* posebno tedaj, •• -- po Prešernovem u 7" fcjuocunti leuaj, ko se je , ■ i 7~7’ ' ' ho‘ela država očuvati pred Z1, JenJU- Libreto mi je sesta-f^'Znimi napadi k erikalne nad- . a P,sateljica Ljuba Prener-'Tade, ki je izkoriščala verske ■ieva- ,s svojim znanim roma-Občutke v svoje politične na- nom je izpričala, da se zna te- ^ene s tako imenovanim di- meljito vživeti v dano dobo in Pomatičnim kancelarparagra- 1 jo čustveno sila zaokroženo Jrirr). ki je bil pozneje vnesen zajeti. Opera bo imela tri de-'rE se konfa 2 nebeškonežnimi Judi v vidovdansko ustavo, janja, seve gre za celovečer-1verzi: ( ie ponovil mesar ‘ f SHIn?a 'n 6 penny SpreJmete 3 šilinge?* >e 6 penny.» je dostavi] duhovnik «Dobro. meni je vseeno; to pride samo znesek dveh pennv- jev na enega ve,'.* je dejal gospod Martin .Kal pravite k te teden Sr ' V3S ^ S trem' M1 ng1 in ,est'm' na «Za to lahko izpltete spodaj gallon piva,* tGallon =4.1/2 litra) Je soglašal gospod Simpson. «Da, in lahko takoj, na temle mestu,* je dejal kaplan «Jaz res tako malo poznam praivila te hiše, da vas Se vedno ne razumem,* je rekel gospod Pickwick. «Ali morem res stanovati kje drugje? Mislil sem, da ne.» ^ Pri tem vprašanju je pogledal gospod Martin kar najbolj začudeno svoja prijatelja, potem pa so vsi trije pokazali s palcem desne roke gi ram Rekorderji bodo imeli posebne značko Letna skupščina Atletske I polnoma na nepravem mestu. zveze Jugoslavije je sprejela ^ čeprav je obramba vzdržala^ več sklepov in izvolija novi izvršni odbor. Najvažnejši sklep skupščine je, da bodo v 1 cele pol ure napad Goričanov« Prvi gol je padel v 32. ni*' nuti, ko je Pischi po leff uspeli lastni akciji dospel “ vrat in streljal. Prvi polčas * je končal s premočjo Gorič"' nov, ki pa niso znali izkorf*** vseh možnosti. Drugi polčas * je videl že v začetku nadaU vanje vrste golov. V 6. min“ je podal Franz žogo Gratton^ ki jo je z močnim strelom V do slal v vrata. Tekma se je daljevala neizpremenjeno Pischi 28. minute, ko je drugič stresel nasprotno m žo. V nadaljevanju igre se posebno izkazal domači vra, Igotto, ki je bil najboljši mači igralec na igrišču. Cor ška ekipa je nastopila v * . deči postavi: Buttigno!, venuti, Cuzzot, Tulissi, Furlani, ZaH' domeni, Pischi, Franz, Bosc°. Gratton in Di Biagio. Sodil J® Ischi iz Modene. prihodnosti največjo skrb posvetili množičnosti organizacije. Zajeti je treba čim več delavske in srednješolske mladine. V tekmovanju za državno prvenstvo posameznikov se bodo udeležili tekmovanja lahko tudi atleti, ki niso člani atletskih klubov. Prvo kolo tekmovanja za ekipno prvenstvo bo 31. maja, drugo 21. junija, tretje pa 30. avgusta. Za e ipnega prvaka države bo tekmovalo šest najboljših mo- štev. Tekmovanje bo 4. oktobra v- Zagrebu. Tekmovanje za državno prvenstvo posameznikov za moške in ženske pft bo 22. in 23. avgusta v Mariboru. •Skupščina je sprejela program tekmovanj za leto 1953. Tekmovanje za državno pr- venstvo v crossu bo 5. aprila v Subotici, tekmovanje v partizanskem maršu 25. maja v Kumrovcu, tekmovanje v mnogoboju pa 4. in 5. julija v Varaždinu za moške in v Senti za ženske. Prvo mednarodno tekmovanje bo v Atenah 27. in 28. ju- t— ........................ „ nija med reprezentancami Ju- je v velikem številu prilu*?,, goslavije, Grčije in Turčije. | na igrišče, je vladalo veli* Moška reprezentanca bo tek- j zanimanje za dva America1^ movala z Norveško 10. in ll.iGarrena in Venturo, ki sta julija v Oslu. V Dortmundu dan prvič igrala v Gor!,,j bo od 13. do 16. avgusta -tek- j Vendar pa sta pokazala n»*j^ movanje za svetovno študent-1 kot se je od njiju pričakova sko prvenstvo v atletiki, od i Za izenačenje je kriv tre 15 do 23. avgusta pa bodo v j Gubana, ki je postavil na 1S raznih mestih države medna-' šče po prvih uspehih «rol* rodni mitingi. V Beogradu bo petorice spremenjeno P°st% 5. in 6. septembra tekmovanje I ki ni znala vzdržati nav moških reprezentanc Jugosla- | Tržačanov. Ta dan so se P. vije in Zahodne Nemčije, isti sebno izkazali «mladi» Z° ^ Gorzana-Tnesf na Nedeljska tekma med B0^ karji Gorice in Trsta, se končala povsem nepričakov* no z izenačenim rezultato^j Med goriškim občinstvom, dan pa bo jugoslovanska ženska reprezentanca tekmovala v Monakovem z reprezentancama Zah. Nemčije in Avstri- šče. Po četrt ure tekme J® Rosa, Giorgi, Koršič in - -ri Silvano, ki so bili PoS.tfrf> ljeni v začetku tekme na. ^ ... 1 je. Jugoslovanski mladinci bo- ekipa vodila tekmo s pej -do tekmovali z grškimi mla- tečkami razlike in sicer J Trener Gubana je nato ^ dinci v Novem Sadu 27. septembra, isti dan pa bodo mladinke tekmovale z mladinkami Avstrije v Varaždinu. Na njal celo postavo, vendar je pošteno uštel. Tržačan1 ij dosegli domačine in jih minutah pa, ko je bila delno spremenjena se AmerlSki veleposlanik pri egiptovskem zunanjem ministru - Proučevanje britanske vlade KAIRO, 13. — Egiptovska vlada je danes sporočila sestavo 50-članske komisije, ki bo sestavila novo ustavo. Ustava iz leta 1923 je bila z uporom generala Nagiba v lanskem decembru odpravljena. Komisijo sestavljajo predstavniki vseh PARIZ, 13. — Zadnja dva dni je zaradi nenadne epidemije influence mnogo otrok izostalo iz šol. Na delo niso j političnih strank, sindikalisti, prišli številni uslužbenci javnih • znani pravniki in predstavniki prevoznih ustanov, v okraju muslimanske, krščanske in ži-Seine se je^ odstotek šolarjev j dovske vere. Med člani znižal za 60—70 odstotkov. V Versaillesu je zastal poštni promet ker so oboleli številni uradniki na pošti, pri telefonu in telegrafu; Ministrstvo za higieno še ni prejelo potrebnih podatkov, da bi ugotovilo nevarnost tega pojava. Ker število ljudi, ki so poiskale zdravniško oskrbo v bolnicah, ni dosti naraslo, upajo, da bolezen ne bo zavzela nevarnejših oblik. vere. Med člani so prejšnji ministrski predsednik, prejšnji predsednik poslanske zbornice, prejšnji zunanji minister itd. Vojaštvo predstavljata dva prejšnja generala, od katerih se je eden boril v Palestini. Parlament bo komisijo čimprej poklical in ji dal točna navodila. Čeprav so gospa Oria Shafik in druge voditeljice ženskih organizacij zahtevale tudi pri-j sotnost žena v komisiji za se- stavo nove ustave, niso njiho-1 svetovalec za sudanska vpra-vim zahtevam ugodili. Manja pri ministrskem predsed- Veleposlanik Združenih držav v Kairu Jefferson Caffery je danes dopoldne obiskal egiptovskega zunanjega ministra Fawzija, pri katerem je bil tudi ministrski predsednik general Nagib. Dobro obveščeni egiptovski krogi menijo, da se je razgovor nanašal predvsem na osnutek sporazuma o Sudanu, ki ga je včeraj izročil kairski vl&di britanski veleposlanik Sir Ralph Stevenson. Po končanem sestanku egiptovskih osebnosti z angleškimi predstavniki za rešitev sudanskega vprašanja je major Šalah Sslem dopoldne izjavil, da so egiptovski izvedenci proučili angleško noto in se pripravljajo, da sporočijo svoje izsledke ministrskemu predsedniku Nagibu, Major Salem je glavni niku. Danes so objavili besedilo sporazuma med Egiptom in sudanskimi političnimi strankami. Imenujejo ga «točna rešitev«. Vse sudanske stranke se obvezujejo, da ne bodo sodelovale pri volitvah, če ne bodo načrta v najbolj strogih mejah upoštevali. BORDEAUX, 13. — Povodenj, ki je prejšnji mesec prizadejala jugozahodnim delom Frarcije toliko škode, je nastala kot posledica velike količine padavin. Poročajo, da že 72 let niso doživeli takega pojava, kajti nihče ne pomni, da bi kdajkoli v Franclji izmerili v mesecu decembru 281 mm padavin. iti j j— * - ” dan osvoboditve Beograda oo : prekosili. Konec prvega Pu na ulicah jugosl. prestolnice j sa so vodili s 24-20. jj* štafetni tek. V začetku drugega P Skupščina je sklenila uvesti gredo na igrišče zopet ,* -j« za državne rekorderje poseb- di})> ki so kmalu dosegli ne značke, prav tako pa tudi ! sprotnlke. V zadnjih des značke zveznega razreda, ki jih bodo dobili atleti, ki bodo izpolnili določene norme. Uvedli bodo tudi plakete za zmagovalce, ki jih bodo dobili tisti tekmovalci, ki bodo dosegli dobre uspehe na tekmovanj ih. Po končanem zasedanju skupščine so razdelili zaslužnim delavcem napodročju atletike zlate, srebrne in bronaste kolajne. 39 atletov pa je dobilo plaketo zmagovalca. Za predsednika novega izvršnega odbora je bil izvoljen Vlada Ivkovič, za podpredsednika Aleksa Spahič, za sekretarja pa Milan Tavčar. kovanje dvigalo enakom* 4 na obeh straneh z razliko p ali dveh točk. V zadnjih *|jjj minutah so Goričani zf>re ji štiri proste strele, kar odvzelo zmago. Gostje so j(J v začetku plahi, nato brez strahu izvajali lepe a je. in se čudimo, zalca^eSti> Triestina na zadnjem n’ pl v lestvici. Pri Goričanih jj smo videli, kot smo sicer . večkrat poudarili, lepo 1 ^ «mladih», dočim je vrsta ( rili že končala svojo i>P® j> kariero. Petorica mladih^ dva Američana sta polt* J Sit*4 točno in hitro igro, doČil*| n n . . n T\„ ' Goričanih še vedno pogre uili PrO borizia-bon Dona preciznost streljanja kaze j strelov, kar je bilo tudi « ji Novi trije goli in dve točki sta obogatili v nedeljo zaklad Pro Gorizie, ki je igrala v San Dona di Piave proti domačinom. S to zmago so se Goričani povzpeli še više v lestvici, saj so sedaj na osmem mestu. V nedeljo so se Goričani pokazali boljši v obrambni vrsti, saj niso branilci dovolili nasprotnikom niti enega resnega prodora. Pri napadalcih pa je bila Igra zgrajena ta dan bolj na moči posameznikov, kakor pa celotne skupine. Domača ekipa pa je bila po- vzrok neuspeha. Gorizia1^, ^ sedaj na devetem mestu ^ stvici s sedmimi toČkan'1; ^ hodnjo nedeljo igra v B°^e j* Za prvenstvo Serie C jjJ* odigrala v nedeljo v * tekma med Cral ix Stra ji) tamkajšnjo Crda. Zmaga Goričani z 21-20. - Za prvenstvo 3unlor'jiif^ Goričani v nedeljo ® po* uve tekmi. V Gorici J® Bosco iz Trsta porazil G® no s 46-41, v Trstu pa J* f »•a premagala Cral i* z 41-28. Odgovorni uieduik STANISLAV HB.NKO - IIHEUNISTVO ULICA MONTECCHI St # lil. nad. — Telefon številka 93-80S m -14 638 — Postni predal 50a — IJPHAVA UI.ICA SV FHANCISKA it. 20 - Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od 8.30 12 in od 15 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov. Za vsak inm vlSuie v širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mn. širine 1 stolp™ za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT - PodruJn Gorica til S Peltiro 1 II Te' 33-82 — Roknnlsi se ne vračajo NAHOCN1NA; Cona A: mesečna 350, četrtletna »00. polletna 1700 celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub. Jugoslavija: I*v°d 10, mesečno **° Poštni tekoči račun za STO ZVU ^aiožnštvo tržPJkega tiska Trst 11 5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana Trg revolucije 19 tel 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-