Štev. 24. Y Mariboru 10. junija 1880. Tečaj XIY.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. _ kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Slovenski
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis.
se ne vračajo, neplačani listi se ne spro-jemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . 12 „ trikrat . . . 16 „
Deželne doklade štajerske hočejo pozvišati od 38 do 44 odstotkov.
Kdor v gospodarjenji več izdaja nego prejema, temu pravijo ljudje na celem svetu, da je zapravljivec. Nemški liberalci so nam Slovencem protivni v mnogem oziru: oni so najrajše brezverci in pokrovitelji Judov, mi verni katoliški kri-stijaui, oni centralisti, mi federalisti, oni pravijo: liberalno nemštvo mora v Avstriji strabovati vse, mi poudarjamo: jednakopravnost in pravica vsem naj zavlada. Naposled smo si še uavskriž zastran gospodarjenja, oni nam očitajo skopo nadzadnjaštvo, mi pa jim lehkomiselno zapravljivost. Kdor da ima v slednjem oziru prav, to naj pojasnijo sledeči podatki o čudnem gospodarjenji nemških liberalcev v deželnem zboru štajerskem.
Odkar volimo poslance v Gradec, vedno so oudi nemški liberalci v večini. Oni tam gospodarijo, kakor znajo in po svojih načelih zamorejo. Ne slovenski, ne nemško-konservativui poslanci jim tega braniti niso mogli in še ne morejo, ker so zmiraj v manjšini. Zato smemo in moramo liberalcem naložiti vso odgovornost za slabo gospodarjenje. In to je res slabo. Vkljub temu, da postajajo gospodarstvene razmere čedalje hujše, da vedno težkeje zamoremo davke plačevati, delajo nemški poslanci od leta do leta več potroškov, katere moramo potem davkeplačilci pokrivati. De želne doklade so nam uže do 38 % nagnali. Človek bi mislil, da bo to vendar enkrat dosta. Toda nemški liberalci bi ne bili pravi liberalci, ako bi se s tem zadovoljili. Ne tako ! Pravi liberalec mora potroške vedno više tiščati, države, dežele, okraje, srenje in posameznike v dolgove zakopati; to je še le pravi liberalec, vreden brat ostalim vsem liberalcem evropskim. No in tako daleč bodemo sedaj z liberalnim gospodstvom kmalu tudi ua Štajerskem. To kaže proračun za 1. 1880 in 1881 deželnemu zboru v Gradci izročen v pretres. Iz tega poizvemo, daje deželskih stroškov letos 2,175.279 fl. Ker je dohodkov samo 292.370 fl. zato morajo devkeplačilci doplačati 1,882.909 fl. Ces. kralj.
fiuaučno ravnateljstvo je due 6. marciia 1879 naznanilo deželnemu odboru, da je predpisanih vseh davkov na Štajerskem 4,167.005 fl. [Gruntne dače je 2,008.760 fi.] Ti milijoni gredo kot cesarska dača v državno blagajnico ua Duuaj, a številke so podlaga, da se zaračuni še 38"/0 deželue doklade za deželne stroške. Teh 38% daje skup samo 1,686.584 fl., t. j. še celih 196.325 fl premalo, da bi se vsi letošnji potroški pokrili. To je prav liberalno, ker se več izda, nego 38%- do-klada dohodkov vrže.
Morebiti se pa bodo liberalno-nemški poslanci poboljšali ter se usmilili preobložnikov? Morebiti I bodo pomislili na slabe letine, na posilne dražbe, ki se zlasti na slovenskem Štajerskem strahovito množijo. Dne 15. maja t. 1. objavila je uradbena „Grazer-Zeitung" 91 posilnih dražeb ali „licitacij". Morebiti bo to genolo liberalce ter jih naklonilo, stroške deželne skrčiti, doklade zmanjšati, bremeua olajšati davkeplačilcem? Nikakor ne. Velikoveč liberalni gospodje so deželne stroške za 1. 1881 še za blizu 100.000 fl. nategnili. Kajti potroške za 1. 1881 nastavili so na 2,230.494 fl. dohodkov je samo 313.819 fl. Nadalje je ces. kralj, finančno ravnateljstvo za 34.525 fl. menje davka razpisalo za drugo leto, ker se je mnogo moralo zavolj toče, dražeb itd. odpisati. Sploh davkeplačilci smo onemogli. Vsled tega daje 38 % naloženih na 4,132.480 fl. predpisane cesarske dače 1,675.750 fl. t. j. 240.925 fl. premalo, da bi se 1. 1881 pokrili vsi deželski stroški. Ker pa ni misliti, da bi liberalci stroške zmanjšali, zato bodo primanjkljej 196.325 fl. od 1. 1880 ia oni 240.925 fl. od 1. 1881, skup 437.250 fl. skušali s tem pokriti, da bodo ali toliko dolga najeli ali pa doklade za 6% j-od 38% do 44% pozvišali. Tako stavijo liberalci sami sebe na laž. Volilcem so obetali, da jim bodo bremeua polajšali, v resnici pa jim nalagajo vedno večjih! Skrajni čas je, da se liberalcem izvije go-spodstvo, drugače pride lepa Štajerska popolnem na nič! Naši poslanci pa sedaj druga storiti ne morejo, kakor prav trdno liberalcem njihove grehe očitati in opozoriti na volka, ki največ dež. doklad požre.
Denešnji list ima '/t pole „Cerkvene priloge" kot prilogo.
Gospodarske stvari.
Kako jajca hranjevati.
M. Znano je, da se jajca v apneni vodi dolgo časa hranjevati dajo in vedno dobra in za kuho zdrava ostanejo. Da si take apnene vode napravijo, vzamejo kupci z jajci, kteri z njimi na debelo kupčujejo, na tretjino hektolitra negašenega apna osem litrov soli pa dve in tri četrtiuke hektolitra vode. Apno mora biti tako, da pri gašenji razpade v tanki, kakor moka mehki, čisti in beli prah. Tudi sol mora biti tanka voda pa črstva in čista.
Najpoprej se apno z jednim delom vode pogasi in potem se še le ostala voda s soljo vred prilije. Ko se je apno tri do štirikrat po kratkih prestankih dobro premešalo, se pusti vse vkup mirno stati, da se apno ohladi in na duo vsede. Brž ko se je apno vsedlo, se z njega apneua voda odcedi ali v ono ka<l ali sodček pretoči, v kteri se imajo jajca lnanjevati. Ko se je posoda do 40—45 cehtm. z apueno vodo nalila, začnejo se jajca v vodo vlagati. Ko se je do 30 centimetrov debela plast jajc že vložila, se prilije nekoliko mlečnate apnene vode, ki se dobi, ako se apneua vsedina nekoliko pomeša. Ravno tako se stori po vsaki jednaki jajčni plasti, ko je že toliko, koli-likor poprejšnje. Mleenata apnena voda se pa za-rad tega priliva, da se tauki apneni delci v majhne luknjice v jajčni lupini vležejo, jih tako zamašijo in zabranijo, da voda ne more v jajce vdirati. Vendar pa je treba tudi nasproti na to gledati, da se preveč apna na jajce ne dade, da se apno ne vleže okoli jajc kakor skorja. Taka apnena skorja čiščeuje iu snažeuje jajc težavno dela. Muo-gokrat se prigodi, da imajo jajca, ki so se v apneni vodi hranjevala, vodeni beljak, kar iz tega izvira, da se je premalo na to gledalo, da so se luknjice v jajčni lupini po tankih apnenih delcih zamašile, kar se le s tem doseže, da se v pravi meri mlečnata apnena voda na jajčne plasti po redu priliva. Včasih pa je vzrok tudi to, da so bila jajca že sama na sebi stara iu obležana, ktera so se v apneno vodo vložila. Taka jajca imajo že sama na sebi vodnati beljak. Brž ko se je posoda do 10 centim. z jajci naložila, se pokrije s primernim prtičem, na kterega se potem plast apnene vsedine razmaže, ki se je o narejanji apnene vode naredila. Gledati je treba tudi na to, da še nad to apueno plastjo vedno voda stoji. Da se jajca v tako posodo lahko vlagajo, za to se poslužujejo posebne plehaste Rklede, v ktero gre kakih 6—8 diicetov jajc, ki se v posebne 246 centimetrov v svitlem široke luknje potikajo. Te luknje morajo pa z usnjem obšite biti, da imajo jajca bolj mehko naslanbo. Ta loparasta skleda mora imeti primeren roč, ki je na meter dolg Jajca se po luknjah v lopar potaknejo, lopar se z jajci vred pod apueno vodo dene, rahlo obrne, in jajca
popadajo iz lukenj in se rahlo spustč na dno tako, da se nič ne potrupajo.
Ko pride čas, da se imajo jajca poprodati, vzamejo se iz apnene vode, se očistijo, do suhega obrišejo in za razpošiljatev pripravuo zložijo. Čistijo se jajca najlagleje v polovici kakega črez siedo prerezanega soda, ki je do polovice z vodo napolnjen. Tudi pri čiščenji jajc služi dobro gori opišan lopar. Jajca, s kterih se apno brž na prvo vmivanje ne da do čista odpraviti, se položč na stran in se potem še posebej skrbno snažijo.
Nekteri hranjujejo jajca v kleteh, v posebnih posodah, ki so ob kletnih stenah v zemljo do polovice zagrebene. Te posode so zidane. Drugi imajo pa rajši lesene zaboje. Naj si bode pa že prvo ali drugo, kraj, kjer se jajca hranjujejo, mora imeti čisti zrak, ne sme biti v njem nobenega smradu, in toplina pa naj je veduo jednaka, se ve da precej hladna pa vedno nekoliko nad ničlo.
M. Kislo seuo, kako ga tudi za krave vžitno napraviti. Dostikrat se čuje tožba, da krave tega ali onega sena nečejo jesti, ker je kislo, t. j. tako kakoršno le bolj na močvirnatih ti avnikih priraste. Kislega sena živina poprek 7—9 odstotkov manj prebavi ko dobrega sladkega sena. Prava hra-nivna vrednost kislega sena nasproti dobremu se pa tudi še s tem pomanjša, da se ga dosti potrosi, ker ga živina dosti pod noge zmeče in potepta, in dosti v jaslih popušča. Da se živina s kislim seuom ravno tako do sitega naje, ko z dobrim sladkim, se ji mora ravno za četertino več položiti. Za 100 kilo sladkega sena gre 125 kilov kislega, t. j. 10U kilov prvega izda toliko kolikor 125 drugega. Vzrok leži v tem, da ima kislo seno nekakšno zoprno dišeče olje v sebi, ktero živini veselje do zrenja manjša pa tudi prebavljavuo moč slabi. Da se tako seno tudi kravam vžitno in ueškodno napravi, ga je treba nekoliko zrezati in popariti, kar se v posebnih zato napravljenih tružicah pol metra dolgih, tretjino širokih in četrtino globokih zgoditi more. Tako je mogoče tudi kislo seno kravam nekoliko bolj tečno in vžitno narediti. Sploh tako imenovano parenje, kakoršno je po Gorenjskem od nekdaj po zimi v navadi, zasluži, da se ga živinorejci tudi po drugod po-primejo in poslužijo.
M. Ohromela jagnjeta in kako jih zdraviti.
Da jagnjeta olirome, temu je vzrok prehlajenje, prepuh v hlevu, premočna krma, s ktero so se starke krmile. Najprej je treba vzroke te bolezni odpraviti. Potem se daje bolenim jagnjetom, po 15 gramov na jagnje, antimona ali sklenca. Ako se jim v 24 urah ne odpre trebuh, t. j. ako v 24 urah ne začne od njih mehko iti, se jim še enkrat poprejšnjo zdravilo poda. Starkam se pa podaja 60—70 gramov na jedno glavberjeve soli, ki se je prej na vodi raztopila.
M. Kako kruh plesnobe varovati. Brž ko se hlebi iz peči vzamejo, se denejo v žakelj, v
ktereui se navadno moka hranjuje in v kterem se 1 je še nekoliko močnega praha pustilo. Hlebi se tako paroma hleb na hleb polože, da se vsakokrat gornji skorji jedna druge dotikate. Na to se žakelj zaveže in kje na kakem zračnem prostoru obesi. Kruh se na ta način da 4—6 tednov hraniti in nikdar plesnjiv ne postane. Predno se načne, se za nekaj časa skozi noč v klet postavi, da se nekoliko nategne.
M. Kako si ribjo slezo z rok spraviti. Da si ribjo slezo z roke spraviš, si ne smeš rok z mijilom vmivati, ampak vzame se le topla voda in roke se v nji vmijejo. Še le ko se je sleza z rok zmila, se seže po mijilu, ktero, če se prej z njim vmiva, brani, da se sleza odpravi. Če si za jeguljo prijel, teri si roke v tenkem pesku.
Sejmovi na Štajerskem. 14. junija Brežice, Loče, Kozje, sv. Andraž v Slov. gor., Rogatec, Zigertski vrh, sv. Janž pri Slov. Gradci, Zavec; 15. jun. Celje, Mozirje, sv. Barbara pri Konjicah, Planiua, Lembah, Pobrež pri Ptuji, Kostrivnica, 20. jun. Vitanje, 21. jun. Studenci nad Mariborom, 22. jun. Sevnica ob Savi in sv. Anton v Slov. gor.
Sejmovi na Koroškem. 15. jun. zgornji Drau-berg; 15. jun. Grajfenburg.
Dopisi.
Iz Slov. graske okolice. (V novi okrajni z a sto p) bode volilo 5. julija t. 1. 24 velikih posestnikov 8 zastopnikov, 6. julija mesto 11 in 7. julija kmečke občine tudi le 11 zastopnikov. G. vitez Naredi pa Lohninger stopita kot velika obrtnika brez volitve v okrajni zastop. Imenik velikih posestnikov je neki kakor se pravi čudovitno stran-karsko-nemčursko in nepostavno sestavljen, tudi se ni, kakor do sedaj vselej, pri vseh občinah na javni ogled razpoložil, — ampak le pri c. k. okr. glavarstvu in novo čudo! Še le v nedeljo smo pri cerkvah zvedeli, da je bil že celo soboto poprej na ogled ondi izpostavljen; tudi tega si ne moremo prav raztolmačiti, zakaj da so volitve ravno zdaj razpisane, ko aaš voditelj kot deželni poslanec v Gradci biva. —Bodemo pa skusili pokazati, da smo se že zadosti navadili složnega postopanja. Menda se bo vendar kdo najšel, ki bo zoper nepostavno sestavljeni zgoraj omenjeni imenik reku-riral. Rekurs bi moral na vsaki način obveljati in potem bi nas vtegnilo za zmago zadosti biti.
Od sv. Jurija na južni železnici. (Kmetijske napredovalne šole) vrli voditelj gosp. Josip Dobnik je hotel učencem pokazati zraven grajščakov, ki dobro na svojih posestvih gospodarijo, še kmeta, kateri zna umno kmetovati. V ta namen je nas g. učitelj peljal 2. maja t. 1. h kmetu, kateri je skoro iz nič v 34 letu svoje starosti po dokončani vojaški službi umno kmetoval-stvo pričel. Posnemal je umne kmetovalce, katere
je ob priložnostih obiskoval. Sedaj je 64 let star, in glej, vsak kmet, gospod, vsako kmetijsko društvo in še celo naš presvitli cesar njegovo postopanje čislajo. Cesar so mu podelili 1. 1864 srebrni križ s krono, Štajersko kmetijsko društvo pa ga je obdarilo s svetinjo in pri razstavah dobil je diplome in svetinje. Ta mnogo čislani mož je nam dobro znani g. Miha Visjak, posestnik na Pečevji pri Štorah. Zanimalo nas je s č. možem, o kojem smo že dostikrat govoriti slišali, enkrat osobno občevati. Naša želja se je danes izpolnila. Čudili smo se njegovemu skrbno obdelovanemu posestvu, ktero kinča čez 1000 požlabtnjenih sadunosnih dreves različnega žlahtnega plemena. Opozoril nas je, kako ga mi lahko posnemamo v poljedelstvu, drevoreji, vinoreji in vrtnariji. Akoprem je bilo vreme neugodno, stopali smo za g. Visjakom iz sadunosnika v vrt, v kojem so raznovrstni sadeži, v vinograde in hrame, kjer nam je prav prijazno vse svoje ravnanje pri obdelovanji razkladal. — Mislili smo si: mož dela kakor da bi hotel večno živeti. Zamolčal nam tudi ni prihodkov. Rekel nam je, da njegova sadjereja in vrtnarija sama njemu gotovega denarja od 600—800 fl. na leto donaša. Lahke mislimo zraven, da marsiktera cela občina takšnih dohodkov pri sadjereji in vrtnariji ne doseže, kakor pa ta mož sam. Obdaril je nas z raznovrstnim semenom z opombo, da ga tudi mi od danes naprej naj posnemamo pri kmetijstvu ! —
Iz Brežic, (f dr. Ražlag — toča). V soboto dne 5. junija ob 11. uri zvečer je umrl tukajšnji advokat, bivši deželni in državni poslanec, slovenski domoljub in pisatelj g. dr. Jakob Rado-slav Razlag. Bolehal je dolgo in hudo. Pokojnik je se rodil v liadoslavcih poleg Ljutomera dne 12. jul. 1826. Študiral je v Mariboru gimnazijo, v Gradci sprva bogoslovje, a potem pravo. L. 1854 bil je promoviran za doktorja prava; od 1. 1862 naprej bil je advokat, v Brežicah, potem do 1. 1875 v Ljubljani in naposled zopet pri nas. Pogreb bil je sijajen v torek ob 5. uri popoldne! Naj počiva v miru! — Nedelja 6. junija bila je za naš kraj žalosten dan. Ob dveh popoldne pri-hrumi iz Kranjskega huda nevihta, gre kraj Save čez faro Dobovo na Hrvatsko; vsiplje se toča debela in tako gosta, da se stareji ljudje v tem okraji enake ne spominjajo; v pol uri je bilo mesto in okolica belo kakor po zimi. Kakšen pogled, ko gremo potem v vrte in na polje! Vse pokončano in v tla pomandrano: zelenjad, pšenica, koruza, ječmen, rž, sploh vsa žetev. Ljudje ubož-nejši, ki imajo uajete njive in jih morajo s tujo živino obdelovati, so se solzili zagledavši uničen ves up in trud svojega dela. Tudi fara Kapele je veliko trpela. Tolažba v takem obiskanji božjem naj bo nam misel: Nebeški oče z eno roko vzame in z drugo zopet podeli. — Danes po noči so tatje g. dr. Srebretu iz hleva konje vkradli in odjezdili ž njimi na Hrvatsko.
Iz Slatine. Število gostov prav lepo narašča. Že včeraj došli gosti so številko 200 dopolnili. Od 1. 1875. še nobeno leto tako zaran ni bilo toliko gostov tukaj. Si pa tudi si. vodstvo dežel, toplic na vso moč prizadevlje gostom tudi deževne dni napraviti prijetne in koristne. Te dni se je priredila za goste, ki tobakovega dima ne prenašajo, posebna „bralna soba". Tam najdeš nad 20 časnikov, političnih in lepoznanskih, ustavovernih kakor tudi avtonomističnih, domačih in vunanjih, največ, seveda, nemških in magjarskih, pa tudi laških, francoskih, hrvaških in slovenski „Narod". Od konca aprila t. 1. pa izhaja tukaj tudi posebna „Rohitsch-Sauerbrunner Bade Zeitung", ki sedaj po dvakrat na teden douaša najzanimivše vesti iz raznih štajerskih in hrovaških toplic ali kopelj. Izdajatelj jej je g. A. Kurtz, o kterem je že zadnji „Gosp." poročal, kako gorko se poganja za stransko železnico, ki naj bi Slatino pri Poličauah z južno železnico zvezala. Število gostov bi potem gotovo se zdatno pomnožilo. „Bad.-Ztg." pa tudi dokazuje, da bi na vsak način železnica morala dobro shajati. Morebiti se že prihodnji deželni zbor v Gradci za njo navduši? Več bi deželi že vtegnila koristiti, kakor nemško gledališče, ki je tu pred par leti pogorelo, ktero pa upajo še to leto zopet ua noge spravili. — Od novega leta počeuši imajo tukaj tudi prostovoljno gasilno društvo za Slatino in okolico. Družba šteje nad 70 udov.
Vse hvale vredna je tudi tukajšnja godba, ki vsaki den zjutraj in zvečer po dve uri vesele in resne vse prav lepo svira. Mladi Haložan g. Er-nešic sestavil je iz treh slovenskih pesnij: „Naprej", „Tam za goro" in „Zvouikarjeve"' prav prijetno poskočnico, pri kteri on izvrstno v rog (Flti-gelhorn) trobi. Kapelniku g. Hohlu gre čast, da pri odbiranji na razne narodnosti vestno ozir jemlje. On si pa tudi v6 vsako leto najboljših večji-del domačih sodelalcev nabrati. Tako je prav!
Iz Ptuja. (Nemila s m rt) pokosila je 8. jun. t. 1. ob 8. uri pred poldnevom zopet ednega svojemu ubogemu slovenskemu narodu vselej zvestega sina, dr. Viktorja Škrabarja. V poklici svojem kot okrajni zdravnik je predlanjske jeseni hudo raz-bolel, in, popred korenjak kaj krepke in čvrste postave, hiral je od onih dob vidoma bolj, tako da smo si bili prijatelji in poštovatelji njegovi v neprestanem strahu, ka bo blagi, še polno stir-deset let stari mož, se od sveta moral v kratkem ločiti. Bister um in čili duh njegov ga sicer ni zapustil, dokler mu ni pred 5 meseci petletnega sineka nagla smrt zadavila. Zadnjega časa pa so mu počele na trenutke temncti tudi duševne sile vsled omenjene žalostne prigodbe ter raznih gor-kih bolečin, ki njih je globoko in skrbno zakrival v žlahtnem srci svojem .... S pokojnikom pre-minol je: okrajnemu zastopu ptujskemu navdušen ud, ptujskej čitalnici, ki mu je položila na rakev krasen trobojni venec, mnogoleten in veren pod-piratelj, siromakom radodaren podpornik, bolest-
nikom izkušen pomočnik, prijateljem zvest prijatelj, sojenici preblag tovarš . . . Lehka mu bodi zemlja domača !	J. Ž.
Iz Kozjanskega okraja. (Sedanji okrajni zastopi naj se odpravijo). V torek je začel deželni zbor svoje delovanje. Po navadi to zborovanje le kratko časa trpi. Nobena reč pa, razun nove predrage šole, ne tišči kmeta hujše, kakor okrajni zastopi. Za tega voljo so mnoge občine iz našega okraja prošnje poslale za odstranitev teh najbolj dragih in najbolj nepotrebnih zastopov. Gotovo bi rada vsaka občina tako prošnjo podpisala, ali čas bo prekratek, zato naj bi vsaka občina po telegrafu svoje želje in pritrjenje o tej reči deželnemu svojemu poslancu naznanila, da ne bo prepozno. Ako imajo naši poslanci srce za ljudstvo, katero jih je v Gradec poslalo, morajo zato skrbeti, da se ta nepotrebnost odpravi. Zdaj se bo pokazalo, kteri poslanci za ljudski blagor skrbijo, in kteri ne, potem pa bomo tudi vedeli o prihodnjih volitvah se ravnati. Samo toliko za danes 1	E. J.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svitli cesar bili so jako jako zadovoljni, kako so bili od Cehov povsod sijajno in navdušeno sprejeti. Iz Prage so se enkrat odpeljali v Terezin in Litomerice in zopet nazaj. Pri odhodu iz Prage so obečali kmalu za dalje časa priti. Odpotovali so potem v Kolin, Pardubice in Josefstadt, od koder se vrnejo nad Olomuc in Brno na Dunaj nazaj; jako v nos pokadilo je se nemško-judovskim liberalcem, da so cesar zaduji državni zbor pohvalili rekoč: „jaz rečem glasno, da vsi ČHjete: državni zbor je veliko delal". Sedaj zboruje 17 deželnih zborov po 21etnem prenehanji. V kranjski zbor so Slovenci vstopili potem, ko je dr. Bleivveiss prebral izjavo, da je ta zbor nepostaven, ker so se volitve bile vršile protipostavno. V Gradci je stari Blagotinšek Kaisersfeld nenavadno malo besed našel pri odprtji štajerskega zbora. Menda mu je srce prežalostno o razpadu nemškega usta-vaštva. Jednako tiho so odobrili izvolitev g. dr. Radaja in Fluherja. Nihče ni besedice črhnil, ker so bile dokazane laži, katere so mariborski in slov. bisterski nemčurji zoper veljavo teh volitev prežvekavali 2 leti. — Vlada ni nikjer predložila važniših predlogov. Le češkemu zboru je izročila prenaredbo volilnega reda tako, da nebi Cehi trpeli kakor do sedaj očividne krivice. Ako nemška večina predlog zavrže, bo sedanji češki zbor raz-puščen in bržčas ž njim vred tudi kranjski. Nemški listi pravijo, da bodo nemški poslanci v raznih zborih, kder še imajo večino, slovesno protestirali ali ugovarjali zoper narodne pravice, katere ministerstvo namerava polagoma vsem Slovanom priznati v šoli in uradih. Mislimo, da jim to ne bo pomagalo nič in da jih bodo češki, slovenski
in nemško-konservativni poslanci povsod krepko zavrnoli. Zdražeb naredili so nam ti puhli nemško- prusački kričači uže dovolj. Najrajše skrbijo, da bodemo menje davkov plačevali, da se bo prejšnje blagostanje povrnilo in vsestranska poštenost zavladala namesto rastoče spridenosti in judovskega odiranja. — Na Goriškem bil je namesto g. Winklerja v poslanca izvoljen g. Mat. Janko, župan v Bovci; g. Tonkli mlajši je propal, čeravno je od „Soče" bil priporočen; to kaže na premajhno politično opaznost. Čemu kandidata stavljati, preden se prav pozvč, kakšnega mnenja so volilci sploh ? Koroški Slovenci imajo dnes vo litev v Velikovci. Jihov kandidat je znani koroški domoljub č. g. Andrej Einspieler. Dal Bog in sreča junaška, da premaga nemčurja Rainerja, ki je nedavno iz Tirolskega se priselil in ne pozna ne dežele, ne Slovencev! — Kranjska narodna mesta, trgi in srenje podeljujejo zaporedom častno srenj-čanstvo grofu Taaffeju, Hohenwaithu in predsedniku Winklerju, kar je nemčurjem vidno nepovol jno. — Minister Kriegsau je dobil odpust, g. dr. Pra-žak mu je nadomestnik; ministri Stremajer, Horst in Korb bi radi odšli pa tudi ostali in nemškega ustavaštva rešili, kolikor se da. Naposled bodo vendar morali iti; kajti grofa Taaffeja ne morejo podreti. — Brnski mestni zastop je slovanskim društvom prepovedal udeležiti se svečanosti, kedar svitli cesar dojde. Nov dokaz nemčurske spraved-ljivosti! — V Gališkem se pozna, da so ondi Judje in oderuhi doma; v 5 letih so 10.512 kmetij v posilni dražbi prodali. Ni čuda, da se obupani ljudje tropama selijo v Ameriko. — Italijani zahtevajo v Trstu pravno akademijo. — Zakaj bi pa takšne ne tirjali Slovenci v Ljubljani? — Ogersko ministerstvo namerava v Barei postaviti most črez Dravo, železnico od Sjenice dodelati do Sarajeva in kanal za ladije napraviti od Vukovara ob Do-navu do Samaca ob Savi. Hrvatom je prav, da se vojna krajina ali granica spoji s hrvatsko kraljevino, toda hudo jih je dirnolo, da se mi rajo finančni uradniki pri njih učiti magjarski in da jim hočejo hrvatsko gimnazijo v Reki zatreti. — V Bosni in Hercegovini je še 7 regimentov in 2 bataljona lovcev od 1. 1878. Med vojaki razsaja bolezen „škorbut".
Vnanje države. Ruska cesarica je umrla za-pustivša 4 prince in 1 princesinjo. Pogreba udeležil je se v imenu našega cesarja nadvojvoda Viljelm in v imenu nemškega cesarja njegov sin naslednik. Proti Kitajcem je Rusom treba delati vojnih priprav, ker je vojska vendarle mogoča; Kitajci najemajo francoskih in nemških oficirjev. Slavnemu Puškinu pesniku postavili so Rusi krasen j spomenik v Moskvi. — Bismark žuga ministrovanje znotranjih zadev popustiti, ako mu državni zbor ne dovoli „nove cerkvene postave". — Francozi imajo sedaj doma hudo „kulturno borbo"; frei-mavrerji razsajajo zoper katoličanstvo. — Italijanski poslanci se pipljejo prav nedostojno za
mastne službe in ministerske stole. — Zarad turških homatij bo „konferenca" ali shod poslanikov 6 velevlad evropskih v Berlinu. Slišati je, da angleški poslanik dela na to, naj bi sultanu zopet nekaj dežel odtrgali in dali Grkom; Črnogorci bi naj dobili vso zemljo do Bojane z Dulcinom vred, Albanci bi naj postali nezavisni, Macedonija in Ru-melija pa bi se naj združila z Bolgarijo. — Srbska skupščina je sprejela nagodbo z avstro-ogersko vlado zastran stavljenja železnice; knez Milan pa misli priti na Dunaj obiskovat našega cesarja. — Arabski vstaši se množijo in so posekali 4 bataljone, katere je bil turški sultan nad nje poslal! — V severni Ameriki volijo novega predsednika svojej republiki, kamor se vedno več Evropcev seli.
Za poduk in kratek čas.
Kako se na živalih spozna, da bo kmalu deževalo ?
Za kmetovalce je velike važnosti znati, kako da bo vreme, zlasti ali bo kmalu nastalo deževno ali suho; kajti potem se morajo ravnati pri setvi, košnji, žetvi in drugih poljedelskih opravilih. Zra-komera še kmetje nimajo, da bi na njem opazovali spremembe vremena, zato pa toliko bolj opazujejo naravine prikazni, iz katerih se da sklepati na bodoče vreme. Take prikazni se vidijo v zraku, na oblakih, na cvetlicah, zlasti pa na živalih, kajti v obče je priznano, da je živalsko truplo veliko občutljivejše za spremembo vremena, kakor rastline ali druge prirodnine. Kdo še ni opazoval, kako da pred dežjem ali nevihto ljudje in živali postanejo leni, trudni, slabi, bolje kakor v največi vročini ; ravno tako vemo, da že dolgo zaceljene rane spet bolijo, in kurja očesa in ozebljine srbijo, če se k dežju napravlja.
Enake občutke kot predznamnja dežja vidimo tudi pri živalih. Pri naših domačih živalih so taka navadna predznamnja dežja sledeča: Krave po-gostoma vzdigujejo glave kvišku in hlastno zrak požirajo, ovce postanejo nemirne, osli vihajo ušesa, svinje rijejo, psi zemljo kopajo ali travo jejo, mačke se ližejo in umivajo, krti rovljejo in miši cvilijo in na svetlo pridejo.
Na pticah se da po sledečih znamnjih na dež sklepati: če se kokoši bolj pogostoma pre-pelijo, če kokoti ali petelini kmalu po solnč-nem zahodu začnejo peti, če se golobi rajši kopljejo in poznej, kakor navadno, v golobinjak gredo, če lastavice nizko nad zemljo ali vodo lečejo, če so tiče pevke lene in malo pojejo, če se zebe že rano pred solnčnim vzhodom glasijo, če se pavi in sove derejo inčepovodnje ptice na kopno priletijo.
Žabje pleme naznanja dež, če zelena rega na zemljo ali celo v vodo gre ter se ondi dere, če žabe v mlakah nenavadno kvakajo, če kra-
pa v ice ali hrastače iz svojih lukenj na svetlo pridejo.
Ribe navadno pred dežjem na površji vode plavajo.
Žuželke kažejo na dež, če so muhe in m u-šice nadležne in hujše pikajo, kakor navadno; če buče le ostanejo v koših ali pa se hitro vrnejo v koše, katere so zunaj. Mravlje nosijo pred dežjem svoja jajca okoli, pajki svojo paj-čevino sami trgajo, v luknje zlezejo ali se po kotih poskrijejo; v sobah se tudi po nitih dol spuščajo ter po ujih spet navzgor pležejo.
Tudi črvi se pred dežjem nenavadno obnašajo; podzemeljski črvi se namreč na površji zemlje prikažejo, pij a vice in drugi črvi pa so nemirni ter izlezejo iz vode. Zato zlasti pijavice nekateri rabijo mesto barometra; dencjo namreč pija-vico v na pol z vodo napolnjeno steklenico, ter opazujejo ali mirno leži na dnu, ali nemirno semtertje plava ali izleze iz vode na suho, ter sklepajo iz tega na lepo ali deževno vreme. Seveda nezmotljive te prikazni niso, ker niso vzrok dežju, ampak le prikazni vsled zračnih sprememb, po katerih pa navadno dež sledi, kakor vsakdanjo skušnje potrjujejo.	J. S.
Smešničar 24. Nekemu gospodarju je kočljar drva kradel, pa ga gospodar ni mogel zraven dobiti ; si je mislil: čaj ti, in vzame debelo drvo, je zvrta, s smodnikom nabije in dene k drvom; po noči kočljar pride po drva in nese v svojo kuhinjo. Zjutraj žena vstane, gre kurit, mož pa na peč; drva začnejo goreti, smodnik se vžge, pokne peč in moža vrže tje po hiši. Kmalu potem pride gospodar, vidi toliko kamenja v hiši in vpraša: kaj pa delaš, da toliko kamenja imaš? „Ej, zidarja imam, da mi peč zida."
Forueci Anton.
Razne stvari.
(Mestnine v Mariboru) nabrali so meseca maja 925 fl. 35 kr. Od 1. januarja letos pa uže 5098 fl. t. j. 188 fl. več nego lani v istem času.
(Obsojeni) v Celji so 17letni fant Anton Štam-per na 1 leto v težko ječo; Franc Gorinšek zavoljo ubojstva na 4 leta v težko ječo, Jožef Kresnik pa na 12 let v težko ječo, ker je Nežo Žoharjevo z mišnico hotel zastrupiti.
(Grdi „Zotter") v Gradci je obstal, da je zastrupil 2 otroka in 3 svoje zakonske žene, katere je prej dal zavarovati, da je potem zavarovanščino potegnil, 500 fl., 1000 fl. in 1500 fl.
(Borlski most) črez Dravo bodo popravljali z 1410 fl.
(Seidlova bivša desna roka) v Kamci, liberalec in nemčur Jurij Drasch, mora na 4 leta v luknjo. Porotniki v Celji pod predsedništvom barona Mak. Ra«ta obsodili so ga enoglasno. Stari grešnik je namreč uže drugokrat bil zasačen pri zažiganji lastne hiše.
(Veliki jastreb) ustreljen bil je v Dupleku niže Maribora. Razprostrti krili merite poprečkem 2 metra in 50 centimetrov.
(Vojak ustreljen) bil je na streljišči v Winde-navi pri Mariboru, Frane Planine iz ptujskega okraja. Nesrečo zakrivil je sam, ker ni ostal za nakopom, ko se je v tarčo streljalo. Kroglja mu je glavo prebila.
(Zopet velik požar) je bil, tokrat pa v Spod. Polskavi. Pogorelo je 28 hiš z več kakor 50 poslopji. Ogenj je fantič užgal. Veter je silno razsajal z ognjem. Ljudje so le malo kaj rešiti mogli. Graje vredno je pa bilo, da so slov. bistriški gasilci privreli samo zijat in režat, ne pa pomagat, kakor je bilo pričakovati.
(Iz Ljutomera) se nam javlja, da je ondi 31. maja t. 1. umrl g. Fr. Steyer 74 let star. Bil je pokojnik spoštovan tržan in več let župan ter tudi Slovencem pravičen. Naj počiva v miru !
(V Trstu) se tamošnji slovanski delavci proti Italijanom in Nemcem stavljajo na lastne noge ter so osnovali: „Slovansko podporno društvo". Dne 6. junija t. 1. imelo je društvo občni zbor, da pre-naredi nekatere točke društvenih pravil.
(Cigani) so blizu Birkfelda ubili žandarja. Reva je dobil 35 ran in je doma od Zelenega travnika. Ime mu je bilo Kari Malej.
(Učitelji sprli) so se v Brucku tako močno, da je nadučitelj g. V. Ingruber same jeze v Muro skočil, kder je utonil.
(F Laškem trgu) bode to poletje z družino stanoval slovenski poslanec mariborski in podpredsednik državnega zbora g. baron Goedel-Lannoy.
(Precejšnjo ,.blamažou) nakopal si je okrajnega zastopa mariborskega načelnik, g. dr. Schmi-derer, ker je starega Seidla ubogal in na pritiskanje „Bergenthalskega grofa" velikemu posestniku v Pekerji in Bergenthalu g. dunajskemu dr. Rei-serju zaukazal, naj si omisli vozove s širokimi platiši, kakoršni so videti na tako imenovanih „parizarjih", ako hoče še na dalje voziti po srenj-skih cestah. Načelnik je ta zaukaz od sebe dal pa ni vprašal poprej odbornikov. Ko je naposled od teb tirjal odobrenja, so mu ti odbili in prisilili, da je načelnik g. dr. Scbmiderer svoj nagli ukaz moral preklicati. Slovencem se to pravi sam sebe za lasi prejimati in kečkati.
(G. dr. Duchatsch) je lani kot kandidat v Ptuji, Ormoži itd. obetal, da se bo v državnem zboru potegoval za odpravo posilnega legaliziranja. Ko je pa došel v Mahrenberg, je se notarja Ru-delna toliko ustrašil, da je zbranim volilcem djal: ,, meine Herren, ich bin für die unbedingte Auf-recbterhaltung des Legalisirungszwanges" (jaz sem brezpogojno za posilno legaliziranje), na kar je zadonelo od strani Rudeljancev burno klicanje: ,,bravo, biavo". Nemšk pisatelj veli: ,,Herr Graf Oretidur" Erklärt den Zwiespalt der Natur!
(Cesarski dar) Dobrovčanom so razdelili v Slivnici v nazočnostji č. g. župnika Dolinarja;
najpotrebnejši dobivali so po 200 fl. g. MuršeČeve 3 fl. izročili so vdovi Urši Satlerjevej.
(Učiteljem) doklada k plači otežkočiti namerava poučni minister.
(„Petelinov Janez"), spisal Jak. Aloševee v Ljubljani (ključarske ulice štev. 3), je mična in jako dobro sestavljena povest, v kateri je popisano, kako so zadnji čas brezverski liberalci in nemčurji pri volitvah kmete begali, podmitovali, zoper meš-nike ščuvali itd. Izvrstno narisan je sprideni dijak in neinčurski ščuvar Petelinov Janez. Sploh ta knjiga bi naj se vrlo širila in Čitala. Velja mehko vezana s pošto vred 45 krajcarjev in se dobi pri g. pisatelji v Ljubljani.
(Čuden doktor) in italijausk prišlec je v Gut-štajnu na Koroškem med službo božjo prodaval zdravila ter spečal okolo 200 fl., a potem takoj pete odnesel.
(Banka Slavija) je objavila račun od 1. 1879, ki je podjetju prav ugoden.
(Za družbo duhovnikov) so poročili pokojni stolni dekan Fr. Kežman 50 gl.
Dražbe. 16.jun. Jožef Jošk v Gabrovci 1400 fl. 18. jun. Andrej Kukovič v Jazbinah 505 fl. 19. juu. Andrej Čep 17899 fl. v Mariboru, Jakob Lilek na Vrtiči 10.535 fl., 23. jun. Franc Mlinarič 4360 fl. v Mariboru, A. p. Kriehuberjevo pregibno imetje v Melji, spod. Jakobskem doiu in Oseku 28610 fl., 25. jun. Jakob Kregar v Grlicah 1613 fl.
Loterijne številke:
V Gradci 5. junija 1880: 9, 55, 88, 36, 63.
Na Dunaji „ „ 6, 25. 27, 23, 50.
Prihodnje srečkanje: 19. junija 1880.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitiih.
Poduk
v prirezovanji oblačil se daje temeljito in po sku-šanem, lehko umevnem načinu, to pa skoz 14 dnij počenši dne 15. junija t. 1., v Mariboru, Schiller-strasse, zraven c. k. realke.
1-3
Mešnika
ki je v stalnem ali začasnem pokoji, želijo dobiti k poddružni cerkvi sv. Petra v Bočni. Več se pozve pri ondotnem županu ali pri č. g. dekanu v Gornjemgradu.
9>1NGER '.o
Ustanovljena leta 1860.
> Prva in največja glavna zaloga vseli izvirnih mašili šivalnic, edini zastopnik v Mariboru
Matija Prosch,
c. k. priv. ¿Sjf trgovec,
v lastnej hiši, v gosposkej ulici štev. 23., v iičihiiškej ulici štev. 2. 19—32
Javno in prisrčno zahvalo
izrekajo Vurmberški faraui vis. čast. gg. misijonarjem za sv. misijon od 14. do SI. marca t. 1. Prav obilno se vdeležujejo stari in mladi odpustkov sv. misijonskega križa ter ob nedeljah in praznikih radi pokleknejo pred njega, ga pobožno počastijo in pred njim molijo.
Mesta	ca o 'S o A®	><A		5 3		© > O		s o M» C		a		
	ti jk,	fl	kr.	o.	kr	fl.	kr	M.	kr.	fl.	kr .	fl.|k:.
Maribor .	9 20	6	10	5	20	3	40	5	60	5	40	5 40
Ptuj . . .	8[ 80	6	70	5	20	3	90	6	—	3	70	4 90
Gradec . .	9 69	7	38	6	17	3	80	6	—	—	—	•f>i 25
Celovec . .	9 76	7	66	6	tO	3	58	5	58	—	—	_j _
Ljubjana	10 47	6	88	5	41	3	64	6	93	4	20	5 90
Varaždii:	8 40	7	—	5	80	3	—	6	40	6	—	6 20
Dunaj lo t:	12 76	10	46	8	25	7	82	8	5	8	85	— 20
1 = — Pešt J" *	11 96	9	70	8	45	7	45	8	—	4	65	5,1-
PoniflHlba.
Na prodaj so na pol izdelane cerkvene orgle z 12 registrami. Kdor jih hoče kupiti, se naj oglasi pri G. J. Globočniku v Ljubnem pri Celji. Dobile se bodo po prav nizkej ceni.
jako fino zribane, oljnate firueže, laneno olje, trpeutinovec. lake železne, kro-palove, damarjeve; vsakovrstne suhe barve, broitzo, zlato v listkih, srebro, čopiče, sploh vse, kar potrebuje lakirar, malar hiš itd. Robo prodavam na veliko pa tudi na drobno po jako znižanej ceni.
H. Billerbek.
Stucuna in zaloga: v Mariboru, v gosposkej ulici „pri psovii'
Cenilnikr dopošilj ira franko in zapstonj, zunanja naročila itvriujem proti postnemu povzetju vestno in točno.	S—8
Sej
em
pri sv. Tomaži nad Veliko nedeljo.
Na god sv. Alojzija bode pri sv. Tomaži živinski in kramarski sejem. Prodajalci in kupci so tedaj 21. junija t. 1. vabljeni k obilnemu obis-kauju sejma. Za druge opravke in postrežbe se bo zvesto skrbelo.
Sv. Tomaž 2. junija 1880.
JFranc &leeriec,
1—2	ravnatelj sejma.
JL
T
Izrekam najsrčnejo zahvalo
za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja med dolgo bolezni ;o in pri smrti svojega goreče ljubljenega sopruga gospoda
Dr. J. E. Razlaga,
odvetnika v Brežicah,
kakor tudi za tako častni skoro brezštevilni sprevod do ranjkega hladne gomile, niti menj za toliko poklonenih vencev in krasnih trakov vsem prečastitim p. n. gospem in gospodom, državnim in deželnim poslancem, uradnikom, meščanom, društvom, prijateljem in znancem, sploh vsem, ki so udeleževali se pogreba. V Brežicah, dne 9. junija 1880.
Lujiza Razlag roj. Prieger.
f Ponudba. f
A Na veliko izbirko imam prirednjenega ^ ® blaga za izdelovanje	,t
f oblačil za gospode, f
™ jednako tudi mnogo uže narejenih oblek w O v najnovejšej modi po najnižjej ceni.
A. Scheikel
v Mariboru. Ob enem priporočam svojo „soda-pijačo", kojo v izvrstnej kakšinosti pro-davam n že 13 let v občno zadovoljnost ^ p. n. prejemnikov.	9—10 4
OznaMlo.
Pri deželnej kmetijskej šoli v Grottenhofu blizu Gradca razpisane so za prihodnje šolsko leto 3 štipendije po 120 fl. vsaka, in 3 štipendije po 100 fl. vsaka. Prošnje se vlagajo do 1. augusta 1880. Več pové ozuauiio v štev. 20 „Slov. Gospodarja od 13. maja 1880.	2—2
Živinski
sejem pri sv, Antonu y Slov. gor.
bode 22. junija 1880.
Pri
H. Ničmanu,
založniku v Ljubljani,
je ravnokar prišla na svitlo:
„Stoletna Pratika",
četrtega natisa, popravljena in pomnožena, ki obsega 260 strani.
Ker ljudi radi berô „Stoletno FratlUo" in vedno po njej povprašujejo, izdali smo jo v četrtem natisu. In res, skoraj da si upamo reči, da ne bode nihče rekel, da bi so mu ne bila ta „Piatika" popolnem prikupila, če jo je le nekoliko prebiral ; posebno pa zato, ker v njej najdemo tako natančno in umevno razlaganje vseli stvarij in oddelkov, kakor do sedaj v nobenej slovenskej „Pratiki". Velja trdo v pol platnu vezana 85 Up., v pol usnji »O kr.
Pri ravno tem založniku je tudi na svitlo prišla in se dobiva:
častna straža
Jezusovega presvetega Srca.
Poslovenil J. Dolenec, stolni kaplan. Obsega 64 strani. Velja 1« Ur.
Ravno tako tudi :
Gorečnica naše Gospe presvetega Srca.
Izdelano za Slovence poleg francoskega „LaZélatrice" Obsega 56 strani. Velja tO Ur.
Razlaga Svete maše
po č. oč. Martinu Cochem-u domače in molilne bukve. Obsega 510 strani in velja v pol usnje 1 fl. Ï4 Ur., v usnje 1 fl. 4© Ur., z zlato obrezo 8 fl.
Odpustki
kaj so, in kako si jih v prid obračati. Po 14 francoski izdaji P. A Manzelna, na svitlo dal P. J. Sajevic, mašnik ravno te družbe. Obsega 37O strani in velja v pol usnje »O Ur., v usnjo
fl. tO Ur.
1—3
zlati obrezi 1. fl. 40 Ur.