PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana « gotovini Abb. dostale l gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 158 (9463)
TRST, torek, 6. julija 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govou pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PR VI DOKAZ, DA JE PADLA POLITIČNA PREGRADA PROTI KPI
Komunist Ingrao predsednik zbornice
medtem ko bo senat vodil Fanfani
V svojem uvodnem govoru je Ingrao pozval poslance k skupnemu delusa premostitev krize in izvajanje ustave - Radikalci zapustili sejo-Kmalu pogajanja za sestavo nove vlade in njenega programa
RIM, 5. — S 488 glasovi in 117 belimi glasovnicami je poslanska zbornica izvolila komunista Pietra Ingraa za svojega predsednika. Ura je bila 18.30, ko je komunistka Nilde Jotti, začasna predsednica zbornice, proglasila izid in Ingraovo izvolitev z več kot dvetre-tjinsko večino, je na levici zabučalo. Poslanci so vstali in ploskali, za njimi pa so povzeli tudi ostali, razen neofašistov. Ne gre samo za zadovoljstvo ob Ingraovi izvolitvi, pač pa tudi zato, ker je po 30 letih padla pregrada, za katero se je doslej mislilo, da je nepremakljiva. To je, poudarjajo komentatorji, prvi odgovor novega parla-
OB POPOLNI PODPORI MATIČNEGA NARODA
Odgovor koroških Slovencev: dosleden bojkot preštevanja
Slovenci v Avstriji niso sami: podpira jih domača in mednarodna demokratična javnost - Izjava solidarnostnega odbora
menta na izid 20. junija in dejanski premik na levo, kateremu smo tedaj bili priča.
To je kmalu zatem poudaril tudi novoizvoljeni predsednik zbornice Ingrao, ki je v svojem pozdravnem govoru med drugim dejal, da je «za izhod iz krize, ki pretresa Italijo, potrebna strogost in pravičnost v
Pietro Ingrao
Pietro Ingrao je star 61 let, rodil se je pri Latini, v Laciju. Na rimski univerzi je diplomiral v pravu in v filozofiji, sicer pa je po poklicu časnikar. Zadnja predvojna leta se je Ingrao na vseučilišču zbližal z ilegalnimi antifašističnimi skupinami, leta 1940 pa je bil sprejet v KPI. Ko ga je policija iskala in sprožila proti njemu kazenski postopek pred posebnim fašističnim Sodiščem ga je partija poslala v Kalabrijo, od tod pa v Milan, kjer je delal v skrivnem uredništvu partijskega glasila «l’Unità». Po kapitulaciji Italije septembra 1943 se je Pietro Ingrao pridružil partizanom v severni Italiji, zadnje mesece pa v Rimu.
V	letih 1947-1957 je Ingrao bil glavni urednik lista. «l'.Unità» in član CK KPI. V vodstvo partije je bil izvoljen po osmem kongresu KPI leta 1956.
V	poslansko zbornico je bil prvič izvoljen leta 1948, pred desetimi leti pa je nekaj časa bil načelnik poslanske skupine KPI.
Pred štirimi leti ga je vodstvo KPI imenovalo za koordinatorja dela komunističnih skupin v deželnih svetih, od lanskega leta dalje pa vodi študijsko skupino za reformo državnega ustroja, o kateri je objavil več esejev. Verjetno je prav zadnja dejavnost, poleg političnih in življenjskih značilnosti, vplivala na njegovo kandidaturo in izvolitev na mesto predsednika poslanske zbornice.
izbirah, trdna morala, obnovitveni razum in čut demokratičnosti».
Ingrao je še dodal: «Resnost zastavljenih vprašanj kliče delavski Razred k sodelovanju pri vodenju 1talijanske republike.»
, Ingrao je še poudaril mnenje, da 3® v parlamentu potrebno sodelovanje vseh resnično demokratičnih sil, 4a se v celoti izvede republiška u-stava, ki je sad odporništva. Glede Zakonodajne dejavnosti, ki jo bo "tarala zbornica opravljati je Ingrao jnhenil tudi nekaj novih predlogov, k°t so sodelovanje z ostalimi zako-n°dajnimi telesi v državi (deželni syeti) in stalno posvetovanje s smrkati, kajti skrb parlamenta bo morala biti usmerjena k reševanju vPyašanj, ki jih postavljajo široki s °J| ljudstva, predvsem pa mladi-"a in žensko gibanje.
V1’0 pozneje je v Palači Madama /časni in najstarejši predsednik, dosmrtni senator Ferruccio Parri, /'oglasil izvolitev Amintoreja Fan-/"ija za predsednika senata. Fanfa-V1 Je prejel 270 glasov, medtem ko ^ 43 senatorjev oddalo bele glasov-™Ce- Za kroniko naj še omenimo, ?a so eno glasovnico razveljavili, er j® nanjo nekdo napisal (očitno v Polemiki s Fanfanijem), da gla-S d Za «generala De Gaulla».
izvolitvi je Fanfani spregovoril Pranim senatorjem, vendar je bil ■'•l®gov ton odločno drugačen kot In-Eraov. Medtem ko je prvi govoril /silo, premišljeno in z občutkom demokratične širine, pa je Fanfani Poudaril, da je kandidaturo «želel in P'e.jel». Poudaril je tudi. da bo kot Predsednik senata opravljal to vlo-g0 v duhu «služenja krščanski demokraciji».
Zdi se, da za imenovanje kandi-uature senatorja Fanfanija ni bilo ^ Parlamentarnih skupinah KD naj-ečjega navdušenja. Zato so se mo-.a' mobilizirati sami «vrhovi» stran-®- Tako so glasovnice poslancev in senatorjev sprejemali Zaccagnini, recoli in Bartolomei. Takoj potem, 0 so jih prešteli, so glasovnice za-gali, časnikarjem pa izjavili, da je menovanje bilo «skoraj soglasno», j i se, da dobra tretjina parlamen-.cev KD ni odobravala imenovala Fanfanija.
Kakorkoli že, zbornica in senat sta — v bistvu, z redkimi izjemami — izpolnili dogovor, sklenjen na
«vrhu» ustavnih strank pred nekaj dnevi. V naslednjih dneh se bodo te stranke morale sporazumeti še o razdelitvi ostalih mest, predvsem za predsedstva zakonodajnih komisij. Zatem pa se bodo začela prava pogajanja o sestavi vlade in njenega programa.
Iz kronike v Montecitoriu naj navedeno samo še zadržanje najnovejših parlamentarnih skupin: radikalcev in demoproletarcev. Prvi se sploh niso udeležili glasovanja, ker predsedujoči ni dopustil Pannelli, da bi kratko spregovoril. To namreč pravilnik na prvi seji, pred izvolitvijo predsednika, ne dopušča. Pannella in ostali so zato zapustili sejo in demonstrirali pred sedežem poslanske zbornice. Drugače so se vedli poslanci skupine DP, ki so sicer kritizirali dejstvo, da niso bili povabljeni na srečanje strank u-stavnega loka, vendar so oddali svoj glas za komunista Ingraa.
Če se vrnemo k vprašanju sestave vlade velja predvsem poudariti, da se igra v KD še ni končala Mnogi so namreč razumeli kandidaturo Fanfanija kot njegovo odstranitev iz vrha KD. Verjetno bo novi predsednik vsedržavnega sveta stranke poslanec Moro, vendar je za sedaj važno, da Fanfanija ne bo v delegaciji KD, ki se bo pogajala z ostalimi strankami. V odposlanstvu bo vsekakor tajnik Zaccagnini ter predsednika parlamentarnih skupin. Zato je sedaj glavna bitka v KD prav za izvolitev le-teh, ali pa (kot predlaga desnica) potrditev prejšnjih — Picolija in Bartolomei! a.
Že ta teden, vsekakor pred drugo sejo zbornice, ki jo je Ingrao sklical za petek, bodo na dnevnem redu mnoga neformalna srečanja med voditelji strank. V glavnem hodniku Montecitoria so mnogi o-pazili mrzlične stike med Berlin-guerjem in La Malfo ter Zaccagni-nijem z La Malfo in Biasinijem. 0-čitno je, da bodo — poleg socialistov — jeziček — na tehtnici pri teh pogajanjih tudi republikanci, saj so edina stranka, ki je vihar 20. junija ni potonil.
CANDIDA CURZI
Povečanje
industrijske proizvodni
RIM, 5. — Po uradnih podatkih je bila v maju industrijska proizvodnja zelo ugodna. V primerjavi z lanskim majem se je povečala za 16,8 od sto, v primerjavi z letošnjim aprilom pa za 2,3 od sto. V letošnjih prvih petih mesecih je industrijska proizvodnja stalno naraščala in je bila za 8,4 od sto večja kot v enakem obdobju lani.
RIM, 5. — Socialistična poslanska skupina je na svoji prvi seji izvolila Bettina Craxija za svojega načelnika, medtem ko bo dosedanji predsednik skupine Mariotti njegov namestnik.
Poslanska zbornica na svoji prvi seji.
(Telefolo ANSA)
LJUBLJANA, 5. — Če je kakšen ukrep neke vlade in nekega parlamenta po svojem bistvu in po o-bliki do kraja nedemokratičen, potem to v polnem smislu besede velja za jutrišnjo odločitev avstrijskega parlamenta, ki naj sprejme tako imenovani sveženj zakonov o u-reditvi manjšinskih vprašanj. Kaj je v tem svežnju? V njem je zakon o popisu posebne vrste, kar pomeni ugotoviti koliko je Slovencev in Hrvatov in njihovemu številu ustrezno dodeliti pravice. Drugi zakon, ki naj bi bil pospeševalni za manjšino v resnici daje manj kot ima zdaj, bi bil po svoji izvedbi povsem odvisen od izida preštevanja.
Tak je domenek treh avstrijskih strank. Domenek je tudi, da bi krajevne dvojezične napise postavili tam, kjer bi se na podlagi štetja izkazalo, da je več kot 25 odstotkov Slovencev. Avstrijska vlada in razni politiki so mesece in mesece skušali dopovedati, kako gre za povsem navadno metodo kar se da demokratičnega ugotavljanja števila pripadnikov manjšin, da bi tako lahko delili pravice, ki so zapisane v državni pogodbi.
Resnica je povsem druga. Prava resnica pa je takale: preštevanje oziroma zahteva o preštevanju je izšla že kmalu po podpisu državne pogodbe in to iz vrst najhujšib sovražnikov slovenstva na Koroškem. Veliko nemških nacionalistov zbranih pod krovno streho or-
ganizacije Heimatdiensta. C:lj je povsem jasen: skrčiti število Slovencev (spet naj bi jih delili v razne jezikovne skupine: Slovenci, vin-dišarji in podobno) in predvsem skrčiti dvojezično ozemlje oziroma to od vekov strnjeno slovensko o-zemlje razbiti na majhne otočke, posejane v nemško morje. Čez nekaj let bi speljali novo preštevanje. Vnovič bi bilo manj krajev s 25 odstotki Slovencev, tako da bi prišli kaj hitro do štetja, ki bi prikazalo da nikjer ni več nad 25 odstotkov Slovencev in ker jih ni, ni treba izpolniti določil državne pogodbe. Za primer služi štajerska. O njej izrecno govori državna pogodba. Toda avstrijski voditelji vseh strank in barv trdijo, kako na Štajerskem ni nobene slovenske manjšine.
Potemtakem ima preštevanje po avstrijskih preizkušenih metodah, ki so se izkazale že po treh povojnih ljudskih štetjih, ko so z grožnjami, potvorbami in vsakršnimi drugimi manipulacijami manjšali in krčili število pripadnikov slovenske in hrvaške manjšine, poglavitni cilj statistično izbrisati Slovence in Hrvate iz življenja dežele.
Zato gre zdaj za eno najbolj u-sodnih bitk, kar so jih bili koroški Slovenci v lastni zgodovini. Njihovo poglavitno orožje je državna pogodba. Ta pogodba pa je mednarodnega značaja. Z njo je b la Avstrija obnovljena po vojni kot neodvisna država. Torej je ta pogodba
UtiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiMiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiii 1111111111111111111111111111 iiitiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiii iii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii ii iii iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BLISKOVITA IN DRZNA AKCIJA IZRAELSKE VOJSKE NA UGANDSKEM LETALIŠČU
Osvoboditev talcev io poboj ugandskih vojako v
-, „V	...Va ■	r-v . . -	..., , ,	-
■to’:-'?'	---- ■ •	,■	'v 'f ■	..	"
Nepopisno veselje v Izraelu zaradi drznega podviga 4000 km od Ter A viva - Talci so bili v rokah skupine palestinskih teroristov, ki so prejšnji teden ugrabili francosko potniško letalo
TEL AVIV, 5. — Bliskovita akcija izraelske vojske v noči med soboto in nedeljo na letališče Entebbe v Ugandi s katero so osvoboditi talce, ki so bili v rokah skupine palestinskih gverilcev, talce, ki so jih gverilci zajeli z ugrabitvijo francoskega potniškega letala v preteklem tednu, je vzbudila v Izraelu nepopisno navdušenje, ki ga ne pomnijo od dnevov «bliskovite šestdnevne vojne» leta 1967, ko so Izraelske divizije razbile egiptovsko vojsko na Sinaju in v tednu dni dosegle Sueški prekop.
O tem dogodku sta v nedeljo in
danes obširno poročala televizija in radio, vendar pa je treba povedati, da je bil izraelski napad izveden 4 tisoč km daleč od domovine in da so Izraelci med napadom na ugandsko letališče pobili 20 u-gandskih vojakov in jih veliko število ranili.
Pred odhodom z napadenega letališča so Izraelci razstrelili večji del letaliških naprav, postavili so tempirane bombe na letališke steze, ki so po odhodu eksplodirale in jih hudo poškodovale. Da bi jih ugandska vojaška Teta!a ne zasledovala, so Izraelci uničili vsa vojna letala, ki so bila na letališču. Pri tej akciji ni šlo samo za osvoboditev talcev, med katerimi je bila večina izraelskih državljanov, ampak tudi za zelo dobro in podrobno speljano vojaško akcijo proti neodvisni afriški
Ugando kot ob povratku ustavila na letališču v Nairobijh. Odnosi med dvema državama so se hudo zaostrili.
Na zasedanju Organizacije afriške enotnosti v Port Luisu na otokih Mauritius so sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo sklicanje varnostnega sveta OZN in ostro obsojajo izraelski napad na Ugando v srcu afriškega kontinenta. Resolucija je bila soglasno sprejeta. V njej obsojajo tudi nameren poboj ugandskih vojakov in ugotavljajo, da izraelski napad na Ugando predstavlja grožnjo za svetovni mir. Poleg tega v resolueji pozivajo vse države članice Organizacije afriške enotnosti naj zaostrijo osamljenost Izraela, da ga prisilijo, da bo opustil svojo «agresivno politiko».
Ljudska fronta za osvoditev Palestine je o napadu Izraela na U-
gando objavila sporočilo v katerem pravi, da je pri napadu odločujoče sodelovala Kenija. Avstrijski dnevnik «Kurier» danes piše, da so bile zahodnonemška, francoska in švicarska vlada obveščene, da bo Izrael napadel letališče Entebbe, da osvobodi talce. Isti dnevnik piše, da se je izraelska vlada že v četrtek pogajala z oblastmi v Keniji, da bi omogočile izraelskim letalom, da pristanejo v Nairobiju. Zanimivo je, da vse vpletene države uradno zanikajo svoje sodelovanje ali pa, da bi kaj vedele o napadu.
Kot sporočajo, združeni narodi še niso odločili, kdaj bo varnostni svet razpravljal o izraelskem napadu na Ugando. Danes pa se je vnela polemika o obsodbi izraelskega napada. ki naj bi jo izrekel tajnik OZN Kurt Waldheim. Po prvih vesteh, naj bi Waldheim med svojim pri-
iiiiiiiiiiiriiifiiiiiiiiiiiii m n min um mu kihi unni iiiiiiiii n m n iiiiiiiiiii iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu n mil m iiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiui intimi ■■iiiiiiimtiaiiiiiiiaiii inalili
Hude posledice suše v Evropi
državi. Šlo je dejansko za vojaški napad na suverenost Ugande, kar ugotavljajo vlade držav afriške celine.
Izraelci so v bistvu uporabili teror v boju proti terorju. .Razumljivo je navdušenje rešenih talcev, ki jim je grozila smrt, razumljivo je tudi navdušenje izraelskega prebivalstva ob tako pogumni vojaški akciji, saj je v zadnjih časih Izrael na vojaškem in na političnem področju doživel precej porazov, vendar je nerazumljiva in hkrati obsodbe vredna akcija; s katero so Izraelci ponovno zasejali smrt v vrstah ljudi, ki so o Izraelu morda komaj slišali govoriti in ki so bili na letališču zato, da, so ščitili izraelska in druge talce pred palestinskimi teroristi, ki so grozili, da jih bodo pobili, če Izrael in nekatere evropske države ne osvobodijo palestinskih gverilcev, ki jih imajo v zaporih. U-gandski vojaki so bili hladnokrvno pobiti.
Dogodek je imel odmev v vsem svetu. Na Zahodu so nekateri državniki pohvalili izraelsko pobudo, ZDA m Velika Britanija pa celo uradno čestital; izraelski vladi. Toda razburjenje v arabskem, zlasti pa še v afriškem svetu je zelo veliko. V j Rampali je tamkajšnji predsednik Amin sporočil, da je poslal združenim narodom in Organizaciji za a-friško enotnost poslanico, v kateri «najodločneje obsoja sionistično invazijo in dodaja, da si njegova vlada pridržuje pravico ne samo zahtevati povračilo škode,. temveč tudi «°4§ov°riti na kateri koli možen način, da uravnovesi posledice agresije». Ugandska vlada obsoja tudi kenijsko vlado, saj so se izraelska letala, k/ so pripeljala komandose na letališče Entebbe, tako na poti v
uiiiMiimmiiiiiimiiiiiii|,|„I|,llllllll)llll|l|I|1I1(1M,llllllI||1|11||ll|ll[mmlilm(llll|(I1|lin(|1|I1||1|1|I|IMII111Illll,lllHi,llll|II(ll(llllltlllllMllmllll(lllllllllllll(ll||lll||
Stankom v Kairu na povratku v New York z otokov Mauritius izjavil, da je bila izraleska akcija na ugandskem letališču Entebbe «odkrita agresija». Pozneje so v krogih združenih narodov v Ženevi na zahtevo Waldheima to verzijo zanikali in izjavili, da je Walheim.ob «izrazu svojega zadovoljstva za o-svoboditev talcev» v resnici izjavil, da je treba izraelsko akcijo v U-gandi oceniti kot «kršitev suverenosti države članice OZN».
BRUSELJ, 5. — V Ottawi bodo jutri podpisali prvi sporazum o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju med EGS in industrijsko razvito Kanado. Menijo, da je ta dogodek zelo važen, saj bodo bolj smotrno uredili trgovinske odnose med evropsko deveterico in Kanado, ki ima veliko surovin.
Predsednik poslanske zbornice Pieno Uigiao med uvodnim posegom ob j odprtju dela skupščine.	(Teieioto ANSA) 1
Komunist Pietro Ingrao je predsednik poslanske zbornice, demokristjan Fanfani pa senata. To je glavni sklep prvih zasedanj o-beh vej parlamenta ob začetku sedme zakonodajne dobe. Bolj kof za ljudi gre tokrat za zmago političnega načela, da se je po 30 letih razbila pregrada, ki so jo ustvarili proti KPI .Tej stranki je parlament priznal danes popolno «domovinsko pravico» in jasno odpira vprašanje, ali naj še nadalje ostane v opoziciji. To bo, seveda, znano šele po pogajanjih za sestavo vlade
Drzna akcija izraelske vojske na ugandskem letališču Entebbe je presenetila ves svet. Izraelci so s tremi letali napadli ugandsko
letališče, pobili 20 ugandskih vojakov in mnogo drugih ranili ter rešili skupino talcev, ki je bila v rokah palestinskih teroristov, ki so prejšnji teden ugrabili francosko potniško letalo. Z občudovanjem tako bliskovite in nepričakovane akcije, je tudi obsodba za poboj ugandskih vojakov, ki so ščitili talce, da bi jih teroristi ne pobili, medtem ko so bila v teku pogajanja za njihovo osvoboditev. Napad na letališče Entebbe označujejo Uganda
in ostale afriške države za a-gresijo proti državi v srcu A-frike.
«Sedmi člen je naša pravica» in «Nne damo se preštevati» sta gesli, s katerima koroški Slovenci strnjeno napovedujejo bojkot nameravanemu popisu po jezikovnih skupinah, ki ga avstrijska vlada v brk vsem mednarodnim obveznostim misli izvesti pred sprejetjem zakona o «pospeševanju» dejansko pa dokončnem zatiranju slovenske manjšine na Koroškem in gornjem Štajerskem. Pri tem Slovence odločno podpira Jugoslavija, ki ugotavlja, da ima manjšina polno pravico da išče zaščite pri mednarodnih dejavnikih, če je ne najde doma.
MILAN, 5. — Tukaj so danes razpravljali o hudih posledicah suše v severni Italiji, predvsem v Lombardiji, kjer že dolgo časa ne dežuje in kjer je izredno hudo prizadeta zlasti živinoreja. Pravkar so sporočili, da so pšenico bolj zgodaj pospravili kot sicer, da pa bo zato pridelek za okrog 3 odst. manjši kot lani. Velike skrbi povzroča pomanjkanje vode za koruzo in sladkorno
z vsemi njenimi členi temelj avstrijske države. Torej tudi sedmi člen. ki govori o pravicah koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. In še to dodajamo: Jugoslavija je enakopraven in enakovreden sopodpisnik avstrijske državne pogodbe, njen podpis pa je bil pogojen z vključitvijo vsebine sedmega člena v pogodbo.
Koroški Slovenci v njihovem sedanjem odločilnem boju niso sami. Prvič v povojnem življenju Avstrije se je zgodilo da se je zganila avstrijska demokratična javnost o čemer priča ustanavljanje in delovanje solidarnostnih odborov. Taki odbori so tako v Celovcu kot na Dunaju, v Salzburgu in drugih mestih. V njih so zastopani pripadniki vseh političnih strank in svetovnonazorskih skupin od katoličanov do komunistov. Poglavitno geslo v celotnem delovanju teh odborov je zahteva po dosledni izpolnitvi sedmega člena, ker je ta izpolnitev preizkusni kamen demokratičnosti Avstrije. Tisti, ki danes segajo po pravicah manjšine bodo jutri segli po vseh demokratičnih pravicah državljanov. Zato je sedmi člen ne samo pravica manjšine, pač pa pravica vseh demokratov.
Koroški Slovenci imajo neomajno podporo matične domovine. O tem priča nedavna razprava v zveznem zboru jugoslovanske skupščine kjer je tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic jasno povedal, da pomeni preštevanje manjšine kršitev državne pogodbe in da Jugoslavija nikoli ne bo privolila v tako kršitev. O zavzetosti Jugoslavije za boj koroških Slovencev priča dejstvo, da je predsednik Tito sam sprejel delegacijo Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev in jim zagotovil vso podporo, vse dotlej dokler njihovo vprašanje ne bo rešeno sporazumno z njimi in v njihovo zadovoljstvo.
V imenu Slovenije je vso podporo bò.fu koroških Slovencev izrekel v nedeljo na velikem zborovanju v Mariboru tainik Socialistične zveze Slovenije Milan Kučan, ko je dejal med drugim :
«Razumljiva je želja naše manjšine. da si zaščito poišče pri mednarodnih dejavnik’h, ker je ne more dobiti doma v lastni državi. Taka želja naše manjšine uživa polno podporo in pomoč naše države, matičnega naroda. Ne moremo se strinjati z očitkom da je taka naša podpora manjšini vmešavanje v notranje zadeve Avstrije. Gre konec koncev za kršitev državne pogodbe. Za njeno izpolnjevanje je kot sopodpisnica odgovorna tudi Jugoslavija.
Gre za našo manjšino, na katero želijo avstrijske oblasti izpeljati pravni genocid. In pri tem smo vsi v Jugoslaviji enotni, enako občutljivi in enako odločni. Gre za naše narodno telo, za naše ljudi, za naš jezik in kulturo, gre za del našega boja.
Kaj sodijo in mislijo koroški Slovenci sami glede načrtov avstrijske vlade z njimi so že neštetokrat izpovedali. Poglavitno geslo s katerim gredo danes v boj je bilo v soboto vr.ovič izpisano na velikem protestnem zboru odbornikov in zaupnikov vseh slovenskih organizacij na Koroškem:
«Člen sedem naša je pravica.» In ne damo se preštevati. Zbor so pozdravili predtavniki solidarnostnih odoborov za pravice koroških Slovencev iz Celovca. Salzburga in z Dunaja. Izrekli so popolno podporo vseli avstrijskih demokratov k pravičnemu boju koroških Slovencev.
Težnje in zahteve zbora, ki so težnje in zahteve vseh Slovencev izraža resolucija, ki so jo sprejeli in pravi:
Z odločnim protestom zavračamo osnutek zakona o narodnih skupinah ter nameravano spremembo zakona o ljudskem štetju, ki pomenita poskus revizije avstrijske državne pogodbe.
člen 7 ne predvidela nikakršnega številčnega ugotavljanja pripadnikov slovenske narodne skupnosti — ne ob podpisu državne pogodbe, toliko manj 21 let po njeni sklenitvi — ker predlagana zakona ne jamčita narodnih pravic iz člena 7 na celotnem ozemlju s «slovenskim ali mešanim prebivalstvom» Koroške in štajerske slehernemu pripadniku slovenske manjšine, ter načrtovana zakona tudi v ostahh določilih ne upoštevata zahtev in predlogov koroških Slovencev niti rezultatov nedavnih pogajanj temveč potiho pripravljata likvidacijo slovenskega pouka na osnovnih šolah ter poslabšanje in bistvena ožitev pravic predvsem glede upravnega in sodnega jezika.
Podpiramo osrednji organizaciji in piedstavnike v njihovem prizadevanju za dosego naših pravic m obso-
peso. Če ne bo še dežja, bodo posle- i jamo vse poskuse obrekovanja in ridice katastrofalne, menijo v Mila- ! siljevanja ne samo narodnih pred-nu in Bologni kjer pravijo, da je ' stavnikov ampak tudi neštetih drugih do sedaj v Lombardiji in Emiliji naj- Slovencev proti katerim uporabljalo manj za 50 milijard lir škode. Huda i varnostne oblasti v zadnjem času je tudi suša v Franciji in v Veliki sredstva psihičnega nasilja.
Britaniji.
Na sliki:	Razpokana, posušena
zemlja na prizadetem delu britanskega otoka.
Zahvaljujemo se narodom in na
DRAGO KOŠMRLJ
(Nadaljevanje na zadnji slrani)
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO TRIDNEVNI RAZPRAVI V DEŽELNEM SVETU
DIJAKI SO PISALI ŠEST UR OB PEKLENSKI VROČINI
Z večino glasov izglasovan zakon Pismena naloga iz splošne kulture
o popravilih na javnih zgradbah
Poudarjena kritična stališča PSI in KPI - Danes razprava o pomoči prizadetim kmetovalcem in živinorejcem
Deželni svet je na včerajšnji seji po tridnevni razpravi izglasoval zakon, ki določa finančna sredstva iz solidarnostnega sklada za obnovo javnih zgradb — v prvi vrsti šolskih stavb — ki jih je poškodoval potres točno pred dvema mesecema. Norma je bila izglasovana z večino glasov: proti so glasovali komunisti, soc alisti in liberalci, predstavniki Slovenske skupnosti, Furlanskega gibanja in MSI pa so se vzdržali.
Razprava o tem novem zakonu v pomoč potresnim območjem je — kakor smo poročaii v prejšnjih dneh — dala povod za širši pregled posegov, ki jih je deželni odbor namenil potresencem po 6. maju, in njihove uspešnosti oziroma neuspešnosti. Iz vrst PSI in KPI je prišlo več kritičnih pripomb tako kar zadeva normo v razpravi, kakor tudi v zvezi s splošno gospodarsko in socialno politiko, ki jo vodi sedanja večina v deželi. Kritike so veljale v prvi vrsti pomanjkanju prave povezave med posameznimi posegi, pa tudi pomanjkanju okvirnega načrta za obnovo prizadet h krajev. Svetovalci so nadalje poudarili nujnost priprave ustreznega globalnega načrta, ki naj bi zajemal bodisi nujne posege za priznanje takojšnje pomoči prizadetemu prebivalstvu, kakor tudi srednjeročne posege za obnovo opustošenih območij. Socialisti in komunisti so očitali sedanjemu odboru, da ni kos nalogam, ki jih nalaga obnova po potresu in da si je s počasnim in neurejenim poslovanjem zapravil zaupanje širokih množic Furlanije - Julijske krajine.
Pomanjkljivosti v ravnanju deželnega odbora in več na do potresen-cev so prišle ponovno do izraza tudi v besedilu novega zakona, zaradi česar so posamezne svetovalske skupine, predvsem pa KPI in PSI, med razpravo vložile več popravkov k izvirnemu besedilu zakonskega osnutka. Tudi okrog teh popravkov se je včeraj v deželni skupščini vnela živahna razprava, večina pa je zavrnila vse popravke, ki jih je predlagala opozicija, medtem ko so bili nekateri popravki manjšega dometa sprejeti.
Pred končnim glasovanjem so posegli v razpravo s krajšimi glasovalnimi izjavami svetovalci Pupp> ni (MF), Štoka (SSk), Trauner (PLI) in Lonza (PSDI), medtem ko so svetovalci Volpe (PSI), Rosari (KPI) in Biasutti (KD) še enkrat poudarili stališča ustreznih strank do obravnavanega problema in do politike deželnih organov do prizadetih po potresu na splošno. Socialist Volpe je naglasil, da je večina s sistematičnim odbijanjem popravkov, ki jih je vložila opozicija v želji, da bi uspešneje pomagali prizadetemu prebivalstvu, praktično zaprla vrata vsakemu dialogu. Hkrati s tem se je izkazalo, da postaja politika deželne vlade z vsakim dnem, ki nas časovno oddaljuje od dneva naravne katastrofe, čedalje bolj toga, tako da je soočanje posameznih
Komunist Bosari je tudi naglasil zaprtost deželnega odbora in njegovo nezmožnost, da bi redno delovali bodisi kar zadeva odpravo posledic po potresu kakor tudi kar se tiče rednega upravljanja deželne stvarnosti. Bosari je nadalje očital deželni vladi, da nastopa tudi v okviru tega zakona z omejenimi gledišči, ne da bi upoštevala potrebo po celovitem načrtovanju obnove in ne da bi se končno enkrat za vselej spoprijela z vsemi problemi, ki jih je v naših krajih sprožil potres. Zadnji je spregovoril demokristjan Biasutti, ki je zagovarjal delovanje odbora in naglasil, da se trenutno, v fazi najhujše nuje, prevzemajo v pomoč potresnikom pač le nujni sklepi, globalno načrtovanje obnove pa bo sledilo, kakor hitro bodo v opustošenj krajih rešena najnujnejša vprašanja.
Pri končnem glasovanju je bila
norma kakor rečeno sprejeta z večino glasov, s posebnim dodatnim glasovanjem pa je skupščina odredila, na norma stopi v veljavo še isti dan, ko bo objavljena v uradnem vestniku. Skupščina se bo ponovno sestala danes, ko bo na vrsti razprava o zakonu, ki določa deželno pomoč za prizadete kmetovalce in živinorejce.
® Avstrijski generalni konzul v Trstu dr. Franz Pernegger je bil včeraj na vljudnostnem obisku pri predsedniku deželnega sveta A. Pittoni-ju. Pittoni se je konzulu zahvalil za pomoč, ki so jo Avstrijci po 6. maju izkazali potresencem Furlaniji, Kamiji, Reziji in Beneški Sloveniji. V nadaljnjem pogovoru sta se Pittoni in Pernegger dotaknila še drugih vprašanj skupnega interesa, zlasti kar zadeva gospodarsko sodelovanje med našo deželo in Avstrijo.
zaključila prvi del zrelostnih izpitov
Na znanstvenem in klasičnem liceju, na trgovskem zavodu in na učiteljišču trije izmed štirih naslovov enaki ■ Pričetek ustnih izpitov v četrtek
Šolske vesti
Med prvim dnevom mature na klasičnem liceju.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'xiiiiiiiiiiiiiiiiiii'MiiiiiriiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiini iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii im iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiia
DOLGE VRSTE AVTOMOBILOV NA OBALNI CESTI IN NA MEJNIH PREHODIH
Prazno mesto in natrpane plaže pod žgočim soncem julijske nedelje
Ena oseba težko ranjena pri čelnem trčenju na Kolonji ■ Med ribarjenjem v novem pristanišču pade! v morje in utonil
Prvo nedeljo v juliju so označevale prazne mestne ulice in natrpane plaže. Izredna vročina je namreč že v zgodnjih jutranjih urah zvabila Tržačane v bližnjo in bolj oddaljeno mestno okolico. Dolge vrste avtomobilov so se vile po vseh cestah, ki vodijo iz mesta. Zlasti je bila natrpana obalna cesta in cesta, ki vodi k mejnemu prehodu pri škofijah, kjer se je nabrala izredno dogla vrsta avtomoblov, ki se je, kljub neumornemu delu obmejnih organov, le počasi prebila skozi mejni prehod in se razpršila po sončnih istrskih plažah.
Kot običajno, so bile tudi tokrat vse plaže naše dežele polno zasedene. Tržačani so množično navalili v Grljan in v Sesljan, dejansko pa je bila vsa obala polna kopalcev. Ob obalni cesti so b'li namreč ves dan parkiram številni avtomobili, ki so jih pustili kopalci, .ki jim. nekaj minut rebri ni ovira za kopanje na nekoliko manj natrpani plaži in običajno tudi v čistejši vodi. Dolge vrste na mejnih prehod h pa pričajo, da se je mnogo Tržačanov odločilo za istrske plaže. Če tem dodamo še Gradež in Lignano ter seveda Barkovlje za tiste, ki nimajo avtomobilov ali se jim ne ljubi predolgo voziti pod žgočim soncem, smo izčrpali skoraj vse cilje nedeljskih izletnikov iz našega mesta.
Tudi v nedeljo je bilo nekaj pro-
stališč tudi do osnovnih problemov metnih nesreč. Najtežja se je pnpe obnove po potresu praktično nemogo- tila na Kolonov bližini križišča Ul
če. Tudi iz teh razlogov — je zaključil Volpe — bodo svetovalci PSI glasovali proti zakonu.
Kolonja z Ul. Fabio Severo. 24-letni Luc o Lubis iz Ul. S. Giorgio je vozil svoj avto fiat 128 proti uni-
«i»»»iu»»»»n«.HHinii»iiiiiiiitiii»,*,iiiii*,*,,,,,,,,,,,ll,,,,,,,,,mi
.............limili.....umni.........
STA VKA S SPREVODOM PO MESTNIH ULICAH
ZARADI NEVZDRŽNEGA STANJA STAVKA DELAVCEV OBRATA CMI
mostov brez naročil
Tovarna žerjavov in
V Trstu so včeraj stavkali delavci tržaškega obrata CMI (Costruzioni Meccan che Industriali). Stavkajoči so s transparenti v sprevodu obhodili nekaj mestnih ulic, da bi o nevzdržnem stanju v obratu obvestili tudi širšo javnost. Zahtevali so izboljšavo produktivnosti ter tehnološko obnovo obrata, razširitev or-ganika in zagotovila za zaposlene.
Vsi ti cilji so namreč danes precej daleč, saj je CMI ostal prakteno brez naročil. Upali so sicer, da bodo dobili vrsto naročil za nabavo tehnične opreme za tržaško pristanišče, a tudi to upanje je šlo po vodi. Vodstvo tržaškega pristanišča se ie namreč obrnilo na neko podjetje izven dežele. Delavci in sindikati pa so mnenja, da je ta odločitev povsem neoprav cljiva, saj izdeluje CMI, nekdanja delavnica Pont; e gru CRDA, mostove in žerjave že od leta 1895 in je vedno uživala ugled.
Na vsak način so delavci sklenili, da bodo vprašanje povsem razčistili. Če obratu CMI ne naročijo izdelave tehnične opreme za tržaško pristanišče, bi to lahko za tukajšnje podjetje pomenilo konec — in morda je prav to cilj določenih krogov.
Predstavniki tovarniškega sveta CMI so se včeraj sestali z deželnim odbornikom za industrijo in trgovino Stopperjem. ki jim je zagotovil, da se bo zavzel za srečanje delegacije dežele, pristaniške ustanove, sindikatov in uprave obrata. Do tega srečanja naj bi prišlo pred 22. julijem.
Predstavništvo delavcev je nato
V nedeljo sta se poročila ALEKSANDER HROVATIN in
MARINA ČOK Veliko ljubezni in razumevanja jima iz srca želi
kolektiv ZTT
sprejel še župan Spaccini, s katerim je bil tudi odbornik Abate. Občinska zastopnika sta zagotovila, da si bo občinska uprava še naprej prizadevala, da ' i obratu zagotovili primerna naročila.
• Drevi ob 21. uri se sestane zgo-niški občinski svet, ki bo obravnaval še preostale točke dnevnega reda, ki jih niso obravnavali pred 14 dnevi.
PSI zahteva sestanek strank ustavnega loka
Pokrajinsko tajništvo PSI je včeraj izdalo tiskovno poročilo, v katerem kritično ocenjuje stališče KD, k: še ni odgovorila na predloge socialistov in onemogoča, da bi vodili ključne organe bistvene važnosti za tržaško gospodarstvo odbon, ki bi odražali široko koalicijo strank u-stavnega loka, ki so preprečile komisarsko upravo v tržaški občim m v tržaški pokrajini. Delavske zadruge in EZIT sta po mnenju socialistov le najpomembnejša primera u-stanov, ki ne delujejo, ker nista bila še imenovana predsednika, obe ustanovi bi morali pr pomoči h gospodarskemu razvoju Trsta, zaradi sklepa KD, ki preprečuje sodelovanje pri upr vljanju ustanov tistim strankam, katerih glas sprejema v okvir ustavnega loka pa sta povsem paralizirani. Pokrajinsko tajništvo PSI torej zahteva, da se na sestanku strank ustavnega loka preveri stanje v vseh javnih ustanovah tržaške pokrajine. Obenem pa PSI naglaša. da ne namerava m J siti več odgovornosti, ki jm je sprejela na c snovi sporazumov levo-srednske koalicije in da o , f ne bo sklenjen sporazum med s - ' kami ustavnega loka, odstopi so- j cialistični predsedniki tržaške nilnice, Sklada za Trst in pokrajin-j skega nadzornega odbora.
verzi in na ovinku tik pred križiščem je prišlo do čelnega trčenja z oplom, ki ga je v nasprotni smeri vozil 51-letni Ubaldo Minischetti iz Ul. Gallei 13. Prav Minischetti je pri nesreči utrpel najhujše poškodbe in so ga s pridržano prognozo sprejeli na kirurški oddelek tržaške bolnišnice. Lažje poškodbe pa sta zadobila Lubis in njegova sopotnica, 16-letna Luciana Isersi. V bolnišnici so jima dali prvo pomoč in ju odslovili.
V nedeljo je tudi morje terjalo smrtno žrtev. Gre za 60-letnega Pa-squaleja Brancaccia iz Ul. d’Alviano 35, ki so ga v novem pristanišču dobro poznali, saj je prihajal vsako jutro ribarit na 5. pomol. V nedeljo zjutraj pa se je zgodilo nekaj nepredvidenega. Moža je zadela nenadna slabost, mord.a pa je preveč sunkovito potegnil za trnek in s pručko, na kateri je sedel, padel v morje. Prvi,ga je opazil ribič, ki je s svojim čolnom priplul mimo pomola okoli 7. ure zjutraj in je zagledal plavajoče truplo. Na kraj so nemudoma prihiteli reševalci Rdečega križa in potaplači tržaških gasilcev, nesrečnežu pa niso več mogli pomagati.
SOLI POTRJEN ZA PREDSEDNIKA
Seja deželnega odbora sindikata časnikarjev
Včeraj je bila prva seja novoizvoljenega odbora sindikata časnikarjev Furlanije - Julijske krajine. Na seji so si odborniki razdelili funkcije. Za predsednika je bil potrjen časnikar tržaškega uredništva dnevnika «H Messaggero Veneto» Danilo Soli ; časnikar Primorskega dnevnika Vojmir Tavčar je bil izvoljen za podtajnika, časnikar Radia Trst A Saša Rudolf pa bo skrbel za stike z bližnjimi deželami. Na včerajšnji seji je sindikat razpravljal tudi o težkih vprašanjih, ki zadevajo vsedržavni tisk in se odražajo v naši deželi: zato bo tudi v Furlaniji -Julijski krajini jutri 24-urna stavka časnikarjev.
• Na tehničnem zavodu Carli so odprli vpisovanja na trgovski stroki (trgovinski odsek, odsek za zunanjo trgovino in odsek za programatorje) in na stroko upravne tehnike in dopisnike v tujih jezikih, poleg tega Pa na večerne tečaje upravnega odseka trgovinske stroke za delavce -študente. Tajništvo je odprto vsak dan od 10.30 do 11.30. Vpisovanja bodo zaključili 24. julija.
zbor Rdeča zvezda iz Saleža. Svoj višek je manifestacija dosegla v nedeljo, ko je nastopilo 100 združenih zborov in Slovenije v zasedbi okoli 3500 pevcev, organizator pa je priredil tudi sprevod in ogled karakterističnih krajev.
Za miade pevce Rdeče zvezde je bilo dvodnevno gostovanje v matični domovini pravilna nagrada za njihov celoletni trud in so tako imeli priložnost, da obogatijo svoje znanje in poglobijo prijateljske vezi s sorodnimi zbori v Sloveniji.
b. s.
Pevski zbor V. Vodnik navdušil toskansko publiko
Dolinski pevci so se vrnili z-.dolgega gostovanja v Fivizzanu navdušeni nad lepim sprejemom gostiteljev, zadovoljni s . kvpjim petjem na četrtem poletnem srečanju pevskih zborov, kjer so zadovoljili številno publiko, ki je z zanimanjem sledila programu in z burnim ploskanjem nagrajevala dobro petje Dolinčanov. Čeprav je deseturna vožnja v izredni vročini, tudi nad 40 stopinj v avtobusu, precej skrhala moči in glasove, pa so dolinski pevci odlično peli tudi naslednjega dne v stolnici in nato pri poslovilnem kosilu. Povsod so bili deležni odobravanja in čestitk. Daljše poročilo o doslej najlepšem gostovanju pevskega zbora dolinskega prosvetnega društva bomo objavili v prihodnjih dneh.
V. K.
Z nalogo iz splošne kulture se je včeraj na vseh višjih srednjih šolah končno zaključil pismeni del zrelostnih izpitov. Predvideno je sicer bilo, da bodo to nalogo opravili prejšnji četrtek, a vsem znani škandal v Vigevanu, ko je za naslove nalog predčasno izvedelo preveč zainteresiranih, je prisilil ministrstvo, da je preneslo začetek in nekoliko spremenilo potek mature. Danes in jutri bodo komisije pregledale izdelke in zatem bo na vrsti še zaključni del, to je ustna preizkušnja.
če bi včeraj vprašali dijake, kako je bilo, bi nam najbrž odvrnili: «Vroče!» In res je bila prav neznosna vročina, ki se že nekaj dni stalno stopnjuje, prva značilnost včerajšnje preizkušnje. Sonce je neusmiljeno pripekalo in prepričani smo, da je še kako vplivalo na kandidate, ki so pisali šest ur zaporedoma. Morda se zdi ta faktor nepomemben ali vsaj nebistven; vendar smo mnenja, da je to nov očiten dokaz, če jih še ni dovolj, da današnja matura še zdaleč ne more nuditi realne slike znanja in pripravljenosti dijakov. Matura je celoten potek šolanja in ne en sam nastop, ki ga lahko pogojujejo o-sebna razploženja, sestava komisij ali ceno klimatski pogoji.
Pred pregledom naslovov nalog na posameznih šolah, se vsiljuje novo yprasanje. Ali bomo morali še dolgo ugotavljati, da ministrstvo noče poskrbeti za slovenski prevod? Tudi tokrat so namreč .z ministrstva poslali zapečatene ovojnice z naslovi v italijanščini, tako da so morale komisije še prevajati. Ne da bi govorili o kvaliteti prevodov, ostaja dejstvo, da so neizbežne razlike pri prevajanju, ki so bi lahko celo vplivale na dijake.
Dijaki so imeli na razpolago šest ur. Imeli so možnost, da so izbrali enega izmed štirih naslovov. Na klasičnem in znanstvenem liceju, na učiteljišču in na trgovski akademiji so bili prvi trije naslovi e-naki, majhne razlike so bile le v prevodih. Četrti naslov pa je bil
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Pevci «Rdeče zvezde» v Št. Vidu pri Stični
V soboto in nedeljo je bil ob praznovanju dneva borca v Št. Vidu pri Stični tradicionalni pevski tabor, se pravi pevska revija, na kateri sodelujejo zbori iz Slovenije in iz zamejstva. Na predvečer je nastopilo 15 zborov, med katerimi naj omenimo predstavnike madžarske manjšine, pevski zbor iz Doberdoba na Goriškem in mladinski
povsod različen in je nekako odgovarjal usmeritvi posamezne šole.
Naslovi so bili naslednji:
1.	Samo jezik je to, kar izenačuje. Enak je, kdor se zna izražati in kdor razume izražanje drugih. Ni važno, ali je bogat ali reven, dovolj je, da govori. («Scuola di Bar-biana: Lettera a una professoressa»),
2.	Zakaj imamo lahko Danteja pesnika za sodobnega.
3.	Liberalizem in narodnostna gibanja v srednji in vzhodni Evropi od. 1848 do II. svetovne vojne: razpad večnarodnostnih cesarstev in nova družbena in ozemeljska ureditev.
Na klasičnem liceju je bil četrti naslov tak:
Dediščina antičnega pri Canovi in pri Davidu.
Na znanstvenem liceju:
Interdisciplinarnost znanstvenih ved in enotnost znanja.
Na učiteljišču:
Komentiraj naslednji odlomek francoskega pisatelja iz prejšnjega stoletja: «Vzgoja in samo vzgoja dela narode velike, ohranja njihovo veličino, preprečuje njihov propad in j/h po potrebi dviga iz njihove nesreče.» (F. Dupanloup).
Na trgovskem tehničnem zavodu:
Niti najpopolnejši tehnični napredek ne more sam odpraviti neomikanega načina življenja. To, čeprav tehnično izpopolnjeno, bo še slabše in nasilnejše.
Kot kaže, je največ- dijakov izbralo prvi naslov, ponekod pa so se odločili tudi za četrtega. To velja predvsem za učiteljišče,, ter za trgovsko akademijo.
123 kandidatov (med katerimi so tudi trije privatisti) na slovenskih šolah čaka torej še ustno izpraševanje. Na znanstvenem in klasičnem liceju ter na učiteljišču bodo pričeli z ustnimi izpiti v četrtek, 8. t.m., medtem ko bodo na trgovski začeli v petek. Na klasičnem liceju, kjer je 12 kandidatov, bodo najprej odgovarjali goriški dijaki. Zadnji kandidat bo na vrsti že v soboto. Na znanstvenem liceju so izžrebali črko M, tako da bo prva na vrsti kandidatinja, katere priimek se začne z M. Ustna izpraševanja se bodo zavlekla do petka, 16. t.m. Na trgovskem zavodu bodo prvi odgovarjali dijaki A razreda. Začeli bodo s črko P. Ustnih preizkušenj bo konec v petek, 16. t.m. Na učiteljišču bodo prvi odgovarjali kandidati iz Gorice. Žreb je nadalje odločil, da bodo nato na vrsti privatisti in nazadnje še Tržačani. Pričetek ustnih izpraševanj bo vsak dan ob 8. uri.
Kavnaieijstvo državnega znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren v Trstu, Ul. Caravaggio- 31/1., sporoča, da dne 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1976-77. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Zavodski svet državnega učiteljišča «A- M. Slomšek» v Trstu obvešča starše, da nudi tržaška občina štipendije in podpore potrebnim dijakom, ki so obiskovali šolo v šolskem letu 1975-76. Zainteresirani naj vložijo prošnjo na šob skupaj s kopijo davčne prijave (mod. 740 ab 101) do 15. julija.
Zavodni svet srednje šole Fran Erjavec obvešča starše, da lahko vložijo na šolo prošnjo za dodebtev občinske podpore za knjige in za šolske potrebščine. Prošnji mora biti priložen obrazec davčne prijave (o-brazec št. 740 ali 101).
Ravnateljstvo državnega znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren» v Trstu, Ul. Guardi ella 13 A, sporoča, da dne 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1976-77. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne strokovne šole za industrijo in obrt sporoča da je v teku vpisovanje za novo šol sko leto v sekcije za orodne meha nike, za monterje in popravljavce ra diov in televizij ter za kemijske ana litike (predvsem za dekleta) do 20 julija.
Razstave
«LUČI IN ZVOKI»
V MIRAMARSKEM PARKU
Tedenski razpored večernih predstav «Luči in zvoki» v parku Miramarskega gradu:
OB PONEDELJKIH : tedenski počitek.
OB TORKIH :
ob 21.30 v nemščini; ob 22.45 v italijanščini.
OB SREDAH :
ob 21.30 v angleščini; ob 22.45 v italijanščini.
OB ČETRTKIH : ob 21.30 v srbohrvaščini; ob 22.45 v italijanščini.
OB PETKIH :
ob 21.30 v itabjanščini; ob 22.45 v nemščini.
OB SOBOTAH :
ob 21.30 v slovenščini; ob 22.45 v italijanščini.
OB NEDELJAH : ob 21.30 v nemščini; ob 22.45 v italijanščini.
V pričakovanju preverjanja oddaje v srbohrvaščini ter do novega obvestila bosta obe četrtkovi izvedbi (ob 21.30 in ob 22.45) začasno v itabjanščini.
Kino
V	občinski galeriji na Trgu Unità je odprl razstavo svojih novejših del tržaški slovenski slikar Franko Vecehiet, ki bo razstavljal do 12. t.m. Z njim razstavlja mlada slikarka Margherita Veha.
V	galeriji «Tergeste» bo danes Ondina Moruzzi - Brunetti odprla razsta vo svojih najnovejših del. Razstava bo odprta do 31. t.m.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 6. julija DUŠICA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.33 — Luna vzide ob 15.35 in zatone ob 0.07.
Jutri, SREDA, 7. julija MANICA
Vreme včeraj:	Naj višja dnevna
temperatura 30,2 stopinje, najnižja 22,2, ob 19. uri 27. Zračni pritisk 1010,9 mb pada, vlaga 67-odstotna, nebo malo oblačno, brez vetra, morje mirno, temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. in 5. julija se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
Umrli so: 77-letni Carlo Alberto Ve-nier, 43-letni Ferruccio Paoletti, 77-letni ..Giuseppe. ,Dio,, iSJetab.. «Oscar Gran, 81-letni Giuseppe Covacich, 23 ur star Paolo Dobrinja, 61-letni Vittorio Zanuttov 63-lefcni .Massimiliano Bernardini, 86-letni Luigi Fenek, 74-letni Agostino Musenich, 75-letni Cvetko Verginella, 65-letna Anna Žele, 81-letna Alice Marini vd. Bani, 60-letni Gualtiero Mosetti, 30-letni Claudio De Odorico.
Kljub prepovedi so kopalci «navalili» tudi na portič.
PULICASA
DREVORED TERZA ARMATA 12/a TELEFON (040) 69336
Moderni urad,
gostejši promet,
novi materiali za obloge
zahtevajo vedno popolnejše znanje
v vseh najmodernejših tehnikah
čiščenja.
Podjetje PULICASA
vedno med vodilnimi pri uporabi
strojev, pripomočkov,
izdelkov, predstavlja
nov in hiter način
čiščenja.
F. Vecehiet in Velia v občinski galeriji
. Pred dnevi smo pisali, da v Kraški galeriji v Repnu gostuje ta mesec tržaški likovnik Franko Vecehiet. Danes spet javljamo, da se je Franko Vecehiet sinoči predstavil tržaškemu občinstvu v občinski galeriji, kjer prvič razstavlja. Ker je januarja razstavljal v dolinski «Torkli», je to torej njegova že tretja razstava v letošnjem letu.
Franko Vecehiet je prinesel v tržaško občinsko galerijo približno ducat in pol svojih grafik, ki jih je lahko ločit; v dve struji. Vse so sicer njegova letošnja bera, vendar spada nekaj listov med njegova «stara» dela, nekaj pa je najnovejših. Poslednja so praktično že skoraj brez osnovnega motiva in se izražajo le v zelo nežnih, prefinjenih barvah.
Za Vecchieta smo rekli, da tokrat prvič razstavlja v tržaški občinski galeriji in še to ne sam, ker deli galerijo z mlado tržaško likovnico Margherita Velia, ki je razobesila na stene nekaj svojih platen in risb. Ko govorimo o platnih, mislimo na resnična platna in ne na običajna olja, kajti mlada slikarka svoja dela sestavlja iz trikotnikov, kvadratov in raznih drugih pravokotnikov različnih barv. Seveda vse iz platna. Rade volje ugotavljamo, da znajo njena tovrstna dela biti tudi zanimiva, pa čeprav ima likovnica za seboj res malo izkušenj z občinstvom.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137. Milje; tel 271-124,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina - Ali'Igea, Ul. Ginnastica 6: Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna. Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
BANCA Dl CREDITO. Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BAN KA
•	; s.P.A. .-V'1'
TRST - ÙìilCA F. FfLZI TO	" 61-4«è‘
TEČAJI VALITI V MILANU DNE 5. 7.1976 Ameriški dolar:
Funt šterbng Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma: debeb drobni
Dinar: debeb drobni
debeli
drobni
838.50 830,-
1532.— 338,25
175.50 20,6.5
323.—
44.75 842.— 305.— 134.— 185.— 148,—
22,50
23.75 45.— 45,-
M1RAMARSKI PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi; ob 21.30 «Der Kai-sertraum von Miramare» (v nemščini); ob 22.45 «Cesarski sen v Mi-ramaru» (v itabjanščini).
Ariston 21.30 «Tobor». Barvni znanstvenofantastični film.
Mignon 16.30 «I prosseneti (I maniaci sessuali)». Igrajo Alain Cuny, Luciano Salce, Juliette Meyniel, Stefania Casini. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30—22.00 «Il gattopardo». Barvni film v režiji Luchina Viscontija. Igrajo Buri Lancaster, Claudia Cardinale in Alain Delon.
Fenice 16.30 «La fine deU’innocenza». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Excelsior 16.30 «Per un pugno di diamanti». Peter Fonda. Barvni film.
Nazionale 16.30 «Il principe Azim». Barvni film.
Eden 16.30 «Il sapore della paura».
Ritz 16.30 «Quattro mani per spaccare, quattro piedi per uccidere». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Aurora 16.00 «Tre contro tutti». Barvni film, v katerem igra Frank Sinatra.
Cristallo 16.30 «Lezioni private». C. Baker. Barvni film.
Capitol 16.30 «L’arancia meccanica». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 « Hard - Core, profumo di vergine». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 « Il profeta del goal » (življenje in uspehi nogometaša Johna Cruiyffa). Barvni film.
Impero 16.00 «La valle deU’Edeb». Barvni J'ilm, v katerem nastopa James Dean.
Vittorio Veneto 17.00 «Crazy Joe». Peter Beile. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Ideale 15.00 « Mark il pobziotto ». Franco Gasparri, Lee Cobb. Barvni film.
Radio 16.00—22.00 «La caduta dell'impero romano». S. Loren. Barvni film.
Astra Zaprto.
Giardino Pubblico 21.00 «La poliziotta». Renato Pozzetto in Mariangela Melato. Barvni film.
Volta (Milje) Zaprto.
Razna obvestila
Naiodna in študijska knjižnica obvešča občinstvo, da bo dc 31. avgusta odprta po poletnem umiku, t.j. vsak dan razen sobot od 8. do 16. ura neprekinjeno.
Slovensko dobrodelno društvo obvešča starše, da bo odhod dečkov v kolonijo v Nabrežini v sredo, 7. t.m. Otroci naj bodo vsi od 15.30 na sedežu društva v U. Machiavelli 22, od koder bo odhod.
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
PRIZNANO podjetje v Irstu išče va jenko za prodajalno pohištva in va jenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob umiku odprtja trgovin.
ESSE

Prosvetno društvo Ivan Grbce v Skednju priredi v nedeljo, 25.. julija, celodnevni izlet v Novo mesto in Dolenjske Toplice. Za izlet bo vpisovanje v društvenih prostorih danes, v torek, 6., in četrtek, 8, t.m., med 18. uro in 19.30. Prosimo, da pohitite z vpisom.
Sekcija socialnega turizma združenja UNION javlja, da je še nekaj prostorov za nedeljski izlet k morju 11. julija v Rabac. Cena 8.000 lir, vključno kosilo. Prijave sprejemamo od 17.30 do 19.30 vsaki dan, razen ob sredah in sobotah na sedežu v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Ka Štrekelj_ daruje Mirka Štrekelj lir za ŠD Primorje.
Ob 2. obletnici smrti Ivana darujeta družini Kalc in. ^ 5.000 lir za dom handikapirar Opčinah.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož in brat
CVETKO VERGINELLA
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 6. julija, ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopahšče v Sv. Križ.
Žalujoči: žena Alojzija, svakinja Karla, brat Ivan ter drugo sorodstvo
Sv. Križ, Versailles, Pariz, 6. julija 1976

KAKO TEČE ŽIVLJENJE V MEDJI VASI
V pogovoru z domačini potrjena vsa navezanost na lastno zemljo na stičišču avtocest med Slandrežem in Vrtojbo
V PETEK BO SEJA OBČINSKEGA SVETA
PRIČELO SE JE 1. JULIJA
\ asčani so zadovoljni s sedanjim stanjem - \ prostem času je Medvejc kmet - Najhujši problem je vodovod in slaba razsvetljava - Razlaščanje in gradbena špekulacija tu nista uspela - Vas je ostala popolnoma slovenska
Na skrajnem severu tržaškega ozemlja je majhna, mirna in urejena vasica, katero obdajajo nizki sončni kraški griči. Vas je zemljepisno popolnoma osamljena od ostalih naselij, zato pa redkokdo, ki ni domačin ali priložnostni nedeljski izletnik, zaide sem gor.
Govorimo namreč o Medji vasi. Sestavlja jo 22 lepih, snažnih hiš, k’ ji dajejo že na prvi pogled vtis urejenosti in marljivosti. V njej živi 26 družin s skoraj sto vaščani.
Kdaj in kako je- ta vas nastala in zakaj se tako imenuje mi ni znal niliče povedati nič točnega. Morda izhaja ime od medvedov, ki so tu bivali še pred časom, morda pa tudi iz drugih razlogov. Prvo teorijo potrjuje to dejstvo, da se prebivalci Medje vasi imenujejo Medvejci.
Vaščani so v glavnem delavci v štivanski papirnici, v tržiški ladjedelnici ali pa so zaposleni v gradbenih podjetjih kot zidarji. Nekateri so tudi zaposleni v Trstu kot mehaniki, težaki in podobno. Dve družini živita izključno od kmetijstva, drugi vaščani pa so pol-kmetje. Po opravljenem vsakodnevnem delu se v prostem času posvetijo svoji njivi, travniku ali vinogradu.
Vas je po vseh mogočih odkritih in prikritih asimilacijskih pritiskih ostala popolnoma slovenska. Priimke, ki jih tu najpogosteje srečamo so Legiša, Pernarčič, Pahor, Radetič, Peric, Ferfolja in Semolič. Torej tudi nekaj priimkov, ki so značilni za slovenske vasi v go-riškem ozemlju. To pa ni nič čudnega glede na to, da je Medja vas prav na meji med tržaško in goriško pokrajino.
Vasi se na srečo ni dotaknila temna roka razlaščanja in gradbene špekulacije, ker ščiti vaščane, poleg drugega, regulacijski načrt, ki dovoljuje zidati nove stavbe samo domačinom, ki živijo v vasi najmanj dvajset let. Tako so po zadnji vojni zgradili samo tri hiše in računajo, da bo v naslednjih dvajsetih letih vas zrasla samo še za drugih štiri ali pet hiš. Poleg lega so Medvejci zavedni Slovenci, ki svoje zemlje sploh ne prodajajo, Saj se zavedajo, da bi to pomenilo začetek konca. Izseljevanja sploh ni, saj ne čutijo, potrebe, da bi zapustili svoj dom in odšli v mesto ali drugam, ko pa jim tu teče življenje mirno, složno in brez pomanjkanja. Tako je vas o-liramla skozi desetletja popolnoma slovenski značaj.
V najhujši vročini sva se z Mariom Magajno odpravila, da si ogledava vas in se pogovoriva z domačini. V štivanu sva z avtom zavila na desno, kjer sva po dveh kilometrih dosegla dvojezični napis vasi, katerega je oskrunila predvolilna reakcionarna ihta. Pred nami se je prikazala simetrična podoba vasice. Nahaja se na neenakomerni vzpetini, kjer se loči na dve krili: stična točka je glavni trg, na katerem je pilj.
Takoj sva se odpravila k domačinu Mirku Pahorju. Pravkar je končal svoje vsakodnevno delo v štivanski papirnici in je bil pripravljen ustreči poklicni radovednosti. Bil je sam doma z materjo, ker se je njegova in bratova družina odpravila na morje.
Pravil mi je, da je bila vas po Prvi svetovni vojni popolnoma po-tušena, medtem ko so jo med drugo zažgali nacisti. Vendar so temelji hiš ostali in na istih so si vaščani spet zgradili svoje nove domove. Zato zgleda vas na zunaj nova, ker so vse hiše sta-
re največ trideset let. Vsaka hiša ima že vse moderne pripomočke kot so hladilnik, televizija, električna peč in drugo.
Govoril mi je tudi o najhujših problemih, ki tarejo vas in sicer o naltovodu in metanovodu, ki sta pobrala domačinom mnogo zemlje poleg tega pa sta menjala videz okolice vasi. Avtobusnih zvez ni, vendar to ni hujši problem, ker ima že vsaka hiša svoj avto, poleg tega pa so avtobusne zveze iz Štivana v mesto še kar pogoste. Imajo samo eno asfaltirano cesto, vendar se, kar se tiče cest; ne pritožujejo, ker bi ta tudi pomenila naval meščanov in tujcev in torej izguba miru, ki kraljuje na vasi. Obstaja tudi cestna povezava s Ce-rovljami, vendar pa je večji del te ceste na jugoslovanskem ozemlju. Razsvetljava je pomanjkljiva, saj je še vedno tista, ki so jo napeljali zavezniki pred več kot dvaj-
šo, pa tudi svoj kos zemlje. Tu gori živijo na miru in ne bi se radi odselili nikamor drugam. Medvejci so odprti ljudje, složni ter zadovoljni sami, s seboj. Prav dobro se namreč spominjajo, kako so nekoč živeli dosti slabše, kak0 so jih med fašistično strahovlado zapirali samo zato, ker so imeli rdeč nagelj v gumbnici.
Medvejci preživijo svoj prosti čas v glavnem doma, saj ga pravzaprav niti nimajo dosti, ker jih po končanem delu čaka še delo na polju, na njivah ali v vinogradih. Zvečer pa radi zahajajo v edino gostilno, da še tam pogovorijo o vsakdanjih zadevah.
Kar se pa tiče odnosa z meščani, ki prihajajo sem gor ob nedeljah in praznikih, mi je domačin takole pravil: «Na srečo nismo i-meli večjih težav z meščani. Zgodi se, da kdaj pa kdaj onesnažijo travnike, vendar je ta pojav vse
Izdelali so nov načrt za obmejno postajo00 24 ™ mjA vpisovanje
If SLOVENSKE SREDNJE ŠOLE
Slovenske otroke je treba vpisati v slovenske šole
Prvotni načrt, izdelan pred nekaj leti, ni upošteval mejne črte Občinski svet bo tudi odobril postavke v korist uslužbencev
Goriški občinski svet se bo sestal one v prejšnjih mesecih in to po-v petek, 9. julija, po nekajteden- j meni, da utegne postati tržiško pri-skem presledku. Na dnevnem redu stanišče važno za vso našo deželo, petkove seje je razprava o novem . Vedeti je namreč treba, da so lani načrtu za obmejno postajo na pod- j manipulirali v tem pristanišču nekaj ročju Štandrež - Vrtojba. Prvotni manj kot milijon ton blaga in da
Pcrnarčičeva mora vsak dan temeljito oprati kanglje za mleko.
setimi leti. Kar se pa tiče vode, elektrike in telefona, je bil problem že pred časom rešen. Trgovin v vasi nimajo, vendar pa. pride vsako jutro iz štivana dostavni avto, ki pripelje vso hrano, ki so jo vaščani prejšnji dan naročili.
Mirko Pahor mi je dalje govoril o šoli in o prosvetni ter športni dejavnosti. Takole je pravil: «V vasi imamo slovensko osnovno šolo. Nekoč sta bila tudi dva razreda italijanska, vendar, ko so ti učenci dokončali, ni bilo drugih. V vrtec hodijo učenci v taksiju, v srednjo šolo v Nabrežino pa s šolskim avtobusom. Vas je premajhna, da bi razvili kakšno večjo prosvetno dejavnost. Prosvetnega društva nimamo. Vaščani, ki se prosvetno udejstvujejo, so vezani na nabrežinske slovenske organizacije. Isto velja tudi za šport. Vendar v vasi žg tri leta obnavljajo staro tradicijo in prirejajo vaški praznik s kulturnim sporedom, glasbo, kioski in prosto zabavo.»
Ko sem ga vprašal kako se kot vaščani počutijo, mi je tekel, da se nimajo nad čim pritoževati, saj i-majo vsi svojo zaposlitev, svojo hi-
Lep vodnjak. iz J860. *ela'
bolj redek. Meščani se radi sprehajajo po vasi ali pa gredo v ve seli družbi v gostilno. Ne dogaja se več, da . prihajajo prenapeteži načrtno izzivati. Večkrat so že o-skruniii naš dvojezični napis, toda tu gre le za manjšo skupino skrajnežev. ki ne morejo trpeti, da živijo tu Slovenci v redu in slogi že stotine let.
O neizpolnjenih obljubah oblasti mi je rekel, da že več let čakajo na čakalnico za avtobuse, saj morajo otroci tudi pozimi hoditi v šoio, pa še na boljšo razsvetljavo, ograjo okoli pilja in razne druge stvari.
Sonce je še vedno neizprosno pripekalo, zato smo šli na dvorišče, kjer mi je razkazal hlev, shrambo in klet. Vse je ustvarjalo vtis velike nege in urejenosti, predvsem pa toliko volje do dela in proizvodnje.
Z Mariom Magajno sva se nato odpravila na drugi konec vasi, k številki 10, kjer stanuje najstarejši vaščan Avgust Radetič. Našli smo ga, ko se je odpravljal na njivo. čeprav ima že 77 let še vedno pridno dela in gara.
Pokazal nam je razglednico iz leta 1910, na kateri je pod panora-mično fotografijo zapisana beseda «Medjavas» skupaj. Priletni kmet je prepričljivo izjavil, da se je to ime vedno pisalo skupaj in da so komaj potem to besedo ločili.
Spomin se mu je razžarel, pa tudi glas, ko je obujal že davno pozabljene dogodke. Bilo je nekaj nežnega in obenem trdega v njegovem pogledu.
Pravil nam je, kak0 so nekoč vaščani živeli, kako so pretrpeli vojno in dočakali prihod zaveznikov ter naposled .Italije. «Dosti smo pretrpeli, zato pa se sedaj z malim zadovoljimo, čeprav ni vse v redu, kot bi moralo biti. še vedno ni bil razrešen juridični problem naše zemlje, ki ni niti na zemljiški knjigi. vknjižena kot naša. Bilo je za časa Marije Terezije, ko nam je devinski princ prodal zemljo, ki obdaja vas. Vendar pa so to zemljo vknjižili le pod imenom vasi, točneje pod številko 21, ne pa pod imenom posameznih kmetov-lastni-kov. Tako sedaj svoje zemlje sploh ne moremo prodati, medtem ko pa lahko to stori občina, seveda sporazumno z nami. Upajmo le, da se bo ta neprijetna zadeva čimprej rešila.»
Ko že govorimo o najstarejšem vaščanu, moramo omeniti tudi Avgustovo svakinjo Viktorijo Pernarčič, ki je najstarejša vaščanka. Stara je 87 let in še vedno pridno dela.
Ker je bila ura že pozna sva se morala z Mariom posloviti od prijaznega kmeta, še prej pa sva si ogledala njegovo domačijo in šla nekaj spit v gostilno, katero je pred dvema letoma kupil njegov sin Pepi.
Takoj ko sva odšla, je Avgust Radetič spet prijel za vile in lopa-i to ter se odpravil na polje.
1	DUŠAN JELINČIČ
načrt je dala že pred leti goriška občina izdelati neki strokovni pisarni iz Milana, ta pa je, upoštevajoč to dokumentacijo, ki jo je dobila od goriške uprave, izdelala načrt, tako da se je nova postaja vrinila na jugoslovansko ozemlje^ Ko je obmejna komisija v Vidmu-to ugotovila, je bil načrt zavrnjen, milansko podjetje je bilo pripravljeno napraviti nov načrt, vendarle pa je zanj zahtevalo baje nad 50 milijonov lir. Zaradi tega so nov načrt napravili strokovnjaki gori-škega tehničnega urada. O tem načrtu bodo razpravljali na petkovi seji in brez dvoma ga bodo tudi o-dobrili, saj gre za nujno infrastrukturo na meji med Italijo in Jugoslavijo.
Obmejna postaja bo zavzemala vse področje med sedanjo državno cesto Gorica - Trst, pokopališčem, državno mejo in železnico Gorica -Šempeter. Na jugoslovanski strani so z načrti gotovi in že pred leti so med Šempetrom in novo obmejno postajo zgradili povezovalno cesto, ki pa je zaradi znanih zaplet-ljajev in zavlačevanj z dovoljenjem za odprtje mednarodnega prehoda ostala neuporabna. Ko bo to postajališče na obeh straneh zgrajeno, bodo tovorni promet preusmerili v to področje in tako precej razbremenili prehod pri Rdeči hiši.
Na petkovi seji občinskega sveta bodo tudi sprejeli sklep o izplačilu zaostankov v višini 400.000 lir vsem občinskim uslužbencem. Gre za enkratno vsoto, ki jo bodo u-službenci dobili za razdobje od 1. julija 1973 do 31. decembra 1974. Občinski svet mora odobriti spremembo proračunske postavke iz leta 1973 in prenos skoro četrt milijarde lir v letošnji proračun. Toliko bo namreč morala občina plačati nekaj več kot 600 svojim u-službencem.
Na zadnji seji občinskega odbora so tudi podprli akcijo organizacije CISV, ki bo letos priredila v Gorici tabor mladeničev iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Občinska u-prava bo dala na razpolago šolski avtobus, s katerim bodo goste tega taborišča peljali na izlete v Gra-dež in v Benetke.
Občinski odbor je tudi sklenil svečano počastiti 60-letnico prihoda i-talijarjskih čet v Gorico 8. avgusta 1915. Ta dan je namreč italijanskim vojakom uspelo, po več kot letu dni bojev, prodreti skozi avstrijske bojne linije pri Podgori. Prvo edinico je vodil podporočnik Baruzzi, ki je preskočil avstrijske jarke na železniškem nadvozu pri Podgori in nato prišel v Gorico kot prvi italijanski oficir. Po njem so poimenovali predor pod železniškim nasipom v Podgori. Za to priliko bo v Gorici večja manifestacija, na katero so povabili zastopstva italijanskih občin, ki so odlikovana z zlato in srebrno kolajno. V okviru te manifestacije bodo izročili tudi grb novi brigadi italijanske vojske «Gorizia», na vrtu vojašnice Guella na Trgu Battisti pa bodo odkrili spominski kip.
so redkokdaj v prejšnjih letih presegli ' milijon ton. V prvi polovici letošnjega leta pa so manipulirali 671.513 ton, kar daje dobro upati v ko.ični letni rezultat.
V	prvem šestmesečju beležimo med najvažnejšimi postavkami raz-tovor 267.000 ton premoga in 80.000 ton tekočih goriv za termoelektrarno ENEL in 174.000*ton lésa.
V	juniju pa je bil prav tako premog na prvem mestu s 70.000 tonam , druga tekoča goriva so zabeležila promet 44.000 ton, les je bil na tretjem mestu s 28.000 tonami.
Agènti policije so včeraj ponoči v Trž ču aretirali 26-letnega Luciana Minina iz Tržiča, ki je v vinjenem
stanju krožil po mestnih ulicah in prepeval v urah, ko večina ljudi spi. Agenta je telefonično poklical nekdo iz Ulice San Nicolò, ki ga je Minin zbudil iz spanja.
Tudi sladkor proste cone je od včeraj dražji
Že več časa, so industrije! zahtevali, da bi bilo treba povišati ceno sladkorju. V tej svoji nameri so tudi uspeli in pred nekaj dnevi je medministrski odbor za cene v Rimu odobril povišek 80 lir za kilogram sladkorja, ki bo odslej veljal 530 lir. Mošnjički naših gospodinj bodo tako še enkrat dobili hud u-darec.
Istočasno se je dvignila cena sladkorju proste cone. Ta bo odslej stal 455 lir.
V teh dneh se je pričelo vpisovanje v slovenske srednja šole v Gorici. Vpisovanje bo trajalo do 24. julija na vseh šolah v predpol-danskih uradnih urah, od 8. do 12. ure. Dijaki se morajo vpisati v vse razrede, kajti vpis tistih, ki so šolo že obiskovali ni avtomatičen.
Na nižji srednji šoli «Ivan Trin-ko» v Ulici Randaccio vpisujejo v prvi, drugi in tretji razred. V slovenskem trgovskem zavodu v Ulici Vittorio Veneto vpisujejo v vseh pet razredov. Letos ni. kot smo že poročali, lanskega dvoma o obstoju dveh razredov po prvem triletnem tečaju. Ministrstvo za šolstvo je že pred tednom dni izdalo odredbo, da se bo vršil pouk v četrtem in petem razredu.
Prav tako vpisujejo v vseh pet razredov klasične gimnaz’je - liceja «Primož Trubar» v Ulici Croce in v štiri razrede učiteljišča «Simon Gregorčič», prav tako v Ulici Croce. Tu vpisujejo tudi v razrede tečaja za otroške vrtnarice.
Slovenske starše pozivamo, da vpišejo svoje sinove in hčere v slovenske šole!
fmilHIIIIIIIII|||IUJHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHHIHHHIHHIHIHHnMnillHHIIIIIIHIIHHIIIUIIHIIIlH1lflllHHHHHIIHHmtÌHHIIIIIIHrnilHtjnilllllHIHIHIIMÌlHIIIIIHI1HHIinin
TEKSTILCI SO USPEŠNO ZAKLJUČILI SVOJ BOJ
Danes bodo imeli v Krminu zborovanje delavci kmetijstva in lesne industrije
Oboji zahtevajo novo delovno pogodbo - Na Goriškem je zainteresiranih okrog tisoč delavcev
Medtem ko so, v soboto v Milanu | občinstvu knjigo pesmi v bizjaškem sindikalisti in delodajalci podpisali narečju, ki jih je napisal pesnik toUo+.i "-1	Silvio Domini, izdala pa jih je zna-
Povcčan promet v tržiškem pristanišču
V tržiškem pristanišču Portorose-ga so v preteklem juniju raztovorili 165.567 ton raznega blaga, natovorili pa so 4.227 ton. Količina manipuliranega blaga je večja od
za tekstilne delavce (ti so stavkali še prejšnji četrtek, 1. julija) je še vedno v zraku podpis nove delovne pogodbe za kmetijske delavce in za one zaposlene v kmetijski industriji. Danes bodo delavci zaposleni v obeh zgoraj omenjenih kategorijah stavkali in večja manifestacija bo v Krminu, ki je nekako središče lesne in pohištvene industrije na Goriškem in kjer se nahajajo tudi velika kmetijska posestva, ki zaposlujejo precej ljudi.
Zbirališče stavkajočih kmetijskih in lesnih delavcev bo ob 9.30 pred krminskim županstvom, od tam bodo šli delavci v sprevodu do krmin-ske kinodvorane, v kateri bo sindikalno zborovanje.
Kmetijski delavci so že imeli pred desetimi dnevi zborovanje v Ško-cijanu ob Soči. Pred nekaj dnevi pa je vodstvo njihovega sindikata obiskalo tržiško ladjedelnico, kjer je članom tovarniškega sveta obrazložilo zahteve kmetijskih delavcev. Dobili so podporo kovinarjev in tudi delavstva drugih strok. Zato so na današnjo manifestacijo povabili tudi predstavnike drugih strok in zastopnike strank ter krajevnih u-prav.
Področni sindikalni svet za Gorico (semkaj spada tudi sovodenjska in števerjanska občina) je izrazil zahtevo po izgradnji socialnega centra v Gorici, kjer bi bila menza za delavce, ki so tu zaposleni in za dijake, ki prihajajo v Gorico v šolo s podeželja. V prihodnjih dneh bodo razdelili anketne pole v vseh tovarnah, da bi delavci sami obrazložili to kar jih teži. Podobne anketne liste bodo porazdelili v šolah v teh dneh, ko se dijaki vpisujejo za naslednje šolsko leto.
Dominijeva knjiga pesmi v bizjaškem narečju
V dvorani občinske knjižnice v Tržiču so prejšnji večer predstavili
na založba Rebellato v Padovi. To je druga Dominijeva knjiga pesmi v bizjaškem narečju, t.j. v italijanskem narečju, ki ga govorijo prebivalci Tržiča in okolice med Timavo in Krasom ter Sočo. Kot sta poudarila predgovornika dr. Stelio Crise in prof. Silvio Cumpeta, so to prve organske zbirke pesmi v tem narečju, ki ni bil doslej povišan v literaturo. Tržiškemu večeru je prisostvoval tudi gradeški pesnik Biagio Marin, ki mu je župan Maiani podaril kolajno občine ob njegovi 85-letnici.
Silvio Domini je sicer publiki bolj znan po zgodovinskih spisih v katerih obravnava preteklost Ronk in tudi drugih krajev na tržiškem podeželju. Tako v zgodovinskih spisih kot v pesmih najdemo tudi motive o našem Krasu ter o' slovenskih ljudeh, ki živijo na tem področju.
razvidno, da je podjetje utrpelo škodo zaradi potresa.
Z ozirom na podražitev denarja, je upravni svet sprejel še sklep, ki zadeva dodeljevanje kratkoročnih posojil za obrtnike. Obrestna mera bo po novem (za posojila po 1. juliju 1976) znašala 16 odstotkov. 8 odstotkov bodo plačali obrtniki, o-stalo pa bo krila ESA iz posebnega fonda.
Ugodna posojila za obrtniška podjetja
Upravni svet Zavoda za razvoj obrtništva (ESA) sporoča, da je po pogovorih s predstavniki bank v krajih, ki jih je prizadel potres, in s posebnimi posegi Uspel znižati obrestno mero za kratkoročna posojila, ki jih bodo podjetja zaprosila do konca leta. Obrestna mera znaša 3 odstotke, posojila pa ne smejo presegati 10 milijonov lir in jih bo treba vrniti v treh 'letih. Upravni svet je nadalje sklenil nuditi za vsa posojila jamstvo v. smislu člena št. 3—5. točka deželnega zakona št 52 z dne 27. novembra 1971.
Obrtna podjetja, ki bodo predložila prošnjo za dodelitev takega posojila, bodo morala predložiti poleg običajne dokumentacije, tudi izjavo župana občine, kjer ima podjetje sedež. Iz izjave mora biti
insilili n mi liiimiii laiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiii m mlini iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii mi mini mm iiiiiiiiiiiiiii im mn m umil im mi um iimiiiiii timu iiiiaiiii 1111111111111111111111 m
OBČNI ZBOR POKRAJINSKE ZVEZE OBRTNIKOV
Goriški obrtniki zahtevajo ustanovitev posebnega področja za gradnjo delavnic
Predsednik zveze Sacchetti je zahteval tudi naj dežela skliče konferenco o obrtništvu
Kakšni obeli s košarkarsko ekipo?
Vprašanje košarkarskega prvenstva prve lige je za goriško peterko UGG še vedno odprto. Po odhodu trenerja Salesa in po odstopu indu-strijca Patriarce, ki je lani finansiral goriško ekipo, so voditelji UGG skušali in še skušajo najti finančnega partnerja, ki bi finansiral stroške prvenstva v prvi ligi, ki so kar precejšnji. Nekateri trdijo, da potrebuje ekipa za prvenstvo nekaj sto milijonov lir. Voditelji UGG so se najprej obrnili do bivšega podpornika, industrijca Bassettija. iz Milana, ki je lastnik pivovarne Spluegen Brau. Ta pa je predlog odklonil. Baje so v teku pogajanja s tovarno radijskih in televizijskih aparatov Emerson iz Firenc m istočasno tudi pogajanja z družbo aperitivov Martini e Rossi iz Turina.
Govori se tudi o novem trenerju, o ameriškem igralcu in o nekaterih novih igralcih. Istočasno pa so v teku pogajanja tudi za odhod nekaterih igralcev. Med temi naj bi bil naš rojak Marušič iz štandre-ža. ki naj bi odšel v isto ekipo s trenerjem Salesom.
Vprašanje športne hale pa je še vedno odprto. Kot smo vedno poudarjali, so voditelji UGG blefirali, ko so trdili da imajo urejeno finansiranje za gradnjo hale. Na razpolago imajo le deželno podporo s katero je moč dobiti manj kot 300 nrlijonov lir posojila, CONI je baje obljubil določeno pomoč, zahteva pa določene garancije. Občinska uprava pa je voljna dati na razpolago zemljišče, kot je odločila sredinska večina v občinskem svetu, noče pa finančno podpreti gradnje nove športne hale.
Parapsihologija - veda med magijo in znanostjo
Mladinski krožek iz Gorice je imel prejšnjo sredo v gosteh znanega nevrokirurga iz Ljubljane, dr. Miloša Remica, ki je govoril o parapsihologiji — vedi med magijo in znanostjo. Po kratki predstavitvi je predavatelj pojasnil, na katerem specifičnem področju se najbolj uspešno u-dejstvuje. Njegove razprave o uporabi hipnotizma pri amneziji, so bile objavljene v nekaterih vrhunskih revijah. Po tem uvodnem posegu je dr. Remic skušal čim točneje o-predeliti, kaj J., parapsihologija, obenem pa je prikazal težko pot, ki jo mora parapsiholog prehoditi zaradi uradnega še nepopolnega priznavanja vede. Sledila je uvrstitev paranormalnih pojavov (ali psifenome-nov) v več stopenj. Tako je bil uvrščen hipnotizem na najnižjo stopnjo, na drugo pa telepatija (prenos misli na daljavo) in na tretjo jasnovidnost. Predavatelj je pri tem opozoril na razliko med jasnovidnostjo v sedanjosti, jasnovidnostjo v preteklosti (retrokognicijo) in prihodnosti (prekognicijo). Sledilo je nato po-jasnevanje težjih paranormalnih pojavov kot so radioestezija (odkrivanje rudnin in zakopanih predmetov s pomočjo palice), telekineza in psi-hokineza (premikanje predmetov na daljavo in brez uporabe fizične sile) in levitacija (lahko dviganje človeka samega). Končno je predavatelj izrazil nekaj mnenj o nekaterih najbolj poznanih parapsihologih (Pai-ladino, Nina Kulagina, Uri Gheller) in prikazal možnosti praktične uporabe paranormalnih pojavov zlasti v medicini in odkrivanju kriminala. Predavanje se je zaključilo s hipnotičnim poskusom in živahno diskusijo. Jedilnica Dijaškega doma je bila nabito polna; kakor že dolgo ne. Gostje so z zanimanjem sledili, pa čeprav je bilo predavanje marsikomu težko dostopno. Upati je, da se bomo z dr. Remicem ponovno srečali.
Goriški obrtniki si želijo priznanje tako s strani države, dežele in ob-č ne, je dejal na nedeljskem občnem zboru posoške zveze obrtnikov predsednik Luciano Sacchetti. Zaradi tega zahtevajo od vlade naj čimprej uredi zahteve obrtnikov po zakonih, ki bi ščitili in istočasno kvalificirali obrtniško dejavnost. Deželna uprava bo morala poenostaviti svoje delovanje in odvzeti referat za o-brtništvo odborništvu za delo in ga priklopiti odborništvu za industrijo in trgovino: istočasno pa bi deželna uprava morala sklicati konferenco o obrtništvu in vzeti v pretres to kar bi obrtn ki na tej konferenci zahtevali. Predvsem od goriške, pa tudi od drugih občin, obrtniki zahtevajo, da jim dajo na razpolago zemljišča, na katerih se lahko nemoteno razvije obrtna dejavnost, ki je v mestu in v drugih urbanih središčih preveč utesnjena.
Občnega zbora se je v imenu nad 1.600 članov te organizacije u-delež lo nekaj nad sto delegatov. Dolgemu poročilu predsednika so sledila še druga poročila, med temi tudi finančno, kasneje so v diskusijo posegli še drugi delegati.
Zveza goriških obrtn:kov, ki ima svoj sedež v stavbi, kjer je naše uredništvo, je v zadnjem času o-jačila svojo upravno službo. Na lan-
. skih volitvah je ohranila večino ! glasov, potem ko si je precej opo-' mogla druga obrtniška zveza, v kateri so pretežno vključeni levičarsko usmerjeni obrtniki.
V stavbi v Ulici 24. maja je zveza goriških obrtnikov kupila svoj sedež, zaradi tako nastalih stroškov je bil lanski proračun deficitaren. Letošnji pa bo najbrž beležil majhen presežek. To je bilo možno, ker so ojačili pomožno službo za o-brtnike kot so davčna posvetovalnica, evidentiranje raznih knjig za davek IVA in za uslužbence, n vse to prinaša pisarni neke dohodke.
Vprašanja ki zadevajo obrtnike pa so še vedno odprta in obrtniki se zanje zavzemajo že dolga leta. Od pristojnih oblasti zahtevajo le. da bi te upoštevale njihovo gospodarsko moč in njihova prizadevanja ter dale obrtništvu le malenkostno pomoč. Številne obrtniške delavn ce ne: poznajo krize in če do te pride se iz nje laže izmotajo kot velika industrijska podjetja in istočasno zaposlujejo tako kar se tiče obrtnikov -lastnikov kot delavcev in vajencev zelo veliko ljudi.
Trij'e posegi gasilcev
Goriški gasilci so imeli včeraj nekaj manjših posegov, lahko bi rekli, izven njihove stroke.
Okrog desete ure zjutraj st na hiši v Ulici Maniacco, 3 v Gorici odstranili nekaj kvadratnih metrov ometa,
Gasilci so morali poseči tudi v Ulici Trento; 51, kjer se je ustavilo dvigalo. Z ročnim upravljanjem je gasilcem uspelo v kratkem času osvoboditi dve osebi,
Odložena razprava proti Roberti Godeas
Včeraj dopoldne bi se moral na tržaškem porotnem sodišču nadaljevati proces proti 27-letni učiteljici iz Medeje Roberti Godeas, ki je obtožena umora. Ker pa je izvedenec dr. Salvatore Banchieri, ki mora pojasniti nekatere okoliščine v zvezi z avtopsijo trupla, nujno zadržan v Rimu, kjer je član neke ocenjevalne komisije, je sodišče preneslo razpravo na četrtek. 8. t.m. ob 16.30. Isti dan bodo sodniki zaslišali tudi Elisea Jacoletiga, ki naj bi pojasnil nekatere okoliščine v zvezi z uro, ob kateri je obtoženka prišla v bar ENAL v Medeji na predvečer umora. Kot kaže, se bo po četrtkovem zasedanju proces na daljeval šele 19. t.m. z govorom državnega tožilca; sodišče bi moralo sprejeti razsodbo 21. julija.
Odložena razprava proli tihotapcem mamil v Novi Gorici
Proces proti štirim mladim tihotapcem mamil pred občinskim sod -ščem v Novi Gorici se je pričel včeraj zjutraj in tudj takoj prekinil. Na zatožni klopi so bili univerzitetni študent Sergej Mikluž, njegova žena Darja Bašin - Mikluž, študent Igor Merv c. vsi iz Nove Gorice ter študentka Slavica Pribac iz Kopra.
V začetku razprave je odvetnik Andrej Stanovnik iz Ljubljane, ki zagovarja Igorja Merviča, vložil u-govor proti spremenjeni obtožnici. Ta sprememba se sicer nanaša na obtoženega Sergeja Mikluža. Zaradi te zahteve je senat občinskega sodišča, ki mu je predsedovala Luša Lavrič, odložil razpravo za nedoločen čas; nadaljevala se bo brž ko bo ugovorn; postopek končan.
Izvedeli smo, da je kazensko so dišče iz Trsta poslalo vlogo sodnim organom v Novj Gorici, v kateri sprašuje, kako so bili štirje mladeniči obsojeni in če je sodba pravnomočna. Na italijanski strani meje krožijo namreč vesti, da bi utegnila obstajati povezava med nekaterimi tihotapci mamil na jugoslovanski strani in onimi v Trstu in v Gorici.
Kulturni praznik konec meseca v Pevmi
V Pevmi se pripravljajo na praznik petja in vina. ki bo 23.. 24., 25. in 26. julija. Slovenski kulturni praznik pripravlja nekaj mladih in požrtvovalnih vaščanov iz Pevme, z Oslavja in iz Šent Mavra.
24. julija bo nastopil zabavni ansambel Slaki iz Slovenije, sledil bo kulturni program z nastopi pevskih zborov iz Pevme. Šent Mavra in Števerjana, nastopili bodo še otroški zbor in Fantje izpod Grmade. 25. in 26. julija bo igral zabavni ansambel Mejaši iz Gorice. Ves čas bodo prodajali najboljša ustekleničena briška vina.
Prireditev so obnovili pred tremi leti; takrat je bila prvič po 29 letih. Letošnja bo v večjem stilu in so domačini s prostovoljnim delom ter s prihrankom od lanskega leta zgradili plesno ploščo na dvorišču Teufenbacha v Pevmi. Plošča meri 120 kv. m ter bo dovolj velika za urne plesalce. Lahko pa bo služila tudi za zabavne in kulturne notrebe.
Kino

UL i- w	fjp#
	ON

t, urica
\ ERDI 17.39—22.00 «Tarzoon la vergogna della giungla». Barvna risanka. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30-22.00 «Allarme a Scot-land Yard - 6 omicidi senza assassino». Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO Zaprto.
CENTRALE Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
Irsic
I.XCELSIOR 17.30—22.00 «L’ultimo grido della Savana». Dokumentarni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Stupro».
A uni Corica in okolica
SOCA «Camper John», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA (Šempeter) «Pobegnil sem s Hudičevega otoka», francoski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «škorpijon ubija», ameriški barvni film ob 20. uri.
Včeraj-danes
Iz gonskega matičnega urada
ROJSTVA: Vincenzo Carannante, Michele Lange Musina. Simone Carbone.
OKLICI: trgovski potnik Giovanni Doktoic in bolničarka Loredana Ca-pellaro, delavec Giuseppe Burghesu in gospodinja Anastazija Vidmar, častnik Valerio Nannueci in trgovka Bruna Monai, delavec Cesidio Cocciito in delavka Maria Giovanna Uumin. brigadit Giuseppe Musolino in učiteljica Francesca Paratore, zdravnik Carlo Casasola in profesorica Graziella Pretto, uradni1- Giampaolo Antonello in učiteljica Giuliana Costantino.
POROKE: geometer Mario Pirolo m gospodinja Pasqua Sfiligoj.
DEŽURNA LEKARNA v (iORICl
Danes ves dan in ponoči ie v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72.
Š "S!
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je Tržiču dežurna lekarna Centrale, Tr republike 26, tel. 72-341.
DVAKRAT VROČE POLETJE V ZAHODNI NEMČIJI
Volitve so draga hudo draga zadeva
Krščanski demokrati se hudujejo na socialne demokrate, ker danes ravnajo tako, kot so počeli oni, ko so bili na vladi
BONN, 5. — Letošnje poletje je za Zahodno Nemčijo dvakrat vroče. Na en način je vroče zaradi prircdne vročine in sušnega leta, na drugi pa zaradi vedno bolj vnete volilne kampanje. Poleg milijonov besed, ki se bodo izrekle na trgih za prepričevanje volivcev, poleg stotin milijonov mark, ki jih bodo v prihodnjih tednih porabili za reklame v dnevnem časopisju bo tu še pravi plaz volilne reklame in posebnih brošur, ki naj dosežejo slehernega volilnega u-pravičenca, slehernega potencialnega «prijatelja» na njegovem domu sredi mesta ali na podeželju.
Volitve so zares izreden trenutek za politike, toda prav nič manjši za blagajnike raznih strank in gibanj. Od razpoložljivih sredstev posamezne stranke je namreč deloma odvisen tudi uspeh ali neuspeh tega ali onega kandidata. Če ne bo prišlo do kakih nepredvidenih sprememb, bo volilna tekma, ki bo trajala do 3. oktobra, potolkla vse dosedanje finančne rekorde: v Bonnu računajo, da bodo za-hodnonemške stranke porabile letos za volilno kampanjo 280 milijonov mark, kar je krepkih 100 milijard naših lir. Tolikšne vsote niso še nikoli porabili v predvolilni kampanji v Zahodni Nemčiji.
CDU, kar bi v naših razmerah u-strezalo krščanski demokraciji, je sicer že šest let v opoziciji, kljub temu ima še vedno najbolj varno in najbolj bogato finančno zaledje. To je popolnoma razumljivo. Tipična konservativna stranka, ki se v svojem naslovu kiti s krščanstvom in ki zagovarja nadaljnje utrjevanje zasebne pobude in zasebnega lastništva ter odklanja sleherno načrtovanje in ìnvestxijsko usmerjanje, seveda s polnim jamstvom svobode kapitala, more že v samem svojem programu brez kdove kakšnih naporov računati z vso podporo težke industrije, številnih koncernov, bank in vseh drugih dejavnikov, ki se štejejo med stebre družbene ureditve, ki jo CDU politično in ne le politično predstavlja.
Zato je popolnoma razumljivo, rekli bi naravno, da blagajnikom CDU in sorodne bavarske CSU uspeva vedno dobiti največje vsote raznih «prostovoljnih» prispevkov in darov. Odkod ti darovi prihajajo, se uradno bolj redkokdaj zve. O tem se bolj sluti kot ve. Razna darila so	1 pogosteje anonimna, ker
so dohodki podvrženi javni kontroli.
Ne glede na svoj program se tudi konservativne stranke morajo boriti za milijone «drobnih» volivcev, kot zastopniki njihovih interesov, pa čeprav niso zagovorniki njihovih interesov. Od njih je v skrajni liniji odvisen tudi njihov u-speh, celo njihov obstanek. Zato ni in ne more biti koristno ali se bodo v očeh volivcev pojavili kot «plačanci» težkega kapitala, kar v bistvu so. Z cl.uge strani ni za «nesebične» darovalce prav vseeno, ali bo na veliko razglašena njihova pripravljenost za financiranje konservativcev. Vsaj polovica volivcev, to se pravi potrošnikov ne soglaša s konservativnimi političnimi koncepti. Preveč javna in prevelika podpora tem strankam bi se mogla negativno odražati na plasmanu določenega pralnega praška, hladilnika, določene konzerve . . .
Tako se tudi v rinančnih poročilih, ki jih stranke vsako leto obvezno pošljejo parlamentu, kažejo milijoni mark kot darila anonimnih darovalcev, raznih «rodoljubnih» organizacij ali «nesebičmh» zbirateljev drobnih prispevkov. Po zadnjih uradnih podatkih sta dve konservativni stranki v letu dni dobili 35 milijonov mark izključno od svojih «anonimnih» podpornikov. Na drugi listi darovalcev so v glavnem zabeleženi le razni «N.N.» in le dve celi, popolni imeni. Neki gospodarski svetnik iz Duerena, ki se imenuje Wilhelm Hinntzen, je v teh dveh letih zbral skromnih 500 tisoč mark «prostovoljnih prispevkov» za potrebe stranke. V prejšnjih letih jo nabral veliko več, v zadnjih treh letih mu je uspelo
«zbrati» 3 milijone 300 tisoč mark.
Hkrati pa sta ostali dve veliki stranki, ki sta zastopani v Bunde-stagu in sicer SPD ter FDP, ddeč za CDU in CSU. Ti dve stranki pač nista v nobenem sorodstvu z «boginjo sreče». Za razliko od CDU, ki kljub vsemu prosi za pomoč, so se morali socialni demokrati zadovoljiti z vsega skupaj 7 milijoni 400 tisoč mark prostovoljnih prispevkov, ki izhajajo iz raznih nabiralnih akcij, celo iz oporok in nobena od teh še ni presegla 20 tisoč mark. Njim «"-orodni» liberalci pa so dobili 5 milijonov 4u tisoč mark prispevkov in darov.
Tako so socialni demokrati, za razliko od vseh drugih strank, vse svoje izdatke krili z dohodki 44 milijonov mark, ki jim prihajajo iz članarine ter z osmimi milijoni mark, ki jih v strankin sklad dajejo vsi socialdemokratski parlamentarci, ki so dolžni del svojih parlamentarnih plač odstopiti strankini Llagajni. Stranka Willyja Brandta in kanclerja Schmidta ni le najsturejša stranka v zahodno-nemški politični areni, pač pa je tudi najbolj kapilarično in najbolje organizirana, šteje nekaj nad milijon članov, CDU jih šteje le pol milijona.
In vendar članarina in razni drugi prispevki niso edini dohodek posameznih strank. V blagajne strank prispevr tudi država. Za vsak glas, ki ga neka stranka dobi na zveznih ali na pokrajinskih volitvah, da država iz svoje blagajne stranki 3,5 marke. To se šteje kot nekakšna odškodnina za volilne stroške. Tudi ta podpora doseže milijonske, celo večmilijonske vsote, pa čeprav ne krije vseh volilnih stroškov, ki so zares veliki, saj se v predvolilni kampanji natiska in izda na milijone velikih in manjših lepakov, letakov in drugega predvolilnega materiala. To pa ogromno stane.
In kljub vsem že omenjenim dohodkom se zahodnonemški konservativci iz krogov CDU in CSU počutijo — materialno zapostavljene. Sedaj vodijo borbo iz opozicije, kar pa prav gotovo pomeni dokajšnje — zapostavljanje. Vsi dnevniki in tedniki so bili v zadnjih tednih preplavljeni z velikimi oglasi, s katerimi Schmidtova vlada prikazuje uspehe, ki so bili dosežem v zadnjih štirih letih. Samo v tedniku «Der Spiegel» je bil objavljen doslej verjetno največji in najdražji oglas v zgodovini zahodnonem-ške propagande. Na šestih straneh tednika so v oglasu naštevali u-spehe in dosežke vladne politike v odnosih na sodelovanje z Vzhodno Nemčijo. Samo za ta oglas je zahodnonemška vlada plačala 140 tisoč mark. V vsem oglasu ni niti besede o vladni strank', o socialnih demokratih. Prikazane so same velike številke, konkretna dejstva. Toda tudi politični analfabet ali vsaj polanalfabet ve, da če je do teh uspehov pripeljala sedanja vlada, je to rezultat socialdemokratske politike, potemtakem . . .
Vladni predstavniki pa so v zvezi s tem ostali dokaj mirni. Predvsem so ugotovili, da za domačo propagando tissovni urad razpolaga le s 15,4 milijona mark, vsa ministrstva skupaj pa z 71 milijoni. «Oglasna» kampanja, ki jo je sprožila vlada, pa ne bo stala več kot 7 milijonov in pol mark. Nato so potegnili iz miznice tudi zakone in predpise še iz dobe, ko sta bila «na vrhu» še demokrščanska Adenauer in Erchard. Nekdanja voditelja sta izsilila zakon, po katerem je vlada «dolžna informirati državljane o svojem delovanju». To, kar se danes piše v dnevnem tisku, pa ne spada v volilno kampanjo, pač pa je nujno, da vlada, ki je pred zaključkom svoje mandatne dobe, pove, kaj je v svoji mandatni dobi napravila.
Sicer pa so pristaši CDU pred leti to isto počeli in v tem smislu je Schmidt pisal svojemu tekmecu Kohlu pismo, v katerem je rečeno, da je vlada dolžna to storiti in če bi Kohl na prihodnjih volitvah zmagal, bi čez štiri leta prav isto počel, kot počne sedaj on.
Letošnjega «ex tempora» tekmovanja v Praprotu se je udeležilo veliko otrok. Na sliki le d el njihovih «stvaritev»
Iz umetnostnih galerij
Franc Bolčič je razstavil v ajdovskem kinematografu
V veži kinematografske dvorane v Ajdovščini je dal na ogled svoja novejša dela slikar Franc Bolčič. Vtem ko so na njegovi prejšnji razstavi prevladovala tihožitja, prvenstveno cvetje, pa tudi pokrajine, je na poslednjo svojo razstavo prinesel več marin in obmorskih motivov nasploh, ki jih je prikazal v vsej njihovi pristnosti in neposrednosti, tako pač kot jih je avtor doživljal ob njihovem nastajanju, ob prenašanju motivov na platno. Resničnost mu je vodilo in navdih Še več, narekuje mu tudi pesem barv in svetlobe ob večernem zatonu ali v rani jutranji sinjini. Nobenih modernističnih tehničnih prijemov, kot tudi ne kakih subjektivnih estetskih novotarij ni v njegovem slikarskem izražanju. Svet je v svoji prirodni motiviki in lepoti takšen, kakršen je. le vživljanje v to lepoto, njeno občutenje in njeno izražanje so umetnikov prirojeni dar. Zlasti se to kaže v delih kot je «Otok Krk - Zaton» (olje iz letošnjega leta), pa tudi «Piranski motiv», ki je prav tako iz letošnjega leta, ali pa «Omišalj», olje iz lanskega leta.
Že v svojih prejšnjih delih je Franc Bolčič pokazal globok čut za barve, svojo prefinjenost za njihovo niansiranje. Sedaj pa je temu dodal še določen poudarek
svetlobi ob jutranji sinjini ter ob večernem mraku. Gre za ubranost celote s posebno intonacijo obmorske krajine, ki se spaja v celoto z vsem svojim ozadnjem. Franc Bolčič ni marinist, kot je bil na primer Albert Sirk, toda prisotnost občutja morskega motiva je globoko v sebi dojel in se ji spontano predal z nadihom barvne poezije.
Barve, žareče in opojne, so njegova največja odlika. Kadar jih nanaša neposredno in se v njih izživlja, je to že ubrana pesem, ki jo zmore le tenkočuten umetnik. Od pokrajin so opazne še «Škocjanska jama», «Zaton na Policah» in «Sveto pri Komnu». Tu je prikazan vaški, kraški vodnjak ob cesti. Barvno je motiv posrečen in doživet.
Od tihožitij bi omenili naslednja dela: «Petelini», «Ciklame» in «Tidipani». Tudi iz teh slik se o-paža, da je Franc Bolčič ljubitelj cvetja, da ga doživlja in uporablja z občuteno toplino in nežnostjo. Njemu sploh ugaja idila in zamaknjenost v barvni svet, ki živi sam zase in iz sebe. Zato so njegova dela priljubljena. Glede u-stvarjalne umetniške moči smemo reči, da se ta v njem še stopnjuje, sprošča in postaja čedalje bolj izrazita. To nam povedo njegova novejša dela.
L. B.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
P0 PRIMORSKIH EMIGRANTSKIH KOLOVOZIH
«Skrajni cas je že, da se izreče o emigrantstvu poštena beseda»
izseljevanje se je na Primorskem začelo zelo zgodaj - Ko je Primorsko zasedla Italija, ni za našega človeka kazalo veliko dobrega - Emigracija iz Primorske v Jugoslavijo
Zgodovina prve polovice dvajsetega stoletja, ki bo obdelovala življenje in delo slovenskega človeka ob Jadranu, na Krasu, ob Pivki, Vipavi, Soči in Idrijci, bo morala posvetiti posebno in zajetno poglavje izseljevanju našega življa s tega skrajno zahodnega dela slovenske zemlje.
Izseljevanje se je začelo že zelo zgodaj in iz raznih razlogov. Predvsem iz gospoc&rskih in že davno pred prvo svetovno vojno. Usmerjeno je bilo v dežele zahodnega sveta, v. svet onstran Sredozemskega morja in onstran Atlantika. Močan val izseljencev je pljuskal tudi v severne in vzhodne pokrajine stare monarhije. Prva svetovna vojna je te tokove začasno zavrla in novemu izseljevanju udarila pečat vojnega pustošenja, mu prilepila oznako vojnega begunstva in ri usmerila v bližnje slovenske in ostale avstrijske dežele.
Konec prve svetovne vojne izseljevanja ni zavrl temveč le odprl nove strani problema, ki se je vse ostreje začel zajedati v narodovo telo, ga začel razjedati in hromiti. Na tem ozemlju ob Soči se je pojavil nov gospodar, okupator z zahoda, ki ni obetal slovenskemu življu prav nič dobrega in o-betajočega v njegovi prihodnosti. Komaj je stopila tujčeva noga na naše ozemlje, že se je zagnalo izseljevanje in nato nad dvajset let ni nikdar prenehalo in usahnilo. Zdaj se je poganjalo v manjših zdaj v večjih valovih vse dotlej, dokle ■ nista naša borba in revolucija pregnala s te pedi slovenske zemlje zadnjega okupatorja in njegovega domačega hlapca.
Dolgo, dolgo, skoro četrt stoletja je trajala ta temna doba, to trpko in trnjevo obdobje primorskega človeka. Kruta, žuljava in krvava je bila njegova borba za domači krov, zemljo, kruh, delo in svobodo vsakega posameznika in dela slovenskega naroda kot celote. Ni b;lo razlike med tistimi, ki
so ostajali in tistimi, ki so odhajali v svet.
Odhajanje z doma in z domače zemlje se je usmerilo delno proti zahodu, v pretežni meri pa tokrat na vzhod, kjer je nastala nova jugoslovanska država, up in nada vsega primorskega ljudstva ter poznejše zatočišče mnogih tisočev in tisočev njegovih sinov, ki so morali pod težo razmer s trebuhom za kruhom, z dqrpače,,zerplje.. Nacionalno in gospodarsko.'fašistično nasilje se je stopnjevalo v skrajnosti in emigracija je zajela vse kraje Primorske, ysp sloje njenega prebivalstva in vse njegove generacije.
Prav o tem širokem in globokem problemu primorske zemlje in njenega človeka bi morala naša sedanjost in bodočnost enkrat jasno, glasno in odločno spregovoriti ter nadoknaditi, kar smo v prehojenih tridesetih in več svobodnih letih zamudili in zanemarili. Vse pretežka in predraga je bila borba na domači zemlji, pregloboka rana izseljevanja, da bi o njej še molčali, se ji izogibali ter jo iz teh ali onih razlogov, upravičenih ali neupravičenih izgovorov in vzrokov puščali v nemar. Zakaj neki? Ali ni bilo to mar življenje? To je sicer danes preteklost, je naša zgodovina, a so trda in neizbrisna dejstva. Teh pa ni mogoče zbrisati s strani preteklih dni. In če je bilo vse to treba zaradi najnujnejših in neodložljivih dejstev in morebitnih pomislekov začasno odložiti, je sedaj vse to za nami. Nastop., je čas, da rečemo o zadevi besedo. Čas teče in ljudje usihajo. Tisti, ki so prestajali in prenašali čase pred štiridesetimi, pred petdesetimi leti, tisti, ki so doživljaM in prenašali borbo pritlikavca z velikanom, okušali «dobrote» emigracije, bili tvorci in živi dejavniki v njenem življenju in hotenju, tisti, ki so ramo ob rami z drugimi borci sodelovali v končnem obračunu s fašizmom in domačimi izdajalci, ti počasi odhajajo.
llllllllllll1IIIIIIIIII>l*IIN>>>rfIll>ll>fl>N>N|lll,lllll,,l,,,llllll>,,ltl,l,II,>ll>ll>>>lll*IIII>>>l>ll>lll>l>IIlllll,ll>>>P>l>>l>,>lll>llll>l>,l,>llll>l,,il,llllllllllll>>IIIilll,lll>llllll>lil,l,lllll>lll'tll,lll>>>>l,>l,all>lllI>>*,*>ll>IIIK
V času bližnjih olimpijskih iger bomo imeli TV-prenos iz Montreala v barvah?
RIM, 5. — V soboto 17. julija bo italijanska televizija v povezavi z umetnim satelitom oddajala iz Montreala svečanost ob odprtju 21. olimpijskih iger. Odprtje olimpiade bo po našem času ob 21. uri, italijanska TV ga bo oddajala na svoji drugi mreži, na drugem kanalu. Vse naslednje dni bo italijanska televizija oddajala športna tekmovanja vse pozno v noč.
Skoraj gotovo je, da bo italijanska televizija ta program oddajala v barvah. Tako je sklenil upravni svet RAI. minister za pošte pa ni dal v zvezi s tem nobenega demantija. Sicer pa so tudi olimpijske igre v Muenchnu oddajali v barvah. Bilo je to pred štirimi leti in povsem logično je. da se sedaj italijanska televizija ne bo umaknila za korak nazaj.
Seveda bo oddajanje v barvah le preizkusnega značaja, kajti redni programi v barvah se bodo začeli — predvidoma — 8. avgusta, kajti z zakonom o preosno-vi RAI (člen 14), kot tudi s po-
godbo med italijansko državo in družbo RAI (člen 16) je predvideno da bo to določeno z ministrskim dekretom, nadzorstvena parlamentarna komisija pa je določila za začetek oddaj v barvah 8. avgust, vprašanje je le, ka., bo v zvezi s tem rekel CIPE. To se pravi, da bomo do 1. avgusta gledali olimpijske igre v barvah, po 8. avgustu pa bi se morali začeti programi v barvah kot redni programi, pa čeprav ne vec kot po 15 ur na teden na obeh omrezjiK Kakor je znano, se uveljavlja v italijanskem televizijskem omrežju tako imenovani PAL sistem.
Nekateri pa postavljajo _do,mn«‘ vo po kateri naj bi RAI tudi po končanih olimpijskih igrah nada-
ljevala oddaje v barvah,
CIPE na to pristal, to se prav . da ne bi čakali na dekret ministrstva za pošte. To se pravi bi vodstvo RAI nadaljevalo s programom v barvah,, ki ga -le čelo z olimpijskimi igram , dar bi se ta čas ta program ne nadaljeval kontinuirano, pac p
bi od časa do časa prešli TV na črnobelo oddajo, da bi ne kršili zakona. Konvencija med državo in RAI namreč obvezuje poslednjo, da se drži dekreta in da začne redno oddajo barvnega programa po sklepih, ki so bili oziroma. ki bodo sprejeti.
Če bo vse to držalo, se bo reden program v barvah torej začel 8. avgusta.
Uvedba barvne televizije povzroča v Italiji tudi nekaj odpora na političnem področju, pa tudi na nekaterih drugih področjih. Predvsem zaradi morebitnega «lova» na barvne televizorje. Toda uvedba barvne televizije je predvidena po sami reformi. Barvno televizijo spodbujajo tudi podjetja, ki izdelujejo televizorje za sprejem v barvah. Niso pa nad novostjo preveč navdušeni sindikati skratka radi bi se vključili v ostali svet, hkrati pa bi radi zavrli velike stroške, ki jih bo uvedba barvne televizije sprožila, kajti ne gre le za stroške družbe RAI-TV, pač pa za stroške, ki
jih bo potrošniška miselnost sprožila ob uvedbi barvne televizije.
Po nekaterih računih je trenutno v Italiji okoli 600 tisoč sprejemnikov za barvno televizijo. Lansko leto je bilo prodanih 160 tisoč tovrstnih sprejemnikov, kar je dvakrat več kot v letu 1974. Leta 1972, ko so bile v Muenchnu olimpijske igre, je bilo v vsej Italiji 55 tisoč TV sprejemnikov za barvno televizijo.
V zvezi s tem velja dodati nekaj podatkov. Ko so začeli z barvno televizijo v Zahodni Nemčiji, so imeli komaj 100 tisoč TV sprejemnikov za barvno televizijo, v Franciji le 25, v Veliki Britaniji pa 30 tisoč. To se pravi, da ima Italija v zvezi s tem določeno prednost, saj smo že rekli, da je v Italiji že 600 tisoč takih sprejemnikov. Sicer pa je to logična posledica dejstva, da skoraj tri četrtine Italije lahko sprejema programe tujih televizijskih mrež v barvah, in sicer programe francoske, švicarske, avstrijske in predvsem jugoslovanske televizije.
Z njim; izginjajo žive priče in spomini. Tiskani in pisani dokazi o teh časih in dogajanjih pa so zelo redki in skopi. Lahko trdimo, da jih sploh ni, da jih je pogoltnilo vojno razdejanje.
Ko človek premišljuje o teh preteklih časih, o pehanjih in prerivanjih, o dobrem in slabem, ki jih je vlekla ta polpretekla doba s seboj, sr mu vsiljuje misel, zakaj se doslej še nihjte, Ji.ikjer ni dotaknil teh dobrih dvajsetih -let trdega odpora proti italijanskemu fašizmu in na drugi strani p>rav tolikih let primorskega življa v emigraciji, v tujini, posebno pa v stari Jugoslaviji. Zakaj ta mol!:? Ali ga je narekovala obzirnost do sosedov, ali so ga zahtevali drugi razlogi? Ali pa so morda vzroki v nas samih? Naj bo tako ali drugače, neizpodbitno dejstvo je, da je to obdobje neizbrisno s kože primorskega človeka in iz zgodovine primorske zemlje. To je bila borba na življenje in smrt, ki se je rodila v našem človeku, v začetku kot osnovna sila njegove prirode, nato pa se razlila v organiziran upor in odpor celote. Po sili razmer pa se je ta strnjenost razcepila. Sile so se razdelile to in onstran meje, dokler ni prišlo do brisanja te ločnice in pregrade in ni prišlo do zbitja domače fronte s skupno slovensko in jugoslovansko vojno črto.
Pot do tega pa ni bila niti e-nostavna niti lahka. Tudi emigracija je mo~ala mimo mnogih nevarnih čeri, se jim tu pa tam varno izognila, pa ob nje tudi trčila ali pa na njih celo nasedla. Njeno življenje v Jugoslaviji ni bilo postlano s cvetjem, teklo je tako ali drugače, boljše ali slabše, odvisno od splošne in krajevne klime, organizirano ali neorganizirano, delavno ali nedelavno, v središču gibanja za reševanje majhnih in velikih problemov, ali pa izven tega središča čakajoč boljših časov, ki naj jih nekdo prinese od koderkoli. To je bilo zelo pestro, raznobarvno življenje in borba za obstanek, ki ga je neprestano valovilo, spodjedalo in premetavalo notranje in zunanjepolitično strujanje stare Jugoslavije. Toda o tem naj spregovori bodočnost, zgodovina. Svojo besedo naj rečejo bodoča pokoljenja. Za nas udeležence tega življenja so stvari še vedno preblizu, čeprav že dokaj odmaknjene, da bi jih mogli stvarno in pošteno obdelati, opisati in postaviti tja, kamor spadajo, ne da bi jih pri tem gledali skozi lastna očala in jih barvali z lastno barvo.
Jasno je namreč, da življenje ni samo belo pa tudi ne samo črno, samo dobro ali samo slabo in da nikdar v življenju nimaš vedno prav niti samo ti, niti samo jaz. To velja za posameznike, velja pa tudi za družbe in širše skupnosti. Življenje ne pleše po dogmah, to danes neštetokrat ponavljamo in poudarjamo, ampak po prirodnih tokovih razvoja in po njegovih zakonih.
Tako je bilo tudi z življenjem naše primorske emigracije med obema vojnama. Poleg senčnih plati je bilo tudi mnogo sončnih, dalo je mnogo in naprednega, mimo nekaj plevela. Najboljše pa se je iz nje izluščilo v usodnih dneh, ko je šlo za Jugoslavijo, za Slovenijo in seveda za samo Primorsko. Le redke smeti so bile emigrantski reki, samo posamezniki, predvsem osameli vršički organiziranega vodstva in nekaj podrepnikov, ki so krenili v dru-
go smer, se izrodili in izločili.
Drugo vprašanje, ki prav tako gloda človeku po možganih, pa je, zakaj doslej v vseh tridesetih in tolikih letih ni o tej naši preteklosti še nihče nič temeljitejšega napisal. Zakaj nekateri javni primorski delavci, ki sicer toliko pišejo o svojem delu in borbi na primorskih tleh pod Italijo in fašizmom, zelo odločno odrežejo s trenutkom, ko so prestopili bivšo državno mejo in začeli z razgibanim emigrantskim življenjem in delom v Jugoslaviji? Prepričan sem, da bi prav oni lahko največ povedali o teh časih svojega življenja v stari Jugoslaviji, saj so bili ves čas vključeni v organizirano emigrantsko delo. Zakaj torej molk? Morda gre za beg pred določeno odgovornostjo, ali za zaželen prenos na bodoče rodove v upanju, da bo le bodočnost tista, ki bo osvetila te strani zgodovine, jih ocenila in jim dala pravo vrednost?
Zato pričujoče vrstice izpod skromnega peresa ne morejo biti nikaka politična ali sociološka študija življenja in dela primorskega življa v emigraciji v stari Jugoslaviji. Vse to čaka na sposobnejše ljudi. Morda pa bi bile te vrstice vendarle skromen začetek, prva pobuda in spodbuda, majhen drobec vsega tega, kar se je'dogajalo v vrstah primorske emigracije v več kot dvajsetih letih njenega žitja in bitja. Kaj več si tudi v resnici ne domišljam, da bi lahko bilo. Da pa sem segel po peresu in z njim zaoral po gmajni, me je'pognala beseda nekaterih nekdanjih emigrantskih sodelavcev, čeprav menim, da nisem za to niti poklican, niti najbolj primeren.
(Nadaljevanje sledi)
Lado Božič
REŠITEV KRIŽANKE
i y°DORAVNO: L prepad, 7. poji'?11, rok°ko, 14. opomin, 15. Ob, 16, dajatev, 18. S.K., 19. Sam, 2L Ramon, 22. sta, 23. etan, 25. nem, 2a. Maes, 27. noter, 29. Navarro, 31. Anam, 33. Caso, 34. pijanec, 37. oknen, 40. stud 41 cop, 43. Ante, 44. Aar, 45. sènor’ 47. OAm, 48. L.L., 49. kenotaf’ 51. PA, 52. Milena, 54	’
Ikaros, 57. Marino.
ogorel, 56.
rŽITH; 41 p^n’Ik^.ro6'
ROJAN, 7. Potomac, 8. open 9 kov, 10. O.M., 11. Lister, 12 ' in', kaso, 17. amen, 20. Matajur, 22 Sarom, , 24. Nenad, 26. maska! 28. ranj 30. vao, 32. Mecenas 34 psalmi, 35. Italik, 36. cono, 38. e-tapen, 39. nemalo, 42. potom 45 seno, 46. Raga, 49. ker, 50. for, 53. La, 55. RI.
....................Mimillimiiii,
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spodbudni vplivi v korist nekega skupinskega dela. Vaši osebni načrti bodo ogroženi zaradi zavisti nekoga.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaš ugled pn sodelavcih narašča. Z dobro voljo utegnete odpraviti družinski spor.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dobro proučite morebitne posledice sprejetja težavne naloge. Ugodne možnosti za čustvene odnose.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Računajte s srečo, a predvsem z lastnimi sposobnostmi. Storili boste nekaj, na kar doslej niste pomislili.
13.00
13.30
18.15
18.45
20.00
20.45
21.50
22.00
18.30
19.00
20.00
20.45
21.50
22.00
23.00
17.55
18.55 19.10
19.45
20.15
20.30
21.00
21.55
22.45
20.30
21.00
21.15
21.35
23.05
18.45
21.00
21.50
23.05
TOREK, 6. JULIJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: SREČANJE S PETROLINIJEM DNEVNIK in Danes v parlamentu Program za mladino: Slike iz sveta Zgodbe o morju: PLOVBA PROTI JUGU V tej zgodbi je govor o treh mladih ljudeh, ki so pobegnili od doma. Erik, Peter in Monique pobegnejo s Sinje obale na neki otok v Sredozemlju. Monique in Peter se po naključju srečata v St. Tropezu in se vzljubita. Hkrati skleneta, da bosta ukradla motorno ladjo za plovbo po širokem morju in resnično pobegneta. V zadnjem trenutku se jima pridruži še Erik. Zgodba se, logično, konča s tragedijo. Motorna ladja se potopi v bližini o-toka Montecristo. Na srečo pa vse tri mlade pustolovce rešijo. Erik pa v tem trenuku pokaže svoje bogastvo, da je namreč nasilen ali če hočemo vsaj nekaj takega, kar v družbo ne spada. V nekem sporu je s samokresom ustrelil Marca, torej enega izmed tistih podvodnih ribičev, ki so ga rešili. Nato se še polasti motornega čolna za pobeg. ..
DNEVNIK ROD MOGADOR
Smo v Mogadorju leta 1890. Še enkrat se srečamo z Giulio, ki je že dolgo sama. Je to že obdobje nove generacije na domu Ver-net. Giulia, ki je morala prestati že toliko gorja, živi samotarsko življenje na svojem domu s svojimi tremi otroki Federi-com, Umbertom in Adriano, ki so pravzaprav že prevzeli vodstvo posesti, hkrati pa so že dorasli za prve ljubezni in Federico se v vrtu odv. Cabolisa sreča z Ludovico. Mladi Vemet, ki je hotel dvoriti Lauri, se zaljubi torej v Ludovico že na prvi pogled. Dekle, ki je izgubilo starše v otroških letih, goji željo, da bi si ustvarilo zares toplo gnezdo. Kljub medsebojnim simpatijam pa pride do nepremostljivih težav ...
DNEVNIK
SPECCHIO SEGRETO
Nanni Loy s skrito kamero, drugo nadaljevanje. Program iz leta 1934 prenovljen za leto 1976
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
Rubrike dnevnika št. 2
Zgodbe jazza: MIT NEW ORLEANS
New Orleans je zibelka jazza. V današnji prvi oddaji bo govor kako se je iz mestne čet~t: «rdečih luči» New Orleansa ta glasba razširila po osrednjih mestnih ulicah in dosegla celo žalne svečanosti pogrebov, uutod pa se je jazzevska glasba razširila po vsem svetu. Danes New Orleans izkorišča ta svoj sloves celo kot turistično zanimivost DNEVNIK — ODPRTI STUDIO KAJ SE ŠALIMO?
Še vedno gre za šalo, staro ali novo, znano ali manj znano, prefinjeno ali robato. Zgrešeno bi bilo kaj več povedati v naprej, kaj bo nocoj na programu, kajti oddaja bi ne bila več zanimiva. Toda smemo vnaprej povedati, da bo nocoj kot glavni gost nastopila Paola Borboni, znana dramska umetnica, ki se je uveljavila tudi v filmu. Paola Borboni se je rodila leta 1900 in je leta 1921 bila že znana igralka v gledališču Armanda Fal-conija. Začela je svojo kariero že 1916 in 1920 igrala z Irmo Gramatico. Do leta 1930 je zaslovela zaradi svojih vlog v lažji gledališki umetnosti, nato pa je prešla v čisto dramatiko in i-grala s slovitim Ruggerijem DNEVNIK
DNEVNIK — DOSJE DOKUMENT TEDNA
TURIN: LAHKA ATLETIKA, zaključna tekmovanja Ob koncu DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
Kmetijska oddaja Obzornik
Morda vas zanima: TABORNIKI
SLOVENSKI OKTET
Risanka
DNEVNIK
Diagonale
H. Spring : «ŽANIKRNl TIGÉ&»
Dramska nadaljevanka DNEVNIK
Koper — barvna
ODPRTA MEJA
SLOVENSKA ODDAJA O SLOVENCIH V ZAMEJSTVU
Otroški kotiček
DNEVNIK
DNEVNIK SHIZOFRENEGA DEKLETA Dramatični film, ki ga je režiral Nelo Risi, igrajo pa v njem Ghislame D’Orsay, Margarita Lozano, Marija Tocinowski Kako zgraditi mostove zaupanja: WILLY BRANDT
Zagreb
Olimpijske igre v preteklosti STOP
Družina Boussardel Rossini: SEVILJSKI BRIVEC
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 1135 Pratika; 12.50 Glasbila; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18 45 Plošče; 19.10 Trideset let gledališkega amaterstva; 19 20 Južna Amerika igra in poje; 20.00 Šport; 20.35 Rossinijev «Seviljski brivec»; 21.35 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30,	13.30. 14 30
17.30,	18.30, 21.30 Poročila; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je;
10.45	Festivalbar; 11.15 Orkester Race; 11.45 Gruppo Modern Sound;
12.05	Glasba po željah; 14.00 Mladina pred mikrofonom; 15.00 Poje Gino Rolli; 15.15 I leoni di Romagna; 15.35 Juke box; 16 00 Beograd 1961 - Colombo 1976; 16.30 Z nami je; 16.45 Nekaj gastronomije; 16.45 Domača zabavna glasba; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18 15 Igra Daniel Ensamble; 19.00 čarobna godala; 19.35 Zabavna glasba; 20.00 Prenos RL; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Nesmrtne melodije; 22.35 Komorna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00,	13.00.	15.00.	19 00
Poročila; 6.30 Budilka; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Razprava; 11.00 Drugi zvok;
11.30	Orkester; 12.10 Četrti program; 14.05 Drobec satire; 15.30 Radijska nadaljevanka; 15.45 I-talijanski motivi; 17.05 Komorna
in simfonična glasba; 17.35 Knjiž ne novosti; 19.30 Veliki interpreti;
20.20	Jazz; 21.15 Radijski oder;
22.20	Ponovno na sporedu.
RADIO 2
7.30,	8.30, 13.30.	15.30,	19.30
Poročila; 7.50 Jutranji spored;
9.35	Nadaljevanka; 9.55 Popevke;
10.35	Poletni spored; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17 20 Tour de France; 17.30 Radijski dnevnik — Posebna oddaja; 18.45 Plošče; 19.55 Supersonic; 21.30 Popoff; 22.50 Glasba pod vedrim nebom.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00. 16.00.
20.00	Poročila: 6.15 Danes za vas:
7.20	Rekreacija, 7.50 Na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja;
10.05	Počitniško popotovanje - Z. Milčec: žvižg z Bukovca VII ;
10.20	Lahke note; 10.40 Slovenske ljudske; 12,03 Promenadni kon cert; 13.10 Danes smo izbrali:
13.30	Kmetijski nasveti; 13 40 Po domače: 14.00 Danes do 14.00;
14.30	Priporočajo vam: 15.05 Iz dela Glasbene mladine; 15.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»;
17.45	Spomini in pisma; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Koncert; 20.40 Ansambel Mojmira Sepeta: 20.50 Lahko noč. otroci!; 21.00 Slov zemlja v pesmi; 21.30 Ilija Hur-nik: Jok in škripanje z zobmi; 22.25 Zvočne kaskade; 23.30 Pota jug. glasbe: Misli in izpovedi; 00.05 Literarni nokturno - D. Dra-gojevič: Pesmi; 00.15 Popevke.
1111111111111111111111,„|„||||I||I1,||||||||I|II|,„IU|„I|,„n,,|,,||||,11,1,11,m,n,im,|||m||||||||„|I||||||||||||||||,„a
Horoskop
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pazite, da ne sprejmete nekaterih ukrepov, ki bi zadeli sodelavce.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obstajajo dobre možnosti, da rešite neko nehvaležno nalogo. Ohranite zaupanje vase.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bolje boste opravili svoje delo sami, kot pa skupno z drugimi. Ognili se boste resnejšemu nesporazumu.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Če ne iščete neposrednih rezultatov, bo uspeh toliko bolj gotov.
Prijeten večer s prijatelji.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Skušajte odpraviti svoje predsodke in napačne ideje. Dan bo v čustvenem pogledu zadovoljiv.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Svoje ideje uveljavite na miren način. Morali boste braniti svoj mir pred tujim vmešavanjem.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne bojte se tvegati, če kaže, da boste dosegli naposreden uspeh. Pogovor s prijatelji vas bo pomiril.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izkušnje in zdrav razum vam bodo pomagali pri rešitvi nekega vprašanja. V družini boste naleteli na nasprotovanje.
DRUGA RAZSTAVA DOMAČIH VIN V PRAPROTU
V Trebčah proslavili deseto obletnico obstoia «Primorca»
Praznik dolinskega patrona
V nedeljo so v Dolini proslavili praznik vaškega patrona sv. Urha. Ob tej priložnosti je župnija priredila koncert domače godbe «Breg» Na dvorišču mladinskega krožka se je zbralo lepo število domačinov s predstavniki dolinske občine in županom Švabom na čelu
Športno društvo «Primorec» iz Trebč je proslavilo 10. obletnico obstoja. Od sobote do ponedeljka je bilo v «Dolinki» vse živo. Ob številnih stojnicah, zlasti v večernih urah, se je zbralo mnogo domačinov, obiskovalcev iz okoliških vasi, pa tudi iz mesta je marsikdo prišel, da se ohladi in osveži ob vinu, pivu in raznih drugih osvežilnih pijačah. Program je predvideval tudi kulturni spored, v okviru katerega je godba iz Brega pod vodstvom Vilija Slavca imela samostojni koncert. Otroci osnovnih šol in vrtca so se pomerili v risarskem ex-tempore, medtem ko so športniki imeli vrsto tekem. V ponedeljek je bil na sporedu samo ples ob zvokih ansambla «Super Group», ki je igral tudi v nedeljo zvečer, medtem ko je v soboto igrala znana skupina Lojzeta Furlana
V soboto, nedeljo in ponedeljek je bila v Praprotu že druga razstava domačih vin, poleg katere so domačini organizirali tudi kulturni spored. Nastopil je ansambel Radovič s samostojnim koncertom. Organizatorji so priredili tudi ex-tempore za otroke otroškega vrtca, osnovnih in srednjih šol, ki so se ga udeležili tudi otroci iz drugih vasi. Najboljši mladi risarji so prejeli lepe nagrade, ki so jih dale trgovine in ustanove ne samo iz Praprota, temveč tudi iz okoliških vasi.
Praprot je znan po dobri kapljici, zaradi česar se je v vasi zbralo vehko število obiskovalcev, čemur je mnogo prispevala vročina, ki je pritiskala že dalj časa. Vse tri dni je bil v večernih urah na sporedu ples in ob zvokih ansambla Radovič (razen v soboto, ko je zaigral domači ansambel «Praprot») so se pari kaj radi zavrteli. Ni manjkal niti prigrizek, saj so domači organizatorji poskrbeli tudi za jedačo. Na voljo obiskovalcem so bili piščanci, čevapčiči, klobase, pršut in druge dobrote.
Zaključek sezone zbora PD «Prešeren»
Nagrajevanje zgoniških vinogradnikov
Po uspešni razstavi domačih vin, ki je bila pred dnevi v Zgoniku in katere se je udeležilo večje število vinogradnikov iz zgoniške občine, so v društveni dvorani v Gabrovcu podelili nagrade za naj-boljša vina. O nagrajevanju smo sicer že pisali, naj pa še enkrat omenimo, da je prvo nagrado za belo vino prejel Ivan Caharija iz Zgonika 56, drugo Stojan Stubelj iz Saleža 49, tretjo Miroslav Žigon iz Zgonika 36, ki je dobil tudi prvo nagrado za črno vino. Drugo in tretjo nagrado za črno vino sta prejela Stanislav Milič iz Zgonika 34 in Ivan Milič iz Zgonika 4. Nagrajevanja so se udeležili predstavniki občinske uprave, Kmečke zveze in kmetijskega nadzorništva ter člani ocenjevalne komisije. Bili so prisotni tudi številni vinogradniki, ki so imeli priložnost, da so se ob pogrnjeni mizi pomenili
o vinskem pridelku
	
zbora PD «Prešeren». Tisti, ki so bili prisotni, vedo povedat., da ni manjkalo niti domače kapljice, niti zabave
NOGOMET
V PREDZADNJEM KOLU
NOBENIH DOKONČNIH ODLOČITEV VI. ZVEZNI JUGOSLOVANSKI LIGI
Hajduk in Partizan šc vedno na vrhu lestvice - Iz lige Vardar ali niški Radnički ?
Predzadnje kolo 1. zvezne jugoslovanske nogometne lige ni prineslo nobenih dokončnih odločitev, niti na vrhu lestvice, niti o tem, kdo bo moral ob kragujevškem Radničkem iz družbe najboljših. Vardar je namreč iztržil dragoceno točko proti Slobodi v Tuzli, niški Radnički pa je doma samo remizral z Rijeko. Tako bo o drugem klubu, ki bo moral iz 1. lige, odločal slej ko prej medsebojni spopad med Vardarjem in Radnič-kim iz Niša v Skopju.
IZIDI 33. KOLA Crvena zvezda — Olimpija	0:0
Sloboda — Vardar	0:0
Hajduk — Sarajevo	4:0
Čelik — Beograd	1:1
Radnički (K) — Vojvodina	3:0
Borac — Velež	1:1
Partizan — Budučnost	3:0
•Željezničar — Dinamo	2:0
Radnički (N) — Rijeka	2:2
LESTVICA
Hajduk in Partizan 48, Dinamo 42, crvena zvezda 40, Sloboda in Sarajevo, Rijeka in Vojvodina 32, Čelik, Beograd in Borac 31, Olimpija 30. Vejtž, Željezničar in Budučnost 20. Radnički (N) 28, Vardar 2? m Radnički (K) 23.
PRIHODNJE (zadnje) KOLO Vardar - Radnički (N), Rijeka — Željezničar, Dinamo — Crvena zvezda, Obrnpija — Partizan. Budučnost — Borac, Velež — Radnički (N), Vojvodina — Čelik, Beograd — Hajduk, Sarajevo — Sloboda.
Na vrhu lestvice sta še vedno Hajduk in Partizan. Spličani so doma nasuli Sarajevu kar štiri gole in s tem izbojevali najvišjo zmago 33. kola. Samo za zadetek slabši je bil Partizan, ki je pred domačimi gledalci odpravii Budučnost iz Titograda. Tako Hajduk kot tudi Partizan imata sedaj po 48 točk in kočna odločitev bo padla prav v zadnjih 90. minutah igre.
Kragujevškj Radn čki se je sicer dostojno poslovil od svojih navijačev, saj je gladko premagal solidno Vojvodino. Skrbi se je rešil tudi sarajevski Željezničar. ki je odpravil Dinamo. Tudi to pot se je izkazal bivši reprezentant Boško Jankovič, ki je
sam dosegel dva lepa gola, v zadnjih treh kolih je dosegel kar pet. zadetkov ter takorekoč sam priigral ekipi prav tolikšno število točk.
Nogometaši Olimpije so na vroči beograjski «Marakani» zasluženo o-svojili točko, ki jim je kolo pred koncem, že zagotovila obstanek mèd najboljšimi.
Kot smo ze prej omenili, Radnički iz Niša se je doma moral zadovoljiti s točko. Domačini so odšli na odmor z vodstvom 2:0, toda v nadaljevanju so presenetljivi Rečani, ki igrajo zadnji del prvenstva res odlično, stanje izenačili.
Ostali dve tekmi (Čelik - Beograd
in Borac . Velež) sta se tudi končal; z delitvijo .izkupička. Obe sta se za nameček končali tudi z enakim izidom 1:1.
Že pred koncem letošnjega prvenstva se je v Beogradu sestalo združenje prvoligašev, ki je sklenilo, da se bo prihodnje prvenstvo pričelo 22. avgusta.
Odbojkarice OMA, ki bodo v prihodnji sezoni igrali v 1. italijanski ligi, so v soboto gostovale na Reki in premagale domačega prvoligaša Rijeko s 3:1. To je bil obenem tudi zadnji nastop tržaških odbojkaric pred pričetkom nove sezone.
NOGOMET
V SOBOTO
ANTE MLADINIČ PODAL OSTAVKO
Odstopil je zaradi nezadostnega sodelovanja med njim in NZJ
BEOGRAD, 5. — Na novinarski konferenci, ki' je bila v soboto v Beogradu, je zvezni kapetan nogometne reprezentance Jugoslavije Ante Mladinič sporoči, da je skupaj s strokovnim štabom dal ostavko na mesto zveznega kapetana in je odpovedal delovno razmerje z NZJ.
Mladinič je tudi izjavil, da bo v odpovednem roku še naprej delal v nogometni zvezi, vendar pa ne kot. zvezni kapetan A reprezentance. Ta ko je reprezentanca tri mesece pred prvim kvalifikacijskim srečanjem s Španijo za nastop na SP leta 3980 v Argentini ostala brez zveznega selektorja.
Med vzroki za ostavko je Mladinič
navedel premajhno pomoč in pozornost pristojnih organov NZJ in zavrnitev poročila z zaključnih tekem za evropsko prvenstvo. Eden izmed vzrokov je tudi ta, da je izvršni odbor razformiral strokovni štab, vendar se pred tem ni posvetoval z njim.
BALINANJE


KOŠARKA
V HAMILTONU
Italijo in Jugoslavijo so izžrebali v isto skupino olimpijskega turnirja
Ta skupina bo izredno težka, saj bosta v njej tudi ZDA in CSSR
HAMILTON, 5. — V zadnjih srečanjih kvalifikacijskega predolimpijskega košarkarskega turnirja v Hamiltonu so dosegli te izide:
MOŠKI
Jugoslavija — Mehika 94:75 Brazilja — Španija 109:100 ČSSR Nizozemska 90:79 LESTVICA
Jugoslavija	8
ČSSR in Mehika	«
Brazilija in Španija Nizozemska.	2
V olimpijski turnir so se uvrstile Jugoslavija, ČSSR in Mehika ŽENSKE
Kuba — Poljska	84:79
ZDA — Bolgarija	76:75
LESTVICA
ZDA	6
Bolgarija, Poljska in Kuba 2 ZDA In Bolgarija sta se uvrstili v olimpijski turnir.
Po zaključku tekmovanja so opravili žrebanje za sestavo obeh sku-
pin olimpijskega turnirja pri moških (ženske imajo enoten turnir). Žrebanje je dalo tak izid:
MOŠKI A SKUPINA Sovjetska zveza Kanada Japonska Kuba Avstralija Mehika
B SKUPINA
Italija
Jugoslavija
ZDA
ČSSR
Portoriko
Egipt
ŽENSKE Sovjetska zveza ZDÀ ČSSR Japonska Bolgarija Kanada
Žrebanje moškega dela turnirja je sprožilo ostre polemike. Najbolj se pritožujejo Italijani, ki so padli v izredno močno B skupino. Ob reprezentancah ZDA, Italije in ČSSR nimajo namreč praktično skoraj nobene možnosti, da bi se dokopali do «področja medalj», kar pa bi Ital;ja z lahkoto dosegla, čc bi bila uvrščena v drugo A skupino, kjer je od močnih reprezentanc le SZ, ostale ekipe (glede na to, da je Kuba trenutno v zelo slabi formi) pa so povsem drugorazredne.
SFRJ — Metaloplastika 26:26 (14:13)
ŠABAC, 5. — V počastitev dneva borca je jugoslovanska rokometna reprezentanca odigrala v novem «Domu športov» (pred 2COO gledalci) prijateljsko tekmo z domačim prvoligašem Metaloplastiko. Okrepljeni domačini so bili izbrani vrsti odličen sparing - partner.
NA TURNIRJU V LOKVAH
Moštvo Gaje na 4. mestu
V okviru proslave dneva borca, ki je bila v nedeljo v Lokvah pri Lipici, so odprli nova balinarska i-grišča in organizirali balinarski turnir, katerega se je udeležilo kar osem ekip iz bližnje okolice, zamejske Slovence pa je zastopala Gaja.
Že v soboto so se pričela tekmovanja v dveh skupinah in sicer v prvi skupini so igrale ekipe: Skala (Sežana), Aluminij (Komen), RTP (Divača) in Gaja (Padriče-Gropa-da); v drugi skupini pa: Tabor (Lokev), KS (Dičava), Senožeče in Tabor II. (Lokev).
Po ogorčenih bojih so napredovale v finalni del, domača ekipa Tabora, obe ekipi iz Divače in zamejska ekipa Gaje, ki je v kakovostni konkurenci na koncu zasedla četrto mesto, potem ko je izgubila najprej polfinalno tekmo z domačini z rezultatom 11:13, nato pa z istim rezultatom še mali finale.
Prvo mesto, so samo s točko razlike osvojili domačini, ko so premagali «sosede» iz Divače. Kot rečeno, tretji so bili spet Divačani, ko so odpravili Gajo.
Vse ekipe so prejele pokale in plakete.
IZIDI
Polfinale
Gaja - Tabor (Lokev )
KS Divača • RTP Divača
Finale za 3. mesto KS Divača - Gaja
Finale za 1. mesto Tabor (Lokev) - RTP Divača 13:12 Lestvica
1.	Tabor (Lokev)
2.	RTP Divača
3.	KS Divača
4.	Gaja
D. G.
11:13
10:13
13:11

AVTOMOBILIZEM
niiiiiiiiiiiiiiioiouoiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHuoiiiiiiiHOiiiiMHinii.....................................................................................................................................nuni......
NA DIRKI ZA VN FRANCHE
VOZILA FERRARI SO RAZOČARALA
Lauda in Regazzoni sta morala zaradi okvare na motorju odstopiti - Zmagal je Hunt
LE CASTELLET, 5. - Letošnja 1. Lauda avtomobilska dirka F 1 za VN 2. Depailler Francije je prinesla veliko razočaranje svetovnemu prvaku Laudi ii! hiši Ferrari. Tako Lauda, kot tudi Regazzoni, sta morala odstopiti iz istih razlogov in sicer zaradi okvare na motorju. Avstrijski as je moral odnehati v devetem krogu, ko je Y°~ dii sedem sekund pred kasnejšim zmagovalcem Huntom. Motor Re-gazzonijevega avtomobila pa je vzdržal do devetnajstega kroga, toda tudi ta dirkač je moral odnehati in prepustiti odlično drugo mesto (z minimalnim zaostankom samo ene sekunde) Depailler ju. Tretji je. bil Watson, ki je bil na koncu diskvalificiran. Tako je napredoval na tretje mesto Brazilec Pace in četrto A-meričan (istrskega porekla) An-dretti.
Po osmih F 1, veljavnih za svetovni naslov, vodi še naprej_ Lauda, ki ima (kljub odstopu) 29 točk prednosti pred Depaillerjem.
REZULTATI
L Hunt (VB) - rac laren M23, ki je prevozil progo 314 km v 1.40’58”60 s poprečno hitrostjo 186,423 km/h
2.	Depailler (FR) - tyrreU
3.	Pace (Braz.) - brabham BT^
4.	Andretti (ZDA) — lotus 77 —^
5.	Scheckter (Juž. A.)
p 34 	1.41 o3 67
6.	Stuck (ZRN) - march 761 —
7.	Pryce VB) — shadow —
8 Merzario (It.) — march 761
9. Ichx (Bel.) - willliams -
10 Reutemann (Arg.) — brabham BT 45	.
Lestvica za svetovni naslov je naslednja:
1. — L Regador 2. Darlex Z. — 1. Gilgamcsh 2. Retta
3.	_ 1. Volocque
2. Flutto
4.	— 1. Umenia
2. Condi via
5.	— 1. Globulo
2. Poldaniseh
6.	— 1. Dagabur
2. Solferino
kLz cm	c..--'*...y
/§*»	* i f rii J'iU,
in m
iiliaKl «
Hi:*
3.	Scheckter
4.	Hunt
5.	Regazzoni
6.	Mass in Lafitte
8. Nilsson, Stuck in Watson
55
26
24
17
16
10
6
KOLESARSTVO
NA DIRKI «PO JUGOSLAVIJI
»
Sovjeti letos premočni za jugoslovansko moštvo
Kljub temu so Jugoslovani dosegli eno svojih najboljših dosedanjih uvrstitev
ZAGREB, 5. — Zadnja etapa le- macini tošnje 32.' kolesarske dirke «Po Jugoslaviji» ni prinesla nobenih sprememb. Kolesarji so morali prevoziti progo od Varaždina do Zagreba, ki jo bila dolga 143 km. Glede na izredne pripeko so pokazali pre-i cčj borbenosti in to predvsem do-
ki so si želeli izbojevati j Tako med posamezniki, kot tudi
vsaj eno etapno zmago.	Po drugi	ekipno, so zmagali zastopniki iz
strani so favoriti že v	kali	pre-	SZ.	Skupni zmagovalec letošnje depredili vsak pobeg in s	tem	pre-	ke	je Averin^ (SZ) pred^ Slovencem
senečenje. Tako je privozila v Za greb strnjena skupina vseh 65 ko lesarjev, kolikor jih je	še
v konkurenci.
Tudi v Repnu so sklenili, da si z udarniškim delom zgrade novo balinarsko igrišče
Dragom Frelihom. Med državami je bila SZ pred Jugoslavijo, Polj-ostalo s*i0, LRN in Nizozemsko.
Kljuo temu, da Jugoslovani letos niso pobrali niti ene etapne zmage, so dosegli enega svojih največjih uspehov v zadnjih letih. Zadnjo ekipne zmago so domačini slavili Ista 1970, med posamezniki pa je bil Bilič leto dni kasneje zmagovalec. Letos, proti izredno močni ekipi SZ, pa res ni bilo mogoče doseči kaj več kot dve drugi mesti. Naj povemo to, da so bili v reprezentanci SZ kar štirje kolesarji, ki so se udeležili letošnje «Dirke miru» in že pred pričetkom dirke je bilo prvo mesto praktično oddane.
REZULTATI 10. ETAPE (Varaždin — Zagreb)
L	Suibby (Dan.), ki je prevozil
progo (143 km) v 3.3210”
2.	Tihonov (SZ)
3.	Prevejev (SZ)
4.	Wawrzuta (Pol.)
5.	Savu (Rom.)
0.	Groen (Niz.)
7.	Pujol (Pol.)
8.	Darias (Kuba)
9.	Wozniak (Pol.)
10. Zalfen (ZRN) .
KONČNI VRSTNI RED
1.	AVARIN (SZ)	27.27’30”
2.	Frelih (Jug.) po	2’5”
3.	Gustjatnikov (SZ)	315”
4.	Morozov (SZ)	413”
5.	Bieniek (Pol.)	419”
6.	Luberding (Niz.)	4’28”
7.	Tihonov (SZ)	4 29”
8.	Sobottka (NDR)	4'41”
9.	Wojtas (Pol.)	4’41”
10.	Romoscanu (Rom.)	4’43”
Od ostalih Jugoslovanov je bil Marinkovič enajsti, Krakar 14., Valenčič 20., Bobovčan 23., Polončič 24.
EKIPNO:
1.	SZ
2.	Jugoslavija
3.	Poljska
4.	Nizozemska
28.30’21'
6'22’
POVSEM NEPRIČAKOVANO
Bor g v Beogradu
BEOGRAD, 5. — Novopečeni wim-bledonski zmagovalec, švedski teniški as Bjorn Borg je presenetljivo in nenajavljeno pripotoval v Beograd in tudi že trenira na igriščih Partizana. Borg je dopotoval z žensko ekipo Romunije, ki bo nastopila na balkanskem prvenstvu. Nekateri zlobni jeziki menijo, da so švedskega teniškega igralca pripeljali v Beograd srčne zadeve.
V Dolinki so proslavili 10-letnico Primorca
Na prireditvenem prostoru v Dolinki je Bruno Kralj pozdravil goste in udeležence tekmovanj
mm
Ploščad plesišča so uporabili za organizacijo uspelega namiznoteniškega turnirja
Kros je privabil na tekmovalno stezo, poleg že izkušenih tekačev, tudi nove, mlade sile
Fantje so kar krepko potegnili, ko so se pomerili v stari mornarski veščini, vlečenju vrvi
	m i
	* :	li
|	x *	|Jfj '	* ^ M
%. m i m
Tek v vrečah je sodil, seveda, med najbolj privlačne in zabavne točke vse prireditv«
KOLESARSTVO
TOUR DE FRANCE'
Prvi alpski etapi za Zoetemelka fan Impe prevzel rumene majico
Maertens klonil na prvih vzponih - Huda zamuda za Baronchellija
MONTGÉNEVRE, 5. — Po prvih matskih kanalih so nenavadno moč-
dveh alpških etapah je vodstvo letošnjega «Toura» prevzel Belgijec Van Impe. Njegov rojak Maertens je omagal že na prvih vzpetinah, najboljši vtis pa je po dveh težkih preizkušnjah v Alpah zapustil Nizozemec Zoetemelk, ki je zmagal dvakrat zaporedoma.
Maertens se je pred Začetkom vzpetin zavedal, da po vsej verjetnosti. rje bo dolgo vzdržal na vrhu. Njegov propad zato ne pomeni nobene drame,
'• Obe etapi pomenita pa nedvomno poraz za italijanske kolesarje, ki so bili v današnji etapi z Baronchelli-jem za nekaj časa celo na prvem mestu splošne lestvice. Baronchel-li je namreč pobegnil med spustom pred začetkom Zadnje vzpetine. Samo 5 km pred ciljem je vodil z dvema minutama naskoka, nato pa zaradi utrujenosti povsem omagal in na koncu zabeležil zamudo več kot štirih minut za najboljšimi. Očitno je slabo razporedil svoje moči in jih po vsej verjetnosti tudi precenjeval.
. Van Impe in Zoetemelk sta trenutno v odlični formi in povsem nadzorujeta dirko. V današnji etapi sta bila prisotna v vseh poskusih bega in Van Impe je sam dal začetek napadu, ki je onemogočil Baronchelli-ju zmago in rumeno majico
Lestvica 9. etape:	
.1. Zoetemelk (Niz.),, ki je prevozil	
258 km dolgo progo v	8.31’49” s
,	p.h. 30,304 km na uro	
2. Van Impe (Bel.)	zaost. 3”
3. Galdos (Šp.)	58”
4. Romero (Šp.)	1’38”
5. Bertoglio (It.)	1’45”
Lestvica 10. etape:	
1. Zoetemelk (Niz.), ki	je prevo-
zil 158 km dolgo progo	v 5.02’20”
s p.h. 32,942 km na uro	
'2. Thevenet' (Fr. i	zaost. 1”
3. Van Impe (Bel.)	1”
4. Galdos (Šp.)	10”
5. Bertoglio (It.)	'13”
6. Poulidor (Fr.)	13”
7. Kuiper (Niz.)	27”
8. Delisle (Fr.)	31”
9. Pollentier (Bel.)	105”
10. Bergamo (It.)	1’27”
Skupna lestvica:	
1. Van Impe (Bel.)	54.29’53”
2. Zoetemelk (Niz.)	zaost. 7”
3. Poulidor (Fr.)	1’36”
4. Thevenet (Fr.)	1’48”
5. Galdos (Šp.)	.	2’04”
6. Bertoglio (It.)	2’05”
•7. Delisle (Fr.)	417”
8. Pollentier (Bel.)	4’32”
9. Kuiper (Niz.)	4’36”
10. Martins (Port.)	4’56”
V 11. etapi dirke bodo kolešdfji prevozili 224 km dolgo pot od Mont-genevra do Manosnueja.
OLIMPIJSKE IGRE
Kanada
med dvema ognjema
Kitajci (tisti iz LR) utegnejo biti prvi zmagovalci letošnjih olimpijskih iger v Montrealu. Po diplo-
no pritisnili na kanadsko vlado in od nje zahtevali, naj ne dovoli nastopa športnikom s Formoze, ki v olimpijskem krogu nastopa kot «Republic of China» in torej «pred stavlja» cel kitajski narod.
Kanada je dobesedno med dvema ognjema. Peking grozi z ukinitvijo ugodnih gospodarskih sporazumov, mednarodni olimpijski odbor pa z druge strani namiguje na odvzem naziva «olimpijske igre» prireditvi v Montrealu. ZDA, ki so pred dnevi nameravale zagroziti z bojkotom, če Formoze ne bodo sprejeli v Montreal, so medtem svoje stališče ublažile.
Najbolj verjeten je seveda kompromis, ki bo predvideval nastop Formoze pod imenom «Taiwan».
Prireditelji so v težavah tudi zaradi Nove Zelandije in z Afričani. Kanadska vlada pa pri tem ni an gažirana. Afričani zahtevajo naj se Novi Zelandiji prepove nastop zaradi posredne pomoči režimu apartheida v Južni Afriki. Afriške države, ki te dni zasedajo na otokih Mauritius, so že izglasovale resolucijo, ki vabi k bojkotu iger, fronta pa se je medtem razbila, ker so športni predstavniki Kenije napovedali, da je del njihove ekipe že na poti v Montreal. O zadevi bodo še odločali na zasedanju na Mauritiusu, konec pa bo verjetno za sedanjo linijo afriških držav neugoden, ker Nova Zelandija ni neposredno izvajalka rasistične politike. Poleg tega je v istih vodah kot mnogo drugih držav, ki imajo redne stike v Južno Afriko in katerim nastopa na olimpijskih igrah nihče ne Oporeka.
V zvezi s polemiko o kitajskem predstavništvu je izdalo združenje «Italija - Kitajska» sporočilo, v katerem ostro obsoja ravnanje mednarodnega olimpijskega odbora, ki vztraja pri politiki «dveh kitajskih držav» in pri tem igra povsem reakcionarno vlogo. Sporočilo se zaključuje, da je šport v LR Kitajski na povsem olimpijskem načelu in sloni -najprej na množičnosti in komaj nato na tekmovalnem okviru.
BEZBOL	' o.
V B LIGI
Uspeh na tujem
V prvem kolu povratnega dela prvenstva druge lige je Alpina na tUjerti" premagala < Lodi. V jutranji tekmi z rezultatom 5:2, popoldan pft;<z eladkim 5:0.
Med openskimi igralci se je posebno odlikoval Marussich, ki je bil popoldan neizprosen kot metalec. 0-bramba je odlično opravila svoje delo in nasprotniki v drugem srečanju niso šli preko polovice celotnega kroga.
Drugi deželni predstavnik Comel-losalotti iz Rol k je doživel v Milanu svoj drugi poraz. V prvi tekmi so deželni predstavniki zmaga-
j li s čistim 4:0. v drugem sreča-
■	nju pa so imeli nasprotniki več mo-
■	či in dosegli prestižno zmago 7:6. 1 Kot že v prejšriem kolu proti Alpini jih Ovomaltina tudi tokrat ni izdala.

TOKIO, 5. — Japonski rokoborec Inoki, ki se je 26. junija pomeril s svetovnim prvakom težke boksarske kategorije Clayem je poslal Mohamedu Aliju brzojavko s katero mu želi skorajšnje okrevanje po poškodbah na nogah.
ŠD KONTOVEL vabi vse svoje atlete ni zaključno prireditev, ki bo danes, 6. t.m., ob 20. uri na športnem igrišču na Kontovelu.
ATLETIKA
DANES ZAČETEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA
Zadnja priložnost za pot v Kanado V Turinu tudi slovenski tekmovalci
K
Loredana Kralj bo metala kroglo, Edi Podberšček pa kladivo
Nocoj se bo v Turinu začelo letošnje državno prvenstvo v atletiki. Trajalo bo tri dni in naj bi tehničnemu vodstvu nudilo zadnje napotke za sestavo dokončnega seznama atletov in atletinj za olimp:jske igre.
Dva tedna pred začetkom tekmovanj v Montrealu bi bilo upravičeno pričakovati prireditev na zelo visoki tehnični ravni, način priprav večine olimpijskih kand;datov pa bo morda pomenil le simboličen nastop, če bo do tega sploh prišlo.
Nastop tistih, ki na 01 še upajo, bo na meji obupa, do velikih novosti pa po vsej verjetnosti ne bo prišlo.
Državno prvenstvo ima letos lepo novost v programu samem. Vključili so namreč tudi peteroboj za ženske in deseteroboj za moške. Doslej sta bila oba mnogoboja v Italiji zelo zapostavljena. Vključitev na državno prvenstvo za posameznike bo dalo obema panogama večji ugled in bo
iHiiHiimiiiimitiiiiiimidiiiiiiiiiniiiiuiiuMiMiiifiniitiMiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiuifitimiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiin
ODBOJKA	■	"
M STADIONU «1. MAJ»
USPEL TROBOJ MLADIH EKIP
Brežanke so zasluženo premagale Kontovel in Bor
Odbojkarski turnir pionirk, ki ga je pripravilo ŠZ Bor je odlično u-spei. Poleg mladih odbojkaric organizatorja so igrale še zastopnice Brega in Kontovela. Še posebej velja omeniti, da so igrale dekleta, ki so rojene leta 1962 ter mlajše in res ni bilo pričakovati kakšne posebej kakovostne odbojke. Po drugi strani pa velja poudariti, da i-majo ta dekleta še vse pred seboj. Obenem pa moramo poudariti, da so nekatera pokazala izredno dobro tehnično pripravo in tudi na mreži so bile precej učinkovite. Zadnja tekma med Bregom in Kon-tovelom je bila resnično vredna finala, saj je bila dokaj izenačena in končne zmagovalke so bile znane šele po treh setih izredno izenačene in bojevite igre. Borovke so bile nekoliko slabše od Brega in Kontovela ter so obe tekmi izgubile z 2:0.
Prav za najmlajše moči bo potrebno v bodoče še veliko bolj skrbeti. Taki turnirji so kot nalašč za preverjanje žrianja in vključevanja naših mladih moči v osnovne športne organizacije. Po drugi strani pa so tudi odlične priložnosti, da si taka tekmovanja ogledajo starši in številni drugi prijatelji in znanci, kot je bilo v soboto na stadionu «1. maj». V telovadnici je bilo kar prijetno slediti pestrim razpletom in poslušati še živahno navijanje za posamezne ekipe. Vzdušje je bilo kot na prvenstveni tekmi ali pa še
Trener Duško Švab svetuje Marini Purič pred začetkom tekmovanja
boljše, ker nekatere naše ligaške ehipe še zdaleč nimajo toliko gledalcev.
Posamezne ekipe so igrale v naslednjih postavah:
BREG: Cej, Štefančič, Tul, Stepančič, Kocjančič, Premolin, Žerjal, in Slavec.
KONTOVEL: Daneu, Prašelj, Ci-bic. Franchi, Ciani, Malalan, čer-njava, Husu, N. in K. Štoka.
BOR: Montanari, L. in E. Maver, Gerdol, Junc, Baša, Zoch, Gerdol, Vlgini in Birsa.
Po končanem tekmovanju je sledilo nagrajevanje. Brežanke so za pi vo mesto dobile pokal ZSŠDI, Kon-tovelke so bile nagrajene s pokalom ŠZ Bor, tretjeuvrščeni Bor pa s plaketo.
Hunt rehabilitiran
PARIZ*5.. — Mednarodna avtomobilska zveza je - razveljavila sklep tehnične komisije, ki je po dirki za VN Špaoije diskvalificirala Angleža Hunta, ki je kot prvi prispel na cilj. Po tem sklepu je Anglež izenačil na lestvici za svetovno prvenstvo Francoza Depaillerja na drugem mestu in glede na neuspehe «;ferrarijev» lahko ogrozi tudi Laudo na vodečem mestu.
KOŠARKA
V SOBOTO V NABREŽINI
Turnir
štirih
moštev
V okviru «Praznika vina» bo v soboto, 10. julija na odprtem igrišču v Nabrežini košarkarski turnir za igralce rojene v letu 1964 in mlajše. Turnirja se bodo udeležile ekipe Bora, Interja iz Nabrežine, Kontovela in Sokola. Vse ekipe bodo nekoliko okrnjene, saj smo v polni počitniški sezoni. Tako pa bodo imeli priložnost se izkazati tisti igralci, ki so v prvenstvu i-grali bolj malo.
Favorit turnirja je Kontovel, seveda če bo nastopil z najboljšimi.
SPORED BO NASLEDNJI
17.00	Bor — Sokol
18.00	Inter — Kontovel
19.00	finale za 3. mesto
20.00	finale za 1. mesto
Sledilo bo nagrajevanje.
Marko
poživilo zanimanje med tistimi, ki si j d.p. Uršič; v 25. min. d.p. Rešeta;
v posameznih panogah ne morejo u-treti poti v sam vrh.
Na letošnjem državnem prvenstvu bo zastopana tudi slovenska atletika.
V ženski konkurenci bo v metu krogle nastopila že drevi Loredana Kralj .članica ŠZ Bor iz Trsta. Atletinja je letos dosegla največ 12,35 metrov in se je med zadnjimi tekmovanji utrdila pri metih okoli 12 metrov. Reden trening bi lahko botroval dosežku nad sedanjim osebnim rekordom. Gre sicer le za možnost in ne za zanesljivejše predvidevanje.
Pri moških bo metal Edi Podberšček iz Gorice (trenutno nastopa za klub iz Rima) kladivo v povsem drugačnem duhu. Letos je po dolgi karieri presegel mejo 70 m, ki je še pred nekaj leti označevala metalce absolutne svetovne vrednosti. Pod berščka sta po tem uspehu na domači lestvici presegla dva metalca in si s tem tudi pridobila vozovnico za Montreal. Do istega epiloga bi Podberščka privedel samo met blizu 72 m, kar pa bo precej težko.
Spored prvega dne (v oklepaju lanski prvaki):
MOŠKI
Daljina: (Fontanella 7,70 m)
Kopje: (Cramerotti 76,88 m)
10.000	m: (Cindolo 28’51”6)
800 m: (Magnani 1’49 ’9)
100 m: (Abeti 10”6)
ŽENSKE
Kopje: (Amici 48,04 m)
800 m: (Dono 2’05”5)
Krogla: (Petrucci 16,24 m)
100 m: (Bottiglieri 11”5)
Začelo se bo tudi tekmovanje v deseteroboju s tekom na 100 m, skokom v daljino, metom krogle, skokom v višino in tekom na 400 m.
Finalna tekmovanja bodo na sporedu vsak večer od 20. ure dalje. V jutranjih urah bodo izvajali predtekmovanja.
ATLETIKA
NA REKI
Sušanj 1’45”4 Savič 1’45”7
Na Reki sta srednjeprogaša Luciano Sušanj in Milovan Savič vendarle dosegla časa, ki ju na 800 m postavljata v svetovno elito, kamor je doslej pripadal le prvi in le zaradi svojih prejšnjih rezultatov. Na preglednem teku na 800 m je Sušanj dosegel letos četrti ča&-- o*. • svetu 1’45”4, močan napredek pa je zabeležil Savič, ki je razdaljo pretekel v 1'45”7.
m* * #	**
Bolgarija je v Velenju brez posebnih težav odpravila v mladinskem ženskem atletskem troboju Jugoslavijo in Italijo. V medsebojnem dvoboju Italija — Jugoslavija so bile Italijanke boljše.
V	italijanski reprezentanci je nastopilo večje število atletinj iz naše dežele. Najboljša je bila Donatella Bulloni iz Vidma, ki je v višino skočila 180 cm, Bulfonijeva je nato naskakovala 183 cm kar bi zanjo pomenilo skoraj gotovo uvrstitev v olimpijsko ekipo. Priložnost je sedaj prenesena na državno prvenstvo. V isti tekmi je Novogoričanka Benedetto dosegla 174 cm, Perutjo iz Sacila pa 171 cm.
V	metu krogle je bila odlična Chiumariello, ki je vrgla 14,78 m in dosegla drugo mesto. Videmčan-ka Tonini je odlično metala disk (43,74 m). Tržačanka Coretti, ki je bila prvotno izbrana za tek na 1500 m m nastopila.
NOGOMET
Memorial «M. Pertot»
Tabor — Koper 5:0 (0:0)
TABOR: Plaminščak, Stopar, Kocjan, Pirjevec, Plaminščak (Uršič), Anadiso, Medenj, Delizaimovič, Der-matija, Kovačič (Rešeta, Fait).
KOPER: Takomin, Valedit, Hafner, Milinkovič, Bertok, Milič, Pol-ščak, Malec, Ernestine.
SODNIK: Guerrucci; stran, sodnika: Antonelli in Fonda.
STRELCI: v 16., 20. in 33. min.
v 38. min. d.p. Dermartija.
Odločilna tekma med Taborjem in Koprom, za prvo mesto v drugi skupini in vstop v finale turnirja, se je končalo z visoko in nepričakovano zmago Sežančanov. Obe ekipi sta imeli na koncu lestvice enako število točk, vendar ima Tabor boljšo razliko v golih. Koprčani so stopili na igrišče v devetih. V prvem polčasu so se dobro branili saj Se-žančanom ni uspelo dati niti enega gola. V drugem delu igre pa so nogometaši Kopra znatno občutili utrujenost kar so seveda izkoristili Se-žančani in v 16. min. prišli v vodstvo.
H. V.
San Giovanni — Opčine 4:0
(2:0)
SAN GIOVANNI: Malinverno, M. Fonda, Bloccaci, Russo, Duva, Vi-gniali, Tippione, Lucchesi, Stigliani, P. Duva, F. Fonda.
OPČINE: Sosič, Škrlavaj, A. Sbarbar, M. Škabar, Grizonič,' Sosič, Feri luga, Milič, Vranec, Kralj, A. Sosič.
SODNIK: Faggin; stranska sodnika: Guerrucci in Antonelli.
STRELCI: v 16. min. p.p. F. Fonda, v 30. min. p,p. Stigniali (Il-me-trovka), v 23. min. d.p. Lucchesi, v 29. min. d.d. Pittioni.
San Giovanni je brez težav prema-magal ekipo Opčin. Tako je zasedel prvo mesto v svoji skupini in se uvrstil v finale turnirja skupno s Taborjem, zmagovalcem druge skupine. V finale za tretje mesto bo igrala ekipa Primorja proti moštvu Kopra. San Giovanni je bil celo tekmo premočan tokmec za šibko ekipo Opčin, ki pa ni zaigrala teko slabo kot priča tako visok rezultat.
H. V.
KOŠARKA
FINALE PROM. LIGE
: Po porazu s Scopettoni Kontovel na drugem mestu
V odločilni tekmi so Kontovelci igrali živčno
Kontovel — Ferroviario 84:82 (42:41)
KONTOVEL: P. Starc (k) 17, Bu-kavec 4, Zavadlal 10, Prašelj 1, Košuta 1, Ban 14, K. Starc 19 in Ukmar 18.
FERROVIARIO: Cavazza (k) 12, Savorani, Perini 2, Anici 8, Cecchet-ti 14, Bernobi 10, Pucci 10, Pieri 10, Mian 12, Marsich 4.
PM: Kontovel 14:18, Ferroviario 10:20.
PON: Bukavec, Ukmar, Ban (K), Bernobi in Pucci (F).
SODNIKA: Popazzi in Festini (o-ba iz Trsta).
GLEDALCEV: 120.
Kontovel je v otvoritveni tekmi finala prve moške divizije odpravil močno ekipo Ferroviaria, ki se je uvrstila prva v svoji skupini. Tekma je bila na visoki tehnični ravni i
in je navdušila vse prisotne. Že odi (Trst).
dve točki prednosti. Takrat pa je sodnik zažvižgal osebno napako Kontovelu in Ferroviario je imel dva prosta meta na razpolago. Na srečo «belih» je zgrešil oba, a sodnik je še enkrat dosodil Kontovelcem napako. Spet je igralec Ferroviaria zgrešil in Kontovel je zasluženo dobil tekmo.	Ig.ko
Kontovel — Scoglietto 55:61
KONTOVEL: P. Starc 16, Bukavec, Zavadlal 10, Prašelj, Košuta 1, Ban 7, Ukmar 3, K. Starc 16 in Perini 2.
SCOGLIETTO: Detela 3, Schergat 12, Germani 12, Conca, Apollonio 6, Ferfoglia, Belelli, Giugovaz 14, Pirelli 14.
PM: Kontovel 7:13, Scoglietto 9:20.
PON: Ukmar, Ban, P. in K. Starc (K), Detela in Pirelli (S).
SODNIKA: Popazzi in Dal Bovo
prve minute igre ste si bili ekipi enakovredni ir nobena se ni mogla
GLEDALCEV: 200.
V finalni tekmi za prvo mesto je
dokončno oddaljiti od druge. Konto- Kontovel nerodno izgubil proti peter-velci so v tej jekmi dali vse od ! ki Scoglietta. Slovenski fantje so po
-ril i. _ J,, 1 1:11	«n 1 Ani i rfi1»! T-r nnAiomi f Alrmi e. IČAtinA
sebe in se večkrat - oddaljili od nasprotnika. Na žalost vodstva niso znali obdržati in nasprotniki so nadoknadili zamujeno. Ferroviario je Večkrat menjaval obrambo in poskusil z - agresivno obrambo «mož na moža». To pa je izkoristil mladi K. Starc, ki je vedno nadigral svojega direktnega nasprotnika. Tako je Ferroviario spet menjal obrambo in branil v «coni». V drugem polčasu pa se je dogajalo kot v prvem, samo ob začetku se je Kontovelcem nekaj zataknilo in zgrešili so več metov. Zato je mladi Ukmar začel metati in razbil nasprotnikovo «cono». Poleg njega r so zaigrali v najboljšem redu tudi P. Starc in ostali in ko je manjkalo 31 sekund do konca srečanja, so slovenski fantje imeli 1
lepi igri v prejšnji tekmi s Ferro viariom zaigrali bolj živčno. Ni bilo videti Ukmarja, ki je s hladnokrvnostjo polnil koš nasprotnikov, P. Starca, ki je bil do tedaj za druge neustavljiv. Samo Klavdij Starc je zaigral bolje v uvodnih minutah, nato pa je tudi njega prijela živčnost, teko da ga je sodnik večkrat opomnil. Slovenski fantje so vodili z desetimi točkami prednosti a so proti koncu srečanja nekoliko popustili in niso mogli zaustaviti razigranih nasprotnikov, ki so s šestimi točkami prednosti zmagali.
Drugo mesto, ki so ga pridobili pred Ferroviariom in S. Sergiom je za ŠD Kontovel in za ves slovenski zamejski šport velik uspeh.
Ig-ko
iiniiiiiiTiiif iitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umu timi n iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrii m mm minimum minimum m miimimiiiiiimiitiiimiiiiiiiimiH
ATLETIKA
NEDELJSKI MITING V TRSTU
V metu krogle in skoku v daljino rekord za L Tavčar in M. Purič
Razmeroma slab dan sprinterk ■ Bruna Mahne vsestransko dobra
Nedeljski atletski miting za de- pri zaletu, v petem poskusu pa je
slabo obiskan. Vročina in izpiti sp prispevali, da sj«-S|narsikatera atlet «ja a?u*peh »ni tak% pomemben. Pri
tinja , raje- ostala doma. Rezultati sicer ‘ niso bili slabi, udeležba pa res več kot skromna.
Atletinje Bora so nastopile v popolni postavi in celo okrepitev je bila v njihovih vrstah. Namen tega nastopa je bil bolj razvedrilen. Samo štafeta 4x100 m naj bi dosegla zelo dober rezultat, po možnosti celo normo za nastop na državnem prvenstvu.
Izkupiček tekmovanja je za slo-
V. ^Aljjno dosegla svoj najboljši rezultat. Bila je očitno zadovoljna, potem pa se ji je zdelo,
4,97 m je seveda občutila kako blizu je meja 5 m in si je tak skok
risico čakati, poprečna pa je bila tudi zadnja. V štafeti je Semoličeva popravila slab vtis, dobro je tekla Tretjakova, Puričeva pa je v zadnjih . 20 - 30 m nekoliko popustila, ker je imela v nogah komaj končani skok v daljino. Ob slabem dnevu
venske atletinje dober. Žal, s šta- i harili za 2 - 3 desetinke. Borovka
feto ni bilo nič, napredovali pa sta Irena Tavčar in Marina Purič.
Za prvi nastop je poskrbela Irena Tavčar v metu krogle. Tekmovanje
zelo želela. Njen zadnji poskus je | je bil čas 52"6 zadovoljiv in norma bil res dober, verjetno res preko! 52” je le stvar časa.
Med naraščajnicami sta nastopili še Patrizia Padovan in prvič tudi Erika Košuta. Prva je skakala samo v višino in se uvrstila na tretje mesto z rezultatom 140 cm. Košutova pa je tekla na 400 m in dosegla čas 1T6”2 ter tretje mesto. Pred startom je bila zelo živčna in je taktično povsem zgrešila tek Zelo hiter začetek je na koncu
te znamke, žal pa zaradi prestopa (kakih 2 cm) neveljaven.
Štafeta 4x100 m, ki je bila za Bor glavni cilj prireditve, se je znašla v slabih vodah že po posameznih tekih na 100 in 200 m. Šprinterkam ni šlo vse po sreči. Najprej so Danijelo Tretjak časomerilci ope
je namreč zmagala v svoji seriji na 100 m z najmanj 5 m naskoka | morala plačati z veliko mero dolore
pred drugouvrščeno. Zasebne ure so zabeležile en čas 13”3 in dva
je bilo na svojem začetku in že j 13”2, časomerilci pa so ji dosodil;
pri drugem metu je veselo razpo joženje ob zaletišču kazalo na ne kaj izjemnega. Borovka je osebnemu rekordu dodala še nekaj centimetrov in z rezultatom 10,70 m potrdila, da ji sedaj na vsakem tekmovanju uspe vsaj en met. V nedeljo je to res veljalo za en sam met. Ostali poskusi (serija se gla si: 9,48 - 10,70 - 9,98 - 9,25 - 9.65 9,30) so z izjemo tretjega vidno zaostajali za rekordom. Atletinja ,;2 takoj nato metala tudi disk in se z rezultatom 33,10 m povrnila blizu rekordne
Marina Purič je odšla s tekmovanja zadovoljna. Skakala je v dalji no in čeprav je bila na končni uvrstitvi četrta, je dosegla odlično znamko 4,97 m ali 9 cm več od prejšnjega osebnega najboljšega rc zultata. Da je v dobri formi je pokazal že njen prvi poskus pri 4,85 m. Sledilo je nekaj negotovosti
13”5.
V naslednji elitni seriji se je Marinka Semolič pomerila s predstavnicama Ginnastice Zom in Pie robon. Slab je bil žg start. Borovka je tekla zelo slabo. Zanašalo jo je na desno. Zornova je prepričljivo zmagala, pred borovko pa je ' bila tudi Pierobonova. Semoličeva je komaj ohranila tretje mesto, in dosegla čas 13"2.
Na daljši razdalji je zmaga za las ušla Sonji Antoni. Vodila je vse do 170 m pred ciljem, bila pa ie v težavah. Predstavnica Ginnastice Contento jo je kljub, zelo zagrizenemu odporu prehitela za približno pol metra. Čas 26"9 je bil za bo rovko v okviru normalnosti.
Štafeta je tekla v postavi. Auto ni - Semolič; - Tretjak - Purič. Prva predaja je uspela odlično, pri drugi je Tretjakova ušla malo prezgodaj in je morala nato tova
volje, da je tek lahko končala.
Kot edina mladinka je nastopila Bruna Mahne. Da bi preizkusila svoje moči za bližnji deseteroboj je tekla na 200 m in dosegla dober čas 29”5, medtem pa je tudi skakala v daljino in pristala pri presenetljivo dobrih 4,71 m. Žal je precej skokov zgrešila že pri zaletu, sicer bi bil njen izkupiček gotovo še za 10 - 20 cm boljši.
Kristova 21.89 m
Svetovni rekord Bolgarke Ivanke Hristove je vzdržal en dan. Znamko 21,87 m pa je popravila v nedeljo v Sofiji Hristova sama. Dosegla je razdaljo 21,89 m.
Njena serija 21,17 - 21.89 - 21,18 -21.83 - 21,71 je največ kar je bilo doseženega v ženskem metu krogle kdajkoli. Predvsem po zanesljivosti v letošnji sezoni je bolgarska atletinja ena glavnih favoritinj za zlato v Montrealu.
rendar se je četa 4. bataljona 9. brigade že ra vrnila v Brkine. Potlej so se vrnili se	£	.
vražnikom kljub vsemu prizadevanju m vec uspeio ati partizanov z brkinskega območja.
POVRATEK NA PIVKO IN V BRKINE
0	20. decembru je začel štab bataljona odločno rese^
krizo bataljona. Potem ko je lzPella z £ b č^.te -, je med 24. in 26. decembrom dodelil i* štabne čete
1	za začasnega komandirja Ivana Janez ,	P	za
sarja Staneta Komana, za vodnika Leon	.
arja Jožeta Olenika* šestindvajsetega	, da
>a je poslal 20 borcev te čete na Svrscake z naloga da iščejo primerno taborišče, vzpostavijo zv ^ ostaj0 m mesta št. Peter in nabavijo hran	.
'o bataljona, ki bi prispelo za njim. Nepopolna 2_ četa
‘ '-"'odnevi-iem napornem pohodu po g ° Naslednji
v noči na 27. december na Sviscakf3.	J
je odšel iz Cabra tudi štab bataljona * žtab’ : je prispel le do Babnega polja, kjer sta štab
bataljona in 1. četa prenočila, medtem ko so deli 2. in 3. čete nadaljevali pohod proti Sviščakom in se v noči na 28. december tam priključili borcem 2. čete. Dne 28. decembra 1944 sta štab bataljona in 1. četa prispela ob 19. uri v Koritnice, ob 22. uri pa sta odpotovala v Brkine in prispela ob 3. uri naslednji dan na Suhorje. Od tod sta se napotila na Kozjane, a sta se morala že naslednji dan zaradi vdora Nemcev umakniti iz vasi, toda ob 13. uri so sovražniki odšli, zato sta se štab in 1. četa vrnila v vas.
S premiki med 26. in 29. decembrom sta bili 1. in 4. četa s štabom bataljona v Brkinih, 2. in 3. četa pa na Pivki. Deli 2. in 3. čete so se v noči na 29. december s sodelovanjem članov okrajne gospodarske komisije za Pivko navzlic utrujenosti borcev napotili po hrano, ki so jo bili zbrali terenski NO odbori v vaseh Parje in Drskovče. Naložili so dva voza krompirja in fižola ter dobili tudi kravo za zakol. Nato so vsa zbrana živila z dvema konjskima vpregama srečno pripeljali v gozd v bližino taborišča med Mašunom in Koritnicami. Četni ekonomi so krompir shranili tako, da so odstranili sneg, naložili krompir in ga pogrnili s slamo in smrekovimi vejami, potem pa naložili na kup še snega.
Razmere, v katerih so živeli in se bojevali borci 4 bataljona v decembru 1944, so bile prav grozne. Bolezni, premestitve kadrov k mornarici in dodelitve na posebne dolžnosti so podobno kot 2. četo kadrovsko oslabile tudi 1., 3. in 4. četo. Tako je ostala 3. četa 17. decembra 1944 ko sta odšla k mornarici Anton Ladič in Rudolf Malalan, brez pomočnika četnega političnega komisarja in politdelegata. že prej so bili zaradi bolezni in posebnih dolžnosti v Brkinih zunaj četne sestave vodnika Franc Sešek Baša Ludvik Dekleva in Karel Babič. Zaradi bolezni je ostal v Brkinih tudi četni komandir Cveto Poljak. Zato je 29. decem-
bra četni komisar prosil štab bataljona, naj mu dodeli, kakor hitro more, dva politdelegata in pomočnika četnega politkomisarja ter vrne vodnika Seška in Kovačiča, desetarja Baso in Deklevo.
Nekoliko boljše kadrovsko stanje je bilo v 4. Četi, ki pa je ostala konec decembra brez četnega političnega komisarja, ker je odšel dotedanji komisar Rudolf Mahnič - Žito k mornarici. Dne 3. januarja 1945 so bili izmed 45 borcev 3 bolni, 4 so spremljali material k VIL korpusu, enega pa so pogrešali. Dne 8. januarja je bilo 5 borcev v bolnišnici, 3 so bili bolni in 3 v 3. četi. Pozneje je štab bataljona pošiljal v to četo zaradi njenega zelo. uspešnega delovanja le dobro oblečene in obute borce tudi iz drugih čet. Zato je bilo 28. januarja v njej 17 borcev iz 4., 14 iz 3. in tri iz 1. čete.
Tudi kadrovske razmefe v 1. četi niso bile nič boljše, le da o njih ni arhivskih dokumentov iz tistih dni.
Za vrnitev bataljona v Brkine in njegov prehod v o fenzivo — kolikor so jo dopuščale objektivne razmere in moč bataljona — je bilo tudi dovolj tehtnih političnih razlogov. Tedaj je namreč četniško - nedičevska in domobranska reakcija širila propagando, da so na južnem Primorskem partizani uničeni. Takšne trditve pa bi utegnile v odsotnosti partizanskih enot in njihove dejavnost omajati zaupanje ljudstva v NOVJ.
Štab 4. bataljona ni mogel ob pohodu v Brkine zanesljivo vedeti, ali se bodo tam iz že opisanih razlogov lahko trajneje obdržale močnejše bataljonove sile, zato je pustu po načelnikovem nasvetu najslabše opremljeni četi (2. in 3.) v snežniških gozdovih, nadejajoč se, da bosta kmalu dobili opremo. Ukazal jima je, da patruljirata proti Gornji Pivki in Podgori, si uredita taborišče ter zbereta hrane za primer, če bi se morale druge enote umakniti iz Brkinov.
Novoletni prazniki so v Brkinih in na Pivki minili še dokaj mirno. Sončno vreme je razpoloženje borcev navdajalo z upanjem, da so najhujše težave že prestali.*** Komandant in politični komisar 4. bataljona sta se ob prihodu v Brkine povezala z načelnikom in drugimi člani štaba, obveščevalnim centrom in 4. četo, ki je delovala samostojno, medtem ko je 1. četa ščitila štab bataljona. Proučili so razmere, se dogovorili o nalogah in taktiki delovanja man'-ših, hitro gibljivih skupin, obiskali več vasi ter vzpostavili zveze s terenskimi sodelavci. Prevladalo je upanje, da je bataljon obvladal najhujšo krizo. Toda že 2. januarja je vdrlo okoli 200 Nemcev v dveh kolonah iz Materije in Kozine čez Brezobico in Mrše na Ostrovico, Artviže Misliče in Vatovlje. Pri Ostrovici so po snežni sledi našli ’ obkolili m uničili bataljonovo taborišče, iz katerega sta se bila 1. četa in štab bataljona umaknila že prejšnji dan.
‘Druga četa je bila kadrovsko zelo oslabljena. Komandirja Ivana Pezdirca - Cankarja je štab bataljona že z začetku decembra poslal v pomoč intendantu Antonu Novljanu pri intendanturi štaba VII. kor-pu®a- c®t"1 e.konora Anton Grlica je zbolel, potem pa se je umaknil v Tist Pohticm komisar Anton Boneta je bil od 14. novembra v bolnišnici. Bolnišnici «Zalesje» je bilo 5. novembra dodeljenih za nieno zavarovanje 5 funkcionarjev. Na bolovanju v Brkinih pa sta bila vodnik Anton Gradnto in politdelegat Franc Sosič. (Poročilo pom četnega političnega komisarja 29. 12. 1944, A IZDG F. 299/1).
.. ‘Italijani so dali Sviščakom naziv Fifuggio D’Annunzio — d’Annun-zijevo zavetišče ■— po fašisttonem pesniku Gabrielu d’Annunziu, ki je SCpt™ ,a- °d izvedel svoj udar za priključitev Reke Italiji.
Italijam so dali Sviščakom naziv Rifugio D’Annunzio — d’Annun-ziovo zavetišče — po fašističnem pesniku Gabrielu d'Annunziu, ki je
«Za novo leto 1945 smo ukrenili vse potrebno, da nas sovražniki ne v, lzi}enad’h- Bilo je lepo vreme in v Brkinih mirno, sijalo je sonce, obetalo se je izboljšanje, čutil sem, da smo prebrodili najhuje» (Fr. Kuntarič, spomini udeleženca, pismena izjava v AO IO v Kopru).
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 * 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.___ din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	«. julija 1976
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ati upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPL
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj'a in tiska
ZTT - Trst
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Rešitev politične krize: pozitiven začetek ob zaskrbljenosti za bodočnost
V ospredju pozornosti italijanskega tiska so še vedno rezultati političnih volitev pred dvema tednoma ter še posebej vsa vprašanja, ki so tesno povezana z ureditvijo in delovanjem poslanske zbornice in senata. Dogodek, ki je pritegnil največjo pozornost v političnih krogih in časnikarjev' je bilo brez dvoma posvetovanj.-' predstavnikov strank ustavnega loka, ki so se sestali v soboto ter se sporazumeli glede predsedništva poslanske zbornice in senata. Vsi časopisi ugotavljajo, da se je prvič po 30 letih zgodilo, da so bili na seji, ki je sklepala o teh vprašanjih, navzoči tudi komunisti. Poudarjajo pa tudi, da s tem še niso rešena osnovna vprašanja glede sestave bodoče vlade, njene programske usmeritve ter odnosov med večino in opozicijo.
Sj&kMlti/
Socialistično glasilo «Avanti» prinaša v svoji nedeljski številki na uvodnem mestu članek, kjer se poudarja, da bo predsedstvo poslanske zbornice pripadlo KPI, predsedstvo senata pa krščanski demokraciji. List pravi med drugim: «Politični pomen srečanja in njegovih rezultatov je na dlani. Prvič se je zgodilo, do so se znašli za isto mizo predstavniki vseh demokratičnih strank in da ni bil nihče žrtev diskriminacije, ah pa da bi mu bil onemogočen dostop (trditev socialističnega glasila ni točno, ker je diskriminacija veljala za Proletarsko demokracijo in za radikalce — op. ur.).»
IL POPOLO
Glasilo KD tako komentira sporazum o predsedstvu obeh zbornic: «Sporazum, ki je bil dosežen včeraj med strankami ustavnega loka se uvršča v ysej svoji popolnosti v duh bolj aktivnega sodelovanja na ravni javnih ustanov ter prispeva k boljšemu delovanju parlamentarnega sistema, ki je v naši predstavniški demokraciji o-srednja os ter temelj političnega življenja v državi. Sklicevanje na ta duh tesno povezan z ustavo, ki se je porodila iz življenjske drame odporništva, predstavlja v tem trenutku, ki je tako težak za Italijo, dogodek, ki je brez dvoma pozitiven, pa čeprav ni nič drugega kot upoštevanje duha ustavnih norm in parlamentarnih pravilnikov, ki predvidevajo glede vseh visokih funkcij, da pride do čim širših in kvalificiranih večin, ki naj bi zagotovile ne samo učinkovitost, temveč tudi največji možni prestiž demokratičnim ustanovam. V tem smislu so parlamentarna vodilna mesta ustavni in demokratični izraz, ki gre preko posameznih strank ter jim nalaga isto odgovornost do velikih in o-snovnih vrednot naše demokracije.»
la Repubblica
List tako komentira srečanje med strankami: «Srečanju med šestimi bodo sledila srečanja na ravni voditeljev parlamentarnih skupin za porazdelitev predsedniških mest v komisijah, ker je tudi na tej ravni odpadla zapora glede KPI. Ta precedens je bil poziti-ven ter ga bodo lahko izkoristih tudi pri pogajanjih za sestavo nove vlade, ki kot vse kaže, bodo zelo težka.»
List «La Repubblica» posveča svojo pozornost tudi splošnemu vprašanju, kaj napraviti, da bi izidi zadnjih volitev služili predvsem krepitvi levičarskih in naprednih sil. V članku «Kje je in kaj hoče italijanska pesnica», list analizira razloge in nagibe, ki so napotili del italijanskih volivcev, da so glasovali za to stranko, oziroma za koalicijo, v kateri se očitno kažeta dve smeri: ena konservativno ljudska, druga pa ljudsko napredna. Pisec članka Eugenio Scalfari tako ocenjuje konservativno - ljudski blok v KD: «Kdor misli, da ta blok veže strah, da bi komunizem ah socializem ogrožala svobodo ne upošteva tega, kar je očividno. To kar veže ta konservativni blok je nekaj drugega: volivci, ki so glasovali za KD so se bali, da bi izgubili svoje velike, majhne in tudi najmanjše privilegije ter korporativne simbole.» Zato list meni, da je treba v prihodnosti pripraviti konkretni vladni program. Še bolj važno pa je, kako izvajati ta program. Zgoditi bi se moglo namreč, da bi se v primeru, če bi upravo tega programa poverili stari demokristjanski vodilni skupini, vse tisto, kar je bilo vsaj z besedami zavrnjeno, utegnilo povrniti skozi stranska vrata.
l’Unità
V svoji včerajšnji številki komunistično glasilo tako komentira sobotno srečanje: «Očitno pa je, da ne bi bilo mogoče doseči sporazuma tako hitro in niti glede določenega vprašanja, ki je sicer zelo pomembno, če ne bi vsi pokazali pozitivne in konstruktivne vo-
lje ter bi se raje predali shema-tizmu.»
«Prav tako je očitno, da se je po tej poti naredilo nekaj zelo hitro in še posebno, da je bilo storjeno nekaj zelo dobrega. Na podlagi doseženega sporazuma bo mogoče izvoiiti predsednika in predsedniške urade obeh zbornic z veliko večino, kar bo okrepilo njihovo avtoriteto ter predstavljalo pomembno premiso za učinkovitost parlamentarnih dejavnosti. Sporazum predvideva, da bo komunist postal predsednik poslanske zbornice. To je priznanje moči, prestiža in nenehne demokratične zavzetosti Italijanske komunistične partije, priznanje ki je pometlo z zaporo, ki je danes neznosna, in ki je bila absurdna tudi takrat, ko je bila še v premoči.»
«Obstaja danes še mnogo drugih problemov, ki imajo drugačen značaj m ki brez dvoma zahtevajo mnogo zavzetosti; nobenega dvoma pa ni, da se je treba spomniti sedanje izkušnje, če se bodo odgovorni krogi hoteli spoprijeti s problemi čimprej ter jih rešiti na najboljši način.»
V svoji nedeljski številki pa komunistično glasilo obravnava vprašanje «soočenja» med KD in KPI. V tej zvezi pravi, da so demokristjani v raznih razdobjih tolmačili ta pojem na zelo različne načine. Ker se je komunistična stranka zelo okrepila, so tudi v vrstah KD dozorele nove usmeritve. List piše dobesedno: «Vedno širši krogi tudi v sami KD priznavajo potrebo po konvergenci, po soodgovornosti, da bi se utegnil izdelati program, ki bi bil sposoben za boj proti globoki krizi, v kateri se nahaja država: gre za konvergenco in soodgovornost, ki morata, pravijo, zapopasti tudi KPI. Dobro, toda v tem primeru je treba izbirati med dvema možnostima. Ah je KD zmožna, da pripravi tak program, ki bi ga podpirale druge stranke na tak način, da bi lahko računal na parlamentarno večino; v tem primeru bo morala ravnati s KPI, ki bi ostala izven sporazuma, kot z neko opozicijsko stranko. Za nas je ta hipoteza ne- ? gativna in menimo, da ni verjetno, da bi prišlo do nje.»
«Če pa se meni, da bi bilo bolje, ah pa celo potrebno, da bi prišlo do soočenja med vsemi demokratičnimi strankami, in med temi tudi s KPI, pred določitvijo nekega programa in neke večine ter se dela na tem, da bi prišlo do soočenja, iz katerega naj bi se porodil program in večina... potem se ne more že takoj ob začetku naprtiti KPI in niti kaki drugi stranki, ki bi sodelovala pri soočenju, opozicijske vloge. Popolnoma jasno je, da bi v tem drugem primeru vsaka stranka začela delati na osnovi svojih programskih in političnih stališč.»
List še dodaja: «Po 20. juniju in zahvaljujoč se 20. juniju, se vprašanje demokratičnega soočenja postavlja jasno brez vsake koprene. Vsak drugačen način predstavlja le nekoristno zavlačevalno taktiko, čimprej se bo to vzelo na znanje, tem bolje bo.»
CORRIERE DELLA SERA
Milanski dnevnik piše: «Ko bosta izvoljena predsednika zbornic, se bo začel drugi «round», to je sestava nove vlade, ki bo težavnejši in tudi bolj zapleten od prve. Če je bilo dovolj eno srečanje za sporazumno porazdelitev vodilnih mest v parlamentu, jih bo potrebno mnogo več za rešitev ministrske krize. Sedaj še nihče ne more reči, kako se bodo izgladila nasprotstva, ki delijo še vedno demokristjane, komuniste in socialiste.»
«De Martino še vedno trdi, da bi morah uporabiti tudi glede vlade kolegialno metodo. Še več, po sobotnem srečanju je še bolj prepričan o tej potrebi. Alj je bilo koristno — pravi — da so se srečah vsi skupaj? Zakaj pa ne bi uporabili istega kriterija tudi pri reševanju težjih vprašanj? V KD so zelo zaskrbljeni, če bi se vsedli vsi okoli ene mize, da bi obravnavali vprašanje vladnega programa, kaj bi potem ostalo še od slovite krilatice o «ločitvi vlog» med večino in opozic:jo?»
IL GIORNO
Milanski dnevnik meni, da je o paziti v italijanskem političnem življenju določene premike. Demokristjani vabijo socialiste k sodelovanju, ti pa odbijajo ponudbe, če ne bo prišlo do sodelovanja s ko popustiti.
munisti. Dnevnik pa pozitivno ocenjuje sporazum šestih demokratičnih strank glede porazdelitve odgovornih funkcij v obeh zbornicah. Gre za prve stike — pravi, ki nudijo prvi test o razpoloženju posameznih strank.
«H giorno» pravi nadalje, da sedanje stanje, ne more trajati v nedogled, to je stanje, ki se je porodilo med volilno kampanjo. «Nekdo mora popustiti: morda bi bolje reči, da morajo nekoliko vsi
NOVI MINISTRSKI PREDSEDNIK ŽE PRISEGEL
Suarez v težavah s sestavo nove španske vlade
Maria Jose De Areilza in Manuel Fraga tri. Farne zavrnila možnost sodelovanja v vladi
MADRID, 5. — Adolfo Suarez, ki ga je španski kralj Juan Carlos i-menovai za novega predsednika vlade po odstopu Ariasa Navarra, ima dokajšnje težave s sestavo svojega kabineta. Tudi danes je imel vrsto pogovorov z raznimi političnimi osebnostmi, popoldne pa se je sestal s kraljem, pred katerim je prisegel v prisotnosti članov sveta kraljestva. V Španiji prevladujejo v glavnem, negativne ocene glede novega predsednika vlade, še zlasti v bolj liberalnih krogih, da ne govorimo o levici, ki je njegovo imenovanje ostro obsodila.
Negativno stališče javnosti do Sua-reza se izraža tudi v stališču nekaterih vidnih članov prejšnje vlade. Prejšnji zunanji minister Maria Jose De Areiiza ter notranji minister Manuel Fraga Iribarne sta sklenila, da ne bosta stopila v novo vlado. Njuno stališče gre tolmačiti, je dejal eden od njunih pristašev, kot znamenje protesta proti politični tendenci, ki je ne moreta sprejeti ter obenem kot nasprotovanje do možnosti, da se v vladi spet pojavijo predstavniki skupine «Opus del». Kasneje so sporočili, da je Fraga Iribarne poslal Suarezu pismo, v katerem mu sporoča, da ne bi hotel sprejeti nobene odgovornosti v novi vladi. Pričakujejo tudi, da bo iz nove viade izginilo ime ministra za trgovino Calva Sotela, ki naj bi ga zamenjal eden od tehnokratov skupine «Opus dei». Tudi minister za pravosodje Antonio Garigues, eden najbolj liberalnih članov Navarrove vlade, bo po vsej verjetnosti opu-sil svojo dosedanjo funkcijo.
Sploh prevladuje mnenje, da bo večina članov vlade prav iz vrst tehnokratov «Opus dei», ki so imeli veliko vlogo pri vodenju države v desetletju, ki gre od leta 1960 do leta 1970. Za mesto notranjega ministra govorijo o Lope-zu Bravu in o Lopezu Rodu.
JEJTE ČEBULO!
Oseminosemdesetletni Iranec Jahja Ali Akbar Bejk Nuri je na tem, da stošestdesetič stopi v zakonski jarem. Iranski tisk je dogodku posvetil dokajšnjo pozornost in poudaril, da je Nuri, ki ne ve več, koliko otrok je imel v svojem življenju, povedal časnikarjem, katera je njegova skrivnost: «Če hočete ostati mladi, je dejal novoporočenec, pojejte vsak dan kilogram surove čebule/»
V NEDELJO V ŠKOFJI LOKI
Nad 15 tisoč ljudi se je udeležilo Izseljenskega piknika na loškem gradu
Za to priložnost so obiskali Slovenijo številni izseljenci iz ZDA, Avstralije, Kanade in iz raznih zahodnoevropskih držav
TRŽAŠKA KRONIKA
Demokratične opozicijske organizacije so že sporočile, da bodo ta teden sprožile vrsto miroljubnih pobud, da bi dosegle amnestijo
Saccucci še teden dni v britanskem zaporu
LONDON, 5. ■— Fašist Sandro Saccucci se je moral danes že petič predstaviti na sodišču, kjer je sodnik spet sklenil, da mora ostati v zaporu do 12. julija, datuma ko zapade rok, ki so ga določili za predstavitev dokumentacije o italijanski zahtevi o ekstradiciji. Po britanki zakonodaji so danes samo ugotovili, kakšen je Saccuccijev položaj. Njegovi zastopniki so skušali ponovno dokazati, da zaporno povelje, s, katerim so ga aretirali, ni veljavno. Odvetnik Mitchell Heggs ni zahteval za Saccucci začasne svobode, je pa vztrajal pri svoji trditvi, da je bil Saccucci na zadnjih političnih volitvah spet izvoljen in da ima tako spet pravico do parlamentarne imunitete, spričo česar naj bi bila avtomatično ničeva italijanska zahteva po izročitvi fašističnega poslanca. .
iniiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiil|im,|l||||„j,„|,l|iiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiitiil|||)
V LIBANONU ŠE VEDNO GRMIJO TOPOVI
Propadlo Riadovo posredništvo: povsod pom vas ogorčeni boji
Najbolj zagrizeni spopadi pri Tal Zaataru - Sirski podpredsednik Khaddam na obisku v Moskvi
BEJRUT, 5. — Sestanek med nasprotnima strankama v Libanonu ob posredovanju delegacije Arabske zveze pod vodstvom Mabmpda Riada, ki je bil določen za danes, je bil odložen. Sklep je sporočil sam Riad ter ga gre pripisati vedno bolj številnim spopadom skoraj na vseh libanonskih frontah.
Na včerajšnjem sestanku v Sofar-ju (turistični kraj ob cesti, ki pelje od Bejruta proti Damasku) so bili navzoči poleg posredniške komisije Arabske zveze predstavniki Palestincev, Sircev ter . krščanske desnice. Niso pa se ga udeležili predstavniki libanonskih naprednjakov.
Boji, ki so največ vplivali na odločitev za odložitev srečanja, zadevajo predvsem taborišče pri Tal
Zaataru. Kot je znano močne desničarske sile obkoljujejo to taborišče Palestincev že dva tedna. Krščanski desničarji trdijo, da je taborišče v bistyu že osvojeno ter dà gre sedaj le za «očiščevalne» akcije preostalih odporniških gnezd Palestincev, in naprednih sil. To trditev pa zavračajo Palestinci, ki pravijo, da njihove sile kljubujejo še vedno močnemu pritisku sovražnika.
Na drugi strani se je zvedelo, da so močne enote Palestincev in naprednih sil (morda 8.000 mož) zavzele krščansko mesto šekkha in druge kraje v severnem Libanonu. S tem so izolirale mesto Zghorto, ki je rojstni kraj predsednika Fran-džieja ter se približale na 6 km od radijske postaje desničarjev pri
iiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii»
Povratek posadke ugrabljenega letala
Amšitu.
Gotovo je, da se v taborišču Tal Zaatar še vedno strelja, tudi s topovi in minometi. Topniški ogenj je povzročil več požarov, toda tudi Palestinci so odgovorili na napade.
Zdi pa se, da je v taborišču pre cej ranjencev, ki bi jih bilo treba v najkrajšem času evakuirati. Danes se je okoli 30 vozil Mednarodnega RK skušalo prebiti do taborišča, toda močan topniški ogenj jih je odvrnil od naklepa. Krščanski desničarji obtožujejo za napad Palestince in naprednjake, ti pa valijo krivdo na svoje nasprotnike.
Iz Moskve sporočajo medtem, da je tjakaj dospel sirski podpredsednik vlade ki minister za zunanje zadeve Abdel Hahm Khaddam. Gre za prijateljski obisk, ki pa se bo gotovo sukal 1 okoli vprašanja rešitve vedno bolj zapletene libanonske krize.
Sudan zahteva sklicanje VS
NEW YORK, 5. — Sudanska vlada .»e danes zahtevala nujno sklicanje varnostnega sveta OZN v zvezi z zadnjimi dogodki v Sudanu. Nimeiri-jeva vlada trdi, da razpolaga z neizpodbitnimi dokazi o odgovornosti Libije za propadli prevratniški poskus v Kartumu. Ni še določeno, kdaj se bo svet sestal.
Libijska vlada je že odločno za vrnila sudanske obtožbe. Med drugim pravi, da je že v navadi obtoževati. Libijo za dogodke v drugih deželah, za katere pa so krivi protiljudski režimi sami.
Pilot ugrabljenega letala Michael Bacos odgovarja na vprašanja časnikarjev po povratku posadke v Pariz.
(Telefoto ANSA)
liiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiniuiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH^HiiiiniiiiuJiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Odgovor koroških Slovencev
(Nadaljevanje s 1. strani)
rodnostim Jugoslavije za pomoč in jih prosimo za vsestransko podporo tudi v bodoče, prav tako neštetim zaveznikom na Koroškem in v vsej Avstriji za solidarnost v tem usodnem času.
Zahtevamo ponovna pogajanja med Narodnim svetom koroških Slovencev, Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem in avstrijsko zvezno vlado ob doslednem upoštevanju načel, besedila in vsebine člena 7, ki predvideva za celotno dvojezično ozemlje enake pravice za vsakega pripadnika slovenske narodne skupnosti.
Resno opozarjamo zvezno vlado, zvezne poslance in vse druge odgovorne osebnosti v naši republiki na nevarni razvoj in svarimo pred posledicami, ki jih bo nujno prine-.
slo štetje proti volji manjšine ter enostransko razveljavljanje avstrijske državne pogodbe. Dosleden bojkot preštevanja bo naš odgovor.
* * *
BEOGRAD, 5. — Predsedstvo zvezno konference socialistične zveze Jugoslavije se je med drugim ukvarjalo tudi z vprašanjem odnosa avstrijskih oblasti do jugoslovanskih narodnih manjšin na Koroškem, štajerskem in Gradiščanskem. Ugotovili so, da zakoni o preštevanju manjšin in drugi zakoni, ki predvidevajo odstotek prisotnosti za zaščito le-teh, ne samo krši državno avstrijsko pogodbo. temveč tudi listino evropske konference iz Helsinkov, ki obvezuje vse države evropske celine k sposto vanju sprejetih mednarodnih obveznosti.
če Avstrija dovoli, da se bo pro-
ces zatiranja manjšine nadaljeval po tej poti, s tem sprejema tudi vso odgovornost za težke posledice, ki jih nč bo mogla pojasniti niti svoji, niti svetovni javnosti.
LATINA, 5. — Današnji dan sodne obravnave proti «morilcem iz Circea» je potekel v znamenju polemike glede zahteve - branilcev treh fašističnih pretepačev o psihiatričnih izvidih za njihove varovance. Zastopniki civilne stranke trdijo, da je trojica razuzdancev bila na dan zločina popolnoma prisebna, kar dokazuje tudi hladnokrvnost, s katero so se skušah rešiti trupla Rosarie Lopez.
Sodna obravnava se bo nadaljevala jutri, ko bo sodnik po vsej verjetnosti poslušal pričevanje Dona-
follo finta sa.nt.i:
Izvoljeno vodstvo
videmskega
VZPI-ANPI
VIDEM, 5. — Konec preteklega junija je bila, kot sporoča videmski pokrajinski odbor ANPI, skupna seja častnega predsedstva, pokrajinskega odbora in nadzornega odbora, ki so bili izvoljeni na 11. pokrajinskem kongresu ANPl v a-prilu letos.
Predsednik zasedanja Mario Lizzerò je v svojem poročilu počastil spomin častnega predsednika videmske organizacije ANPI Maria Livi-ja ter je poročal o prizadevanjih organizacije in drugih evropskih borčevskih organizacij v korist furlanskega prebivalstva, ki je bilo žrtev potresa.
Sledila je izvolitev novega pokrajinskega vodstva v duhu predstavništva vseh enot furlanskega odpora. Za pokrajinskega predsednika je bil izvoljen Federico Vincenti (borec v okviru italijanskega vojaškega odpora v tujini). Za podpredsednike so bih izvoljeni: prof. Luigi Raimondi (enote CIL) odv. Alberto Cosattini («Giustizia e libertà») in odv. Della Marta («Otop-po»).
Za tajnika je bil imenovan Adelchi Gobbo (brigade «Garibaldi»), Lino Visintini, iz vrst garibaldin-cev, je bil imenovan za upravnega tajnika........
ŠKOFJA LOKA, 5. — Včeraj je bil na loškem gradu tradicionalni 21. izseljenski piknik, na katerem se vsako leto srečujejo zdomci iz najrazhčnejših krajev sveta s svojimi sorodniki, znanci, prijatelji. V čudovitem okolju, obdanem s košatimi kostanji, najdejo slovenski rojaki košček domovine, košček domačega vzdušja, iz katerih jih je pred leti, pred desetletji iztrgala usoda in jih poslala v svet, s trebuhom za kruhom. K temu prazničnemu vzdušju pripomore še dejstvo, da je ves program organiziran nevezano, kar dopušča številnemu občinstvu — v nedeljo so prodali nad 15 tisoč vstopnic — da se razkropi po ogromnem prireditvenem prostoru, kjer se snujejo nova poznanstva, no-va prijateljstva, Dan je prazničen in nihče ne more ostati sam.
škofjeloški piknik je tako postal za številne izseljence obvezna etapa v njihovem obisku matične domovine. Zato ni naključje, da turistične agencije prirejajo potovanja v Jugoslavijo prav v tem obdobju. V nedeljo smo tako na loškem gradu videli številne izseljence iz ZDA, Kanade in Avstralije, obenem pa tudi veliko število pripadnikov mlajše generacije, ki se je v zadnjih letih izselila v Zahodno Nemčijo, Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Številne so bile tudi skupine, ki v tujini sodelujejo v prosvetnih in športnih organizacijah. Kakšno je njihovo zanimanje za dogajanja v matični domovini, pa postane jasno že iz dejstva, da so predstavniki slovenskih društev v zdomstvu prinesli s seboj večjo vsoto denarja, ki so jo zbrali med rojaki kot prispevek za žrtve potresa v Posočju.
Sicer pa so bile na pikniku dane vse možnosti, da starejši obujajo spomine in da najmlajš:, tisti, ki so domovino doslej poznali le iz pripovedovanja svojih očetov in dedov, spoznajo svojo matično domovino. številne narodne noše in domača glasba so bile čudovt okvir številnim manifestacijam, ki so u-stvarjale občutke domačnosti na prizorišču: od nastopa mlačev s cepiči iz Trebije pa do prikaza skupine kleklaric iz Železnikov.
Piknik se je pričel s sprejemanjem gostov na Mestnem trgu, kjer so domača dekleta v narodnih nošah prpenjala rojakom rdeče nagelie in jih spremljala na grad. Osrednji program piknika se je pričel v poznih dopoldanskih urah, ko so goste pozdravili predsednik odbora za izvedbo. izseljenskega piknika Ciril Jelovšek, 'predsednik skupščine obč ne Škofja Loka Tone Poljanar, predsednik Slovenske izseljenske matice Drago Seliger in predstavnik pokrovitelja piknika Republiške konference SZDL Ljubljana Ljubo Jasnič. Sledil je pester kulturni program, dopoldanski spored pa se je zaključil s pozdr-vi vseh slovenskih društev iz zdomstva, ki so sodelovala na letošnjem pikniku.
Popoldanski spored je bil v celoti namenjen nastopu zabavnih ansamblov in folklornih skupin slovenskih rojakov iz ZDA, Avstralije, Kanade in ZRN. Nastopih so ansambel bratov Plesničar iz Melbourna (Avstralija), ansambel «Veseli alpinci» iz Toronta (Kanada), ansambel Markič - Žagar iz Clevelanda (ZDA), ansambel Hank Magayne iz Milvvaukee-ja (ZDA), ansambel «Alpe Adria» iz Munchna (ZRN), folklorna skupina Slovenskega kulturnega in športnega društva «Bled» iz Essna (ZRN) in folklorna riaipina «Nagelj» iz Kanade. Piknik pa se je zaključil v poznih večernih urah ob zvokih tria Ivana Ruparja; ko so ugasnile zad-ne luči na loškem gradu, so si na strmi cesti, ki vodi v mesto, sorodniki in prijatelji stiskali roke. «Na svidenje na prihodnjem pikniku», je bil pozdrav, iz katerega ni bilo razbrati otožnosti slovesa ampak veselje ob gotovosti na ponovno srečanje.
Danes bodo menjali telefonske številko
V okviru širše akcije menjave nekaterih telefonskih številk bodo danes menjali tiste številke, ki se pričnejo s 7330 — 7331 — 7334 in 1335. Uprava SIP je zainteresirane naročnike že obvestila, najprej s pismenim sporočilom, nato še s telefonskim pozivom.
Poleg tega bodo približno 40 telefonov iz Briščkov, ki so sedaj bili povezani z opensko centralo, povezali s centralno na Repentàbru in zato tudi spremenili številko.
Na vsak način je za podrobnejše informacije na razpolago informativna služba (telefonska številca 12), ki je brezplačna.
Proslava ob obletnici ustanovitve korpusa finančnih stražnikov
Včeraj so v vojašnici na Sprehajališču sv. Andreja praznovali 202. obletnico ustanovitve korpusa finančnih stražnikov; proslavi je prisostvoval poveljnik finančnih straž Furlanije -Julijske krajine gen. Vita. Pričela pa se je ob 8.30 s polaganjem vencev k spominski plošči ob vhodu v vojašnico, poveljnik tržaške legije polk. Alvino je nato prebral sporočilo vsedržavnega poveljnika finančnih stražnikov gen. Giudiceja in brzojavko ministra Stammatija, nato pa je gen. Vita podelil bronasto kolajno agentu Tuccinatiju, ki je maja leta 1974 v kraju Acireale, kjer je služboval, rešil iz valov žensko, ki je hotela narediti samomor. Proslava bi morala biti že 21. junija, a so jo prenesh zaradi političnih volitev.
Proslava 4. julija «dneva borca» v lokvi
Na gmajni zraven Lokve, na Krasu, je v nedeljo bilo slavje ob dnevu borca, na katerem so — med drugim — sprejeli prostovoljce v okvir ljudske obrambe in pozdravili oddelke JLA, ki grade vodovod v Brkinih.
Slavje je popestril navdušeno sprejet nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je ob tej priložnosti poleg «partizanske balade» izvedel tudi novo pesem «Bratstvo, e-nritnost, Tito».
Na prazniku je prisotnim spregovoril tudi predstavnik združenj borcev Miro Škapin, ki je poudaril, da je najboljša oddolžitev veličini boja slovenskega naroda z neenakim sovražnikom to, da «gojimo bratstvo in enotnost v izgradnji samoupravnega socializma». Za njim pa je Albin Debevc omenil tudi nedavno zaključeno konferenco komunističnih partij Evrope, ki je potrdila pravilnost dolgoletnega boja jugoslovanskih narodov za priznanje načel neodvisnosti v izbiri poti v socializem.
Sindikalisti o porazdelitvi dobička Tržaške hranilnice
Včeraj so se v Trstu sestali predstavniki sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL, zveze bančnih nameščencev in vodstva Tržaške hranilnice, da bi vzeli v pretres vprašanje porazdelitve polovice lanskega poslovnega dobička — kakor je predvideno po satutu hranilnica — v dobrodelne namene. Predstavniki sindikalnih organizacij so poudarili, da je hranilnica odvedla v razne sklade več sredstev, kakor bi bilo pravilno, tako da se je dobiček poslovnega leta ustrezno zmanjšal. Sredstva na razpolago pa naj bi hranilnica vendarle namenila v prvi vrsti dobrodelnim posegom na področju zdravstva. Predstavniki sindikatov so nadalje zahtevali, naj Tržaška hranilnica objavi podatke o pomoči, ki jo bo priznala posameznim zdravstvenim in drugim dobrodelnim ustanovam, sami pa so se obvezali, da bodo podprli prtvl-log hranilnice, naj bi ji Banca d’Italia dovolila vpis 1 milijarde lir, ki jo je namenila prizadetim po potresu v Furlaniji, v ekonomski račun ustanove.
Na Trsteniku odkrili bombo iz druge svetovne vojne
V podrtiji v Ul, delle Viste 55 na Trsteniku so v nedeljo odkrili bombo kal. 75, ostanek druge svetovne vojne. Nevarna bomba, ki je bila še v dobrem stanju, je biia v zidni razpoki in so jo odkrili zaradi požara, ki je nastal v bližini podrtije. Bombo so razstrelili.
Prometna nesreča
pri Kontovelu
Na ovinku pokrajinske ceste poc Kontovelom se je sinoči okoli 22.31 pripetila prometna nesreča ,v kater je bil ranjen 18-letni Luciano Hare, s Furlanske ceste 475. Harej se je s svojim motornim kolesom vozi proti Trstu ko je, iz še nepojasnjeni! razlogov, prišlo do trčenja s fiatorr 500, ki ga je v nasprotni smeri u pravljal 48-letni Vincenzo Cibic < Kontovela 287. Cibic se je sprva od daljil, ker se verjetno ni zavede: trčenja, kasneje pa se je sam predstavil karabinjerjem na kraju nesreče. Harej a so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v tržaške bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma leve noge sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 4C dneh.