Letali{~e Moskanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
H^j natakar/ica ^O^ETjA 20H
Poiščiteglasovalni kupon na strani 22!
Aktualno
Ptuj • Mestno jedro lahko revitalizira kultura
O Stran 3
:im
■ r-
Ptuj, petek, 8. julija 2011
letnik LXIV • št. 52 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8«98,E*ICH3 www.radio-ptuj.si
V
Štajerski

Šport
NŠ Poli Drava •
Začetek praktično iz ničle
O Stran 11
Spodnje Podravje • Živahno na ptujskem morju
Plaža na ptujskem morju že obratuje
Na Ranci - ptujskem morju, ki vse bolj živi športno in rekreativno, bo v letošnjem poletju zelo živahno. Obratuje pa že tudi plaža z ležalniki in tuši. Ko bo jezerska voda v II. kategoriji, kar naj bi se zgodilo v nekaj letih, pa bodo na svoj račun prišli tudi kopalci.
Na redne plovbe se vsak dan z Rance ob 18. uri podaja Čigra, ob nedeljah ob 16. uri, 17.30 in 19. uri, s postankoma pri gostilni Ribič in Termah Ptuj. Skozi celo poletje bodo potekale šola jadranja, šola veslanja in šola igranja na mivki. Možen pa je tudi najem jadrnice, ki ga trenutno bolj koristijo gostje iz drugih krajev Slovenije kot Ptujčani. Ta konec tedna bo na Ptujskem jezeru potekalo tudi državno prvenstvo v kajak-sprintu na mirnih vodah. Julija pa na Ranco vabita tudi dve veliki prireditvi v odbojki na mivki, najprej največji rekreacijski festival odbojke na mivki v Sloveniji za študente, od 15. do 17. julija, zatem pa od 20. do 23. julija mednarodni turnir v odbojki na mivki. V letošnjem poletju se bo ptujsko morje družilo tudi s kulturo, na pomolu bodo gostovali stand up komiki, 14. avgusta pa bodo na pomolu odprli tudi prvo razstavo na prostem.
MG
m
* N
'«ÜÉt
i * j


Foto: Črtomir Goznik
Dornava • Iz sejne dvorane
Golf •
Matjaž sproščen, razbremenjen ... odličen!
O Stran 12
Cirkuška akrobacija spodnesla svetnike
Daleč najbolj vroča točka seje dornavskega občinskega sveta minuli teden je bilo vprašanje odprtja novega oddelka vrtca; na čakalni listi je namreč ostalo 22 otrok - 12 domačinov in 10 iz sosednjih občin.
Kidričevo • Na seji kar 19 točk
Gordijski vozel nasprotovanj
Čeprav je svet občine Kidričevo na sedmi redni, sicer zadnji predpočitniški seji, v četrtek, 30. junija, sklepal kar o 19 točkah, so z njimi opravili v dobrih treh urah; največ vroče razprave pa so tokrat namenili vsebini odloka o javnem redu in miru, ki ga bo očitno treba še dodelati.
Da bo razprava med svetniki tako dolga in občasno ostra, je bilo že nepričakovano, še veliko bolj pa je bil nepričakovan končni razplet, ki ga je - pravzaprav - povzročila prav neverjetna županova avtoritativno žonglerska poteza.
Tisto, kar je bilo pričakovano, je bil boj med polenškimi in dornavskimi svetniki, kje naj bi bil nov, šesti oddelek vrtca: ali v matični šoli v Dornavi ali v podružnični šoli na Polenšaku. Scenarij dogajanja v sejni sobi je začel župan Rajko Janžekovič z razlago, da komisija predlaga ustanovitev še enega oddelka: „Najlažja možnost za to je
igralnica v dornavski šoli, ki je malo uporabljana in bi jo z najmanj stroški lahko preuredili v šesti oddelek. Morate pa se ob tem zavedati, da si s tem ponovno zbijamo točke za sofinanciranje izgradnje novega vrtca pri šolskem ministrstvu, saj ne bomo imeli čakalne liste. Za novogradnjo vrtca imamo sicer vso potrebno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem vred."
Seji je prisostvoval tudi ravnatelj zavoda Iztok Hra-star, ki je povedal, da si ureditev dodatnega oddelka vsekakor želijo in še največ neizrabljenega prostora je v polenški šoli ter še dodal, da zna biti v prihodnje kar sti-
ska s prostorom v dornavski šoli, saj imajo že letos jeseni 24 prvošolčkov, kar je več od predvidenega: „Če bodo otroci hodili v vrtec v domači občini, se bodo tukaj tudi vpisovali v šolo, sicer je zelo velika verjetnost, da bodo šolo obiskovali pač tam, kjer bodo v vrtcu."
Župan je temu razmišljanju sicer načeloma prikimal, vendar tudi povedal, da se mu zdi pomembneje, da otrokom zagotovijo nove, udobnejše prostore vrtca z novogradnjo, ne pa da le „flikajo luknje" z dodatnimi oddelki. In vojna besed se je začela.
O Stran 5
Sicer pa so kidričevski svetniki tokrat brez težav potrdili oceno izvajanja občinskega programa varnosti v minulem letu 2010, saj so ugotovili, da so bili doseženi zastavljeni cilji. Vodja medobčinskega redar-stva občin Spodnjega Podravja Robert Brkič je pojasnil, da je bil občinski program varnosti sprejet že novembra 2008. Ker je od njegove zadnje posodobitve in ocenitve minilo že več kot leto dni, pa so ponovno prejeli v oceno njegovo realizacijo in jo tudi potrdili. Zagotovo pa so največ razprave in vročih besed namenili vsebini odloka o javnem redu in miru, ki so ga v prvi obravnavi z nekaj dopolnili in pripombami sicer soglasno sprejeli, čeprav so na
njegovo vsebino imeli svetniki več pomembnih vprašanj in pripomb; podžupan Milan Strmšek (SLS) pa je predlagal celo, da bi njegovo obravnavo umaknili z dnevnega reda, češ da gre v občini Kidričevo za kmetijsko območje, ki je obravnavano preveč strogo. Tudi Milan Fideršek iz SDS je menil, da je odlok preveč strog do kmetovalcev, ne toliko do tistih, ki s kmetijskimi delovnimi stroji onesnažujejo cestišča, ampak predvsem do lastnikov vse bolj redkih konjskih vpreg, ki bodo morali v bodoče skrbeti tudi za konjske »fige«, ki jih bodo njihovi štirinožni prijatelji puščali na cestah.
O Stran 4
Ptuj • Plus za energijo in nova delovna mesta
Plastika se razgrajuje 500 let
Društvo Ekologi brez meja, ki združuje entuziastične aktiviste s področja varstva okolja in je pred nekaj meseci organiziralo najodmevnejšo čistilno akcijo v zgodovini naše države Očistimo Slovenijo v enem dnevu, se je lotilo novega projekta. Pilotsko ga bodo izpeljali ravno na Ptuju, in sicer jutri.
Društvo Ekologi brez meja je neprofitno združenje, ki si prizadeva izboljšati stanje okolja s poudarkom na področju ravnanja z odpadki. To dosega s spodbujanjem sodelovanja ter vključevanjem posameznikov in organizacij v njihovem lokalnem okolju.
Njihov najobsežnejši projekt je Očistimo Slovenijo v enem dnevu, dosegel pa je zavidljive razsežnosti. Ob tem se lahko pohvalijo še s kopico eko aktivnosti, kot so Vrečka na vrečko, Star papir za novo upanje in Očistimo Balkan.
Tokrat pa začenjajo nekaj, kar v sosednjih državah že vrsto let poznajo, pri nas pa bo novost. Gre za projekt, ki so ga poimenovali Eko-koncept, pilotsko pa bo izpeljan jutri, na Bazenih energije v Termah Ptuj. Zraven odlične zabave se obeta torej še „fešta brez odpadkov". Društvo Ekologi brez meja pri izpeljavi projekta sodeluje s Fundacijo Z glavo na zabavo. Njihov ključni cilj je zmanjševanje količine odpadkov na javnih prireditvah, zato razvijajo premično pralnico plastičnih kozarčkov za večkra-
Uvodnik
tno uporabo, ki bo potovala po vseh večjih prireditvah po Sloveniji in tako pomembno prispevala k zmanjšanju količine odvržene plastike.
Na Ptuju premične pralnice še ne bo, bo pa vsak obiskovalec prireditve ob prihodu za kavcijo 1 evro dobil v uporabo plastični kozarček, ki ga bo ob ponovnem naročilu pijače samo zamenjal, po uporabi vrnil, organizatorji pa bodo poskrbeli za pomivanje le-teh. Kavcija bo vrnjena ob vračilu kozarcev, ki bodo ponovno uporabljeni na novih prireditvah. Predvidevajo, da bodo za kar 90 odstotkov zmanjšali količino odpadkov. „Skupaj bomo dokazali, da skrbimo za okolje tudi med zabavo," je pojasnila organizatorka projekta in članica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik.
Ob storitvi pranja lončkov za večkratno uporabo s pomočjo potujoče pralnice, kar bo omogočilo prehod prireditev na dogodke brez odpadkov, naj bi projekt ponudil tudi možnost zaposlitve težje zaposljivim skupinam prebivalstva. Podobne prakse v Nemčiji in Avstriji
Kje ste, meščani?
Mesto in okolica bosta tudi letošnje poletje prireditveno bogata. Med nekaj sto prireditvami bo vsak našel svoj odklop oziroma vsaj kanček sprostitve, za mnoge bo to tudi edino, ker se je denarnica večine že tako posušila, da so postale daljše počitnice, letovanje na morju, nedosegljive. Še dobro, da je večina tradicionalnih, da jih ljudje že poznajo in da so postale nepogrešljiv del mestnega utripa in utripa okolice. Mestu in njegovemu prireditvenemu prostoru dajejo pravi festivalski pridih, četudi niso zasnovani kot festivali, tako kot festival Art Ptuj, Dnevi poezije in vina, na ptujske ulice in trge pa zadnje dni julija prihaja tudi nov festival, namenjen otrokom, Aye. Tudi najnovejši ptujski festival so zasnovali v civilni družbi. Največjo kulturno in doživljajsko eksplozijo zdaj že nekaj let prinašata glasbeni festival Arsana in mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays. V času od 22. julija do 5. avgusta se bodo na Ptuju zbrali umetniki z vseh celin sveta, prvič tudi iz Afrike. Staro mestno jedro bo ponudilo številne kulise za ustvarjanje, nekatere so že odkrite, druge bodo šele odkrili, da bi tudi Ptujčanom pokazali, da ima Ptuj neizmerne potenciale, le odkriti jih je treba in jim dati vsebino, da bodo znali živeti tudi, ko bodo umetniki odšli, prišli pa bodo turisti in drugi obiskovalci, ki v mestu sicer ne bodo ustvarjali kulture, želeli pa bodo spoznati dediščino, ki dela najstarejše slovensko mesto tako enkratno in neponovljivo. Do tu bi še nekako šlo, od tu naprej pa je lukenj veliko. V mestnem jedru turisti skorajda ne morejo več ničesar kupiti, če ne iščejo samo kavice, pijače..., vse ostalo je odnesla mestna periferija. Tistih, ki bi tudi z žegnom lokalne oblasti poskrbeli za odprtje malih butičnih lokalov, pa ni, ker so izgubili motiv, čeprav bi jim ga morala dajati že sama mestna kulisa. Nekatere ptujske ulice so postale mesto duhov, v zgodnjih popoldanskih in večernih urah so dobesedno prazne, tako kot so prazni številni lokali, ki bi s pravo vsebino lahko ponovno vlili življenje in dogodke. Še pred obiskovalci pa se morajo zbuditi meščani, da bo mesto lahko ponudilo vsakemu in vsem to, kar iščejo, in da se tudi gostje in turisti ne bodo več spraševali, kje so ljudje tega mesta.
Majda Goznik
kažejo, da pranje posode prinaša ne le okoljske, temveč tudi finančne prednosti.
Številke povedo veliko več
„Na javnih prireditvah nastajajo velike količine odpadkov, ki se jih zaradi pomešanosti z biološkimi odpadki težko ločeno zbira. Ker gre običajno za enkratne dogodke, se na njih uporabljajo kozarci ter ostala posoda za enkratno rabo, posoda pa je narejena iz plastične mase ali ustrezno obdelanega
kartona. Mnogokrat se zgodi, da je posoda za enkratno rabo zdrobljena na več manjših kosov ali pa odvržena v okolici in ne v improviziranih zabojnikih za odpadke. Po končani prireditvi plastični kozarci in krožniki za enkratno rabo ter ostanki hrane v najboljšem primeru končajo skupaj v enotnem zabojniku ter na koncu na deponiji, kjer se razgrajujejo še nadaljnjih 500 let. Povsem razgradi pa se nikoli - plastika kot mikro delec za vedno ostane v našem okolju. Ocenjuje se, da na 20 največjih prireditvah
Urša Zgojznik in Žiga Schaffer, razvojni inženir pri društvu Ekologi brez meja
v Sloveniji nastane preko 800 kubičnih metrov plastičnih odpadkov. S temi odpadki bi napolnili okoli 400 srednje velikih gospodinjskih zabojnikov za odpadke na eno prireditev," pojasnjuje Zgojznikova.
Zato so kozarci za večkratno uporabo tudi ob upoštevanju okoljskega odtisa pranja in prevoza ekološko mnogo ustre-
znejši. Eko-koncept je prvi projekt v Sloveniji, ki na to problematiko odgovarja s konkretnimi rešitvami, hkrati pa razvija nova in zelena delovna mesta. Financira ga Evropska unija, vrednost pridobljenih sredstev je 300 tisoč evrov, prvotno pa je projekt nastavljen za dveletno časovno obdobje.
Dženana Kmetec
Ljubljana • Zares razpada
Trofenik in Posedel med nepovezane
Dokončno odločitev za izstop so povzročili vedno pogostejši primeri razhajanj v stališčih znotraj poslanske skupine, sta po odhodu iz poslanske skupine Zares v sporočilu za javnost pojasnila poslanca Vili Trofenik in Alojz Posedel.
Poudarila sta, da odločitev za izstop ni bila lahka in je plod tehtnega razmisleka. Trofenik in Posedel, ki odhajata med nepovezane poslance, sta kot vzrok za odhod navedla tudi vedno bolj prisotno željo oz. zahtevo vodstva poslanske skupine in stranke po enotnosti.
Tudi odločitev vodstva Zares, da sedaj izstopi iz koalicije, po
njunem mnenju ne prispeva k reševanju nakopičenih problemov. Izstop iz koalicije ali posamezni izstopi iz vlade, bi se, če že, morali zgoditi bistveno prej in ne sedaj ter ne na takšen način, sta zapisala.
Hkrati sta sedaj že nekdanja poslanca Zares poudarila, da bi morala tako stranka kot nekdanji ministri in poslanska
skupina prevzeti svoj del odgovornosti za stanje »v zdaj že bivši koaliciji, vladi in državi«. Po njunem mnenju bi morali vse sile in znanje posvetiti iskanju izhoda iz krizne situacije. Sicer pa poslanca o stanju v poslanski skupini in stranki Zares ne želita javno razpravljati ali podajati komentarjev, saj menita, da bi to bilo neproduktivno.
Trofenik in Posedel bosta do konca mandata delovala v okviru poslanske skupine nepovezanih poslancev, prav tako pa se ne nameravata pridružiti drugi stranki. Obenem želita svoje delo opravljati korektno ter po svoji vesti, znanju in prepričanju, sta še izpostavila.
(sta)
Slovenija • Peticije kulturnikov
38 milijonov manj za kulturo
Napovedano zmanjšanje sredstev, po katerem naj bi kulturi v letošnjem letu namenili kar 38 milijonov evrov manj, je dvignilo veliko prahu. Kulturniki so odločno proti, predali so že peticijo proti krčenju sredstev.
Že naznanitev predloga rebalansa proračuna, s katerim vlada namerava kulturi v letu 2011 nameniti kar 38 milijonov evrov manj, je kulturnike dvignila na noge.
Sedem tisoč kulturnikov, združenih v skupno peticijo, je le to v ponedeljek predalo državnemu sekretarju v kabinetu predsednika Vlade Milošu Pavlici. Peticijo so naslovili na predsednika Vlade RS Boruta Pahorja in ministra za finance Francija Križaniča.
Kot so podpisniki zapisali v uvodu peticije, so ogorčeni nad načrtovano finančno projekcijo rebalansa proračuna Republike Slovenije, ki predvideva 18-odstotno znižanje sredstev za kulturo. V letošnjem letu naj bi za kulturo v državnem proračunu namenili 215 milijonov, rebalans pa predvideva 38-mili-jonsko znižanje tega zneska.
Takšen drastičen rez sred-
stev naj bi ogrožal ne le izvajanje programov, ampak tudi poslabšal socialno varnost ljudi, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, predvsem kot sa-mozaposleni.
»Kultura je javno dobro, pod-stat ustvarjalne in inovativne družbe, ki navdihuje razvoj sodobnih vrednot in ustvarja traj-nostno življenjsko okolje. Krčenje sredstev za kulturo pomeni tudi krčenje sredstev nevladnim organizacijam - ki so že tako ali tako podhranjene -, kar neizbežno vodi v siromašenje ustvarjalne in kulturne raznolikosti ter državljanov, ki so na tem področju aktivni,« opozarjajo avtorji peticije ter obenem predstavnike oblasti pozivajo k razumnemu in uravnoteženemu ravnanju pri načrtovanih dodatnih varčevalnih ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti. Kot še piše v peticiji, ne protestirajo proti rezom, temveč proti
»diskriminatornemu in neproporcionalnemu razporejanju finančnih bremen«.
Ob koncu so še pripisali, da umetniki in nosilci kulture v Sloveniji tovrstnih zloveščih in kratkovidnih potez ne nameravajo sprejeti in da je kultura pomemben steber sodobne družbe in neprecenljivo javno dobro.
Do predlaganega znižanja pa je kritična tudi ministrica v odstopu Majda Širca. Rebalans po njenih besedah drastično posega v kulturo, ki je po njenih besedah „tukaj nastradala dobesedno, bolj kot druga področja". O 38 milijonih manj sredstev pa je le dodala: »Do te številke preprosto ne pridemo.«
Dženana Kmetec
Rez je po mnenju kulturnikov drastičen.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: DB
Foto: DK
Ptuj • Z Vladom Čušem, svetnikom Zelenih, o mestnem jedru
Mestno jedro lahko revitalizira kultura
Svetnik Zelenih Vlado Čuš je eden tistih, ki v ptujskem mestnem svetu najpogosteje razpravlja na tematiko mestnega jedra, njegove strategije in razvoja. Vprašali smo ga, kako ga doživlja in v kakšni smeri naj bi se razvijalo v bodoče, da ne bi bilo več prazno in ne bi več umiralo na obroke. Poudarja, da bi na mestno jedro morali misliti kot na domovanje institucij in infrastrukture, ki je v veliki meri navezana na rimsko in srednjeveško kulturo. Za živo zgodbo mestnega jedra bi morali dati besedo vsem njenim akterjem, le v tem primeru bo mestno jedro skupni razvojni produkt.
»Mestno jedro naj bi predstavljalo kulturni, turistični, poslovni, prireditveni in upravni center Ptuja. Kljub korektno zapisanim željam je realizacija več kot skromna. Mestno jedro dejansko umira. Na ptujsko mestno jedro bi morali misliti kot na domovanje institucij in infrastrukture, ki je v veliki meri navezana na rimsko in srednjeveško zgodovino. Uspeh bo dosežen tedaj, ko to središče ne bo zgolj zaščiteni muzejski prostor, ampak center kreativnosti in povezovanja ljudi, ki v njem živijo in ustvarjajo. Mestno jedro mora postati magnet, ki ga ob potrebnih investicijah in ureditvi prometa lahko v največji meri revitalizi-ra kultura s svojimi vsebinami. V ta namen je treba povezati akterje dogodkov, med njimi iskati stične točke in spodbujati pozitivno okolje za tovrstne procese. V mestu imamo na voljo nekaj odličnih kulturnih ustanov, ki bi po funkciji lahko pripomogle k oživljanju mestnega jedra in izpolnitvi navedenih ciljev. Osebno si želim, da bi se v mestno jedro priselilo aktivno prebivalstvo. Ustvarjajmo možnosti, da bi se priseljevali mladi, ustvarjalni ljudje, visoko izobraženi, vseeno od kod. Ne računajmo samo na priseljevanje Slovencev, saj so danes mesta v EU že postala multikulturna. Prepotrebna modernizacija stanovanjskega fonda v mestnem jedru zahteva prenovo, kot so to uredila že številna stara evropska mesta. Hiše v mestnem jedru morajo biti nastanjene in imeti ustrezno vsebino. To je osnovni način varovanje dediščine. Meščanska hiša z bivalnimi prostori zgoraj, delavnico ali trgovino spodaj je pravo izhodišče
t. i. ekohiše, saj skrajšuje nepotrebne poti, omogoča sožitje družinskega življenja in bivanja s tradicijo. Ko v to vgradimo še zelene površine, urejene parkovne površine in revitali-ziramo tri ptujske potoke, dobimo novo zgodbo. Odgovorna politika je tukaj tista, ki zna s pravo mero obdavčevati. Pa ne mladih družin, ne stavb in zemljišč kar tako, ne pridnih trgovcev in ne marljivih varuhov dediščine. Obdavčiti bi morali prazne prostore, prazna stanovanja, prazne hiše, prevelike površine in odvečne avtomobile. Kulturna dediščina namreč ni le vir kulturnih in zgodovinskih vrednot v ožjem smislu, pač pa ustvarja veliko drugih, pozitivnih učinkov in je tudi pomemben generator gospodarskega razvoja. Ugotavljam, da nasploh še nimamo primernega vrednostnega odnosa do tega, kaj je v resnici mesto Ptuj. Še zmeraj živimo v mestu po »lumpensocialistično«. To se kaže tudi v tem, da ljudje uporabljajo javne prostore, kot da niso njihovi. Za večino žal javni prostor ni skupna dnevna soba, ki si jo delimo in kjer se družimo, ampak prostor, ki ga smetimo, zanemarjamo in uničujemo.«
Kako do revitalizacije mestnega jedra?
»Za revitalizacijo širšega mestnega jedra je pomembna koncentracija, kopičenje, vendar ne trgovskih centrov, v čemer smo med slovenskimi rekorderji po kvadratnih metrih na prebivalca. Potrebujemo vsebine, ne pa kvadratnih metrov. Obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo življenjski utrip vsakemu mestu in delajo v mestnem jedru, razen dviga najemnin za 50 odstotkov in podražitve
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju so sporni tudi senčniki s svojimi napisi.
številnih taks, v času najhujše finančne in ekonomske krize, v zadnjih letih nihče ni vprašal, kakšno sodelovanje potrebujejo. Že nekaj let po nepotrebnem dodatno otežujemo preživetje gostincem in trgovcem v mestnem jedru. Kljub temu da se jim dohodek zaradi usihanja obiskovalcev, tudi turistov, vsak dan zmanjšuje, jih občinski odlok še zmeraj umešča v prvo cono, kjer se plačuje največ za takse in najemnine. To je nelogično. S spremembo frekvence, bi morali spremeniti tudi veljavni odlok. Ob tem so dodatno prizadeti, ker jim je neki birokrat na občini ob asistenci mestnega sveta zapove-dal, da morajo imeti senčnike in drugi inventar na prostem izključno v beli barvi in brez reklamnega napisa. Če je bela barva v redu in bi lahko ostala, pa bi pričakovali, da vsaj pri napisu ne bi bili bolj restriktivni, kot je to primer v ostalih starih mestnih jedrih po Sloveniji
in, če hočete, srednji Evropi. Te senčnike, ki jih sicer lahko prejmejo za potrebe pospeševanja prodaje (in blagodejne sence pred poletnimi sončnimi žarki), brezplačno, morajo sedaj za razliko od ostalih gostincev in trgovcev v mestu plačati dodatno. To pa lahko znese tudi nekaj tisoč evrov, ki bi jih lahko sicer namenili za kakovostnejšo ponudbo ali višje plače zaposlenim.
Župan postavlja napačno diagnozo pri sedanjih očitnih znakih umiranja mestnega jedra, kar me kot Ptujčana skrbi, saj morda vodi mesto v napačno smer. Odpiranje pre-številnih trgovskih centrov na obrobju mestnega središča je posledično izpraznilo mestno jedro. Po številu kvadratnih metrov prodajnih površin na prebivalca smo v samem vrhu v Sloveniji! Korist od tega ima mogoče kakšen prekupčevalec z zemljišči, mestno jedro pa smo tako osiromašili za številne vsebine.
Posledično Ptujčan danes svojo 'mestnost' izkazuje tako, da se v nedeljo odpelje v trgovski center. Da bi si ljudje, ki so elita, želeli živeti na prestižnih lokacijah v središču mesta, tega pri nas žal še ni opaziti. Najbolj zaželena je hiša v predmestju, na hribu, na zasebnem, ograjenem prostoru. Hkrati v programskih in proračunskih postavkah kljub številnim pobudam ne vidim ambicije, da bi naredili mestno jedro dovolj privlačno tudi za staroselce. Bodo hodili peš, bomo vzpostavili javni potniški promet, bomo uredili pločnike in kolesarske poti znotraj mestne občine, bomo zgradili parkirišča na vseh vpadnicah v mesto? Se
bo vedelo, kje je možno pono-čevati do jutranjih ur, kje do polnoči, kje pa morda do 2. ure za 20 let naprej?«
Kakšna so še vaša druga razmišljanja oziroma predlogi za živo mestno jedro?
»Poleg osrednje avtobusne in železniške postaje mesto potrebuje še nekaj vozlišč, kjer se bo prestopalo na avtobuse mestnega in primestnega prometa in kjer bodo lahko taksisti opravljali svoje delo. Težava je tudi, da železnica seka mesto po sredini, komunikacije pa še zmeraj nismo premostili s podhodom ali nadhodom pri Borovem in tudi nič ne kaže, da bi se v tej smeri kaj premikalo. Gre pa za eno od najbolj črnih prometnih točk, kjer so pešci in kolesarji ob prisotni množični dnevni frekvenci prehoda zelo ogroženi. Ptujska tržnica, ki je bila izjemno živa, izgublja stik z meščani, ti pa s svojim naravnim zaledjem, ki skrbi za prehransko samozadostnost mesta. Tega strateškega pomena se premalo zavedamo.
Tudi športne površine ni smiselno valiti skupaj na že sedaj prostorsko utesnjen Mestni stadion. Ker je padel rezervirani prostor za novi mestni stadion zaradi gradnje srednješolskega prostora, je treba iskati nadomestne lokacije. Težko si predstavljam veliko športno dvorano za potrebe EP v košarki na pomožnem nogometnem igrišču. In kam bomo umestili tega? V ožjem mestnem jedru bi se morali brezskrbno sredi ceste igrati otroci, v miru na klopi počivati njihovi dedki in babice, v trgovinah in na tržnici pa bi morali domačim in tujim obiskovalcem ponujati kruh, domače kmetijske pridel-
ke, avtentične spominke in še kaj domači trgovci. Takšen pristop mora imeti prednost pred avtomobilom in turistom. Smiselno urejene cone za pešce v vseh mestih po svetu so prava atrakcija za turiste, kjer lahko ti brez skrbi, da bi jih povozil avto, opazujejo in gledajo spomenike, fasade in obiskujejo trgovine, ki so v pritličjih. Ptuj ima močno zgodbo v zgodovini, je pa tudi zelo pomembno mesto vinske kulture in pridelave hrane. Ne moremo pa svojega turističnega produkta graditi zgolj na izdelkih, kot sta vino, hrana ali zgolj na lepi naravi. Iz teh naravnih dobrin je treba graditi zgodbe, privlačne za današnjega človeka. Žal smo letos izgubili tudi turistični vlakec, ki je imel redno progo med mestnim jedrom in Termami."
Že nekajkrat ste predlagali tudi sprejem kratkoročnih ukrepov za oživljanje starega mestnega jedra, tudi sejo mestnega sveta na to temo, a pričakovanega odziva ni.
»Predlagam, da MO Ptuj s pomočjo projekta ADHOC in občinskega zavoda ZRS Bistra iz številnih dobro plačanih projektov izluščila vsaj nekaj ukrepov, ki bodo pomagali v funkciji kratkoročnih ukrepov oživljanja mestnega jedra na Ptuju. V ta namen si že dalj časa (več let!!) prizadevam s pobudo, da na sejo Mestnega sveta umestimo točko 'Problematika mestnega jedra, potrebni ukrepi in nabor kratkoročnih ukrepov za revitalizacijo mestnega jedra'. Mestni svet iz meni nepojasnjenih razlogov te točke ne želi uvrstiti na dnevni red. Predhodno je treba besedo dati vsem akterjem te zgodbe, najemnikom oz. lastnikom stanovanjskih in poslovnih prostorov, ČS Center, OOZ Ptuj, gospodarski zbornici, spomeniški stroki, kulturnim ustanovam. Samo tako bomo dali priložnost odgovornim, prizadetim in zainteresiranim, da podajo svoje predloge rešitev. To pa vodi v sodelovanje in, verjamem, učinkovitejše delo pri urejanju starega mestnega jedra, ki nam bo vsem v ponos. V tem primeru to ne bo le zaščitni znak Ptuja, temveč tudi naš skupni razvojni adut.«
Kidričevo • Na predpočitniški seji kar 19 točk
Jim bo uspelo presekati gordijski vozel nasprotovanj?
Čeprav je svet občine Kidričevo na sedmi redni, sicer zadnji predpočitniški seji, v četrtek, 30. junija, sklepal kar o 19 točkah, so z njimi opravili v dobrih treh urah; največ vroče razprave pa so tokrat namenili vsebini odloka o javnem redu in miru, ki ga bo očitno treba še dodelati.
Sicer pa so kidričevski svetniki tokrat brez težav potrdili oceno izvajanja občinskega programa varnosti v minulem letu 2010, saj so ugotovili, da so bili doseženi zastavljeni cilji. Vodja medobčinskega redarstva občin Spodnjega Podravja Robert Brkič je pojasnil, da je bil občinski program varnosti sprejet že novembra 2008. Ker je od njegove zadnje posodobitve in ocenitve minilo že več kot leto dni, pa so ponovno prejeli v oceno njegovo realizacijo in jo tudi potrdili.
Zagotovo pa so največ razprave in vročih besed namenili vsebini odloka o javnem redu in miru, ki so ga v prvi obravnavi z nekaj dopolnili in pripombami sicer soglasno sprejeli, čeprav so na njegovo vsebino imeli svetniki več pomembnih vprašanj in pripomb; podžupan Milan Strmšek (SLS) pa je predlagal celo, da bi njegovo obravnavo umaknili z dnevnega reda, češ da gre v občini Kidričevo za kmetijsko območje, ki je obravnavo preveč strogo. Tudi Milan Fideršek iz SDS je menil, da je odlok preveč strog do kmetovalcev, ne toliko do tistih, ki s kmetijskimi delovnimi stroji onesnažujejo cestišča, ampak predvsem do lastnikov vse bolj redkih konjskih vpreg, ki bodo morali v bodoče skrbeti tudi za konjske »fige«, ki jih bodo njihovi štirinožni prijatelji puščali na cestah. Da bi bilo treba vsebino odloka dodelati, je menil tudi Jože Medved iz N.Si, ki je opozoril na dejstvo, da morajo v njegovi vasi krajani vse dneve in tudi noči prenašati lajanje nekega psa, pa njegovemu lastniku
nihče nič ne more. Stanislav Lampič je ponovno opozoril, da skozi Njiverce vozijo težki tovornjaki s priklopniki in avtobusi, čeprav je s prometnim znakom to prepovedano, a ne ukrepa nihče, ne policisti in ne redarji. Franc Planinšek se je s precej visokimi globami sicer strinjal, saj je treba narediti red, ob tem pa je trkal na vest redarjev, da naj bodo pri izreku globe predvsem življenjski, še posebej sedaj v kriznem času, ko se mnogi komaj preživljajo, na kmetijah pa je vedno veliko dela. Podobnega mnenja je bil tudi Zoran Žunko iz LDS, ki se je strinjal, da naj bi imeli redarji čim več pristojnosti, saj je treba poskrbeti za to, da bo v občini večji red, vendar bi morali pri svojih odločitvah ravnati predvsem v dobro ljudi.
Ob šolah se dogaja marsikaj ...
Ivanka Korez (SDS) je opozorila na problematiko zbiranja otrok in mladine v okolici osnovnih šol v Cirkov-cah in Kidričevem, saj puščajo za seboj razne smeti, predvsem pločevinke in steklenice, kar je za vse nevarno, zato je redarsko službo pozvala, naj bodo v času počitnic na ta zbiranja bolj pozorni. Temu je pritrdil tudi Marko Perger iz SD in dodal, da to, kar se sedaj dogaja ob popoldnevih in večerih ob novi športni dvorani v Kidričevem, ni nikomur v ponos, zato morajo redarji in policisti čim prej ukrepati. Anton Habjanič (LDS) je menil, da bi bilo treba s pravilnikom posebej urediti tudi področje odvoza zapuščenih motornih vozil, posebej moteč pa je bil
		
		
		
M vt^Mzv		nrr *:)}
		tw¡
Foto: M. Ozmec
Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič (v sredini) je imel v Kidričevem veliko dela, saj so pripombe svetnikov na predlog odloka o javnem redu in miru kar deževale.
zanj člen, ki po stanovanjih in javnih krajih »prepoveduje zbiranje podatkov ali na vsiljiv način prodajati artikle, razen če je to izrecno dovoljeno«. Pripravljavce je namreč vprašal, ali in kdo lahko presodi, da je to lahko izrecno dovoljeno, če je vsem moteče, motil pa ga je tudi kup pravopisnih napak in slaba razumljivost posameznih členov. Tudi predsednik statutarno pravne komisije Goran Bezjak (SD) je opozoril na vrsto slovničnih in stilističnih napak, zaradi česar je Jože Medved predlagal, da ga pred dokončnim sprejetjem pregleda še kak slavist. Na ogroženost krajanov zaradi vožnje težkih tovornih vozil s priklopniki skozi Apače je opozoril tudi Branko Valentan in pri tem izpostavil neaktivnost občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki se do sedaj sploh še ni se-
Vročo razpravo je pomiril Marjan nasprotovanj vendarle presekajo
Foto: M. Ozmec
Hergan (drugi z leve), ki je svetnike pozval, naj ta gordijski vozel in začnejo delati v korist občanov in občine.
stal. Sicer pa so svetniki skupaj z županom ugotovili, da bo treba pred dokončnim sprejetjem odloka o javnem redu in miru poskrbeti še za marsikaj, med drugim tudi za primerne koše in vrečke, kamor bodo lastniki in sprehajalci psov v bodoče spravljali iztrebke svojih ljubljenčkov, da ti ne bodo kaziili zelenic in parkov.
Presekajmo že enkrat ta gordijski vozel nenehnih nasprotovanj .
Kljub nekaterim nasprotovanjem so po hitrem postopku soglašali tudi s spremembami statuta in poslovnika občine Kidričevo, pri čemer je župan Anton Leskovar svetnike opozoril, da sta oba pomembna občinska dokumenta že skoraj štiri leta v nasprotju z aktualno zakonodajo in predpisi. Svetnik Andrej Napast je ob tem predlagal dopolnilo statuta, ki bi dajalo večjo težo delovanju vaških odborov, vendar je Anton Habjanič temu nasprotoval. Menil je sicer, da so spremembe statuta in poslovnika potrebne, ni pa se strinjal s sprejemom tako pomembnih dokumentov po hitrem postopku in z dodatnimi predlogi, saj bi za to bilo treba vložiti amandma, sicer gre za kršitev določil poslovnika in statuta. Ob tem pa je župana Antona Leskovarja odkrito vprašal, zakaj je ob njem na sejah občinskega sveta vedno prisoten vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave Damjan Napast, ki se do sedaj še na nobeni seji ni niti oglasil, a odgovora na to ni dobil. Stanislav Lampič pa je menil, da
ni bilo prav, ko je župan na eni od prejšnjih sej kar med pobudami in vprašanji svetnike seznanil, da je za podžupana imenoval Milana Strmška. Vročo razpravo je poskušal pomiriti Marjan Hergan (SLS), ki je menil, da nima smisla le modrovati in drug drugemu nasprotovati ter se iti neke visoke politike, rekoč, »prese-kajmo že enkrat ta gordijski vozel nenehnih nasprotovanj
in začnimo delati v skupno korist občanov in občine, za kar so nas tudi izvolili«.
In očitno je zaleglo, saj so potem brez bistvenih pripomb v združeni obravnavi sprejeli odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave Spodnjega Podravja, soglašali so s statutom javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, potrdili cene pomoči družini na domu po sistemu pol občina pol uporabnik, soglašali s financiranjem fakultativnega pouka v osnovnih šolah, v izogib kombiniranemu poučevanju predmetov matematike in slovenščine so soglašali s financiranjem redne dejavnosti v podružnični osnovni šoli v Lovrencu na Dravskem polju, potrdili so tudi delovno uspešnost ravnateljice Vrtca Kidričevo, soglašali s predlogoma komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in razrešili člana sveta zavoda Vrtec Kidričevo ter člana krajevnega odbora Kungota pri Ptuju. Zavrnili so predloga za znižanje najemnine cvetličarni Flora in trgovini v Apačah ter sprejeli končno poročilo o opravljenem nadzoru v Osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo.
M. Ozmec
Izkoristite popust za dodatni avto v družini
Že poznate ta račun? Dobro avtomobilsko zavarovanje + kakovostna ponudba + 15-odstotni popust na dodatni avto v družini + popusti za mlade družine + vrhunska avtomobilska asistenca + ugodnosti kasko zavarovanja = izbrati dobro zavarovanje in se posloviti od skrbi. Zavarovalnica Triglav.
Naše ugodnosti vedno na pr(a)vem mestu
Pri Triglavu stavimo na kakovost ponudbe in zadovoljstvo zavarovancev. V naši ponudbi je možnost prihraniti kakšen evro, kljub temu da ste kupili dodaten družinski avto, ki bo delal družbo tistima dvema, ki sta že pred hišnimi vrati. Ce ste nam že zaupali in pri nas sklenili avtomobilsko zavarovanje za prva dva avtomobila, vam sedaj omogočimo, da s popustom zavarujete še dodatni družinski avto. 15-odstotni popust zagotovo ni majhen, če ga odštejemo od celotne premije avtomobilskega zavarovanja. Priznali vam ga bomo v prvem letu trajanja zavarovanja, ko ste pri nas zavarovali dodatni avto. Pri tem dodatnem avtomobilu vam bomo odobrili dostopnejšo premijo, če boste zanj
sklenili najmanj zavarovanje" avtomobilske odgovornosti. Ce pa ste mlada družina z otrokom do 7 let, lahko pridobite 10-od-stotni popust za zavarovanje avtomobilske odgovornosti in zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb. Ko nam prepustite skrbi, se mirneje odpeljite vsakodnevnim izzivom naproti. Naša ponudba je namenjena prav vsem voznikom, ki imajo radi dobro zavarovan avto in se želijo voziti brez skrbi.
Kje nas najdete?
Svojo ponudbo vam z veseljem predstavimo na avto.triglav.si, pri zavarovalnem zastopniku ali v najbližji poslovalnici kjerkoli v Sloveniji. Ce pa se vam pripeti nesreča in želite avtomobilsko škodo iz naslova kasko zavarovanja čim enostavneje prijaviti, lahko to storite preprosto kar po spletu ali na modri številki 080 555 555. Prepričajte se, da se z nami od skrbi preprosto po- : slovite!
Zavarovalnica Triglav, d. d.
Dornava • Iz sejne dvorane
Kako je županova cirkuška akrobacija spodnesla svetnike
Daleč najbolj vroča točka seje dornavskega občinskega sveta minuli teden je bilo vprašanje odprtja novega oddelka vrtca; na čakalni listi je namreč ostalo 22 otrok - 12 domačinov in 10 iz sosednjih občin.
Da bo razprava med svetniki tako dolga in občasno ostra, je bilo že nepričakovano, še veliko bolj pa je bil nepričakovan končni razplet, ki ga je - pravzaprav - povzročila prav neverjetna županova avtoritativno žonglerska poteza.
Tisto, kar je bilo pričakovano, je bil boj med polenškimi in dornavskimi svetniki, kje naj bi bil nov, šesti oddelek vrtca: ali v matični šoli v Dornavi ali v podružnični šoli na Polenšaku. Scenarij dogajanja v sejni sobi je začel župan Rajko Janžekovič z razlago, da komisija predlaga ustanovitev še enega oddelka: „Najlažja možnost za to je igralnica v dornavski šoli, ki je malo uporabljana in bi jo z najmanj stroški lahko preuredili v šesti oddelek. Morate pa se ob tem zavedati, da si s tem ponovno zbijamo točke za sofinanciranje izgradnje novega vrtca pri šolskem ministrstvu, saj ne bomo imeli čakalne liste. Za novogradnjo vrtca imamo sicer vso potrebno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem vred."
Besedni dvoboji o lokaciji oddelka: Polenšak ali Dornava
Seji je prisostvoval tudi ravnatelj zavoda Iztok Hrastar, ki je povedal, da si ureditev dodatnega oddelka vsekakor želijo in še največ neizrabljenega prostora je v polenški šoli ter še dodal, da zna biti v prihodnje kar stiska s prostorom v dornavski šoli, saj imajo že letos jeseni 24 prvošolčkov, kar je več od predvidenega: „Če bodo otroci hodili v vrtec v domači občini, se bodo tukaj tudi vpisovali v šolo, sicer je zelo velika verjetnost, da bodo šolo obiskovali pač tam, kjer bodo v vrtcu."
Župan je temu razmišljanju sicer načeloma prikimal, vendar tudi povedal, da se mu zdi pomembneje, da otrokom zagotovijo nove, udobnejše prostore vrtca z novogradnjo, ne pa da le „flikajo luknje" z dodatnimi oddelki. In vojna besed se je začela. Prvi je bil Jurij Valenko: „Potrebe po več oddelkih so pri nas že dalja časa in še bodo. Točke za sofinanciranje izgradnje novega vrtca pa naj bi zbirali na plečih čakajočih staršev?! To pa ne bo šlo. Osebno sem za odprtje vrtca na Polenšaku." Župan je zavrtel film nekoliko nazaj: „Prešli smo že s treh oddelkov na sedanjih pet, v vrtcu imamo 14 otrok iz drugih občin. To se pravi, da imamo en oddelek otrok od drugod. Če ne bi imeli takšnih kriterijev za sprejem, danes ne bi bilo 12 čakajočih iz
Daleč najbolj vroča točka zadnje seje dornavskega občinskega sveta je bilo vprašanje odprtja novega oddelka vrtca; en tabor je zagovarjal odprtje na Polenšaku, drugi pogojno v Dornavi, tretji pa sploh nikjer ...
domače občine! Nujno bo treba spremeniti pravilnik za sprejem otrok; poglejte si malo pravilnike ostalih občin, kjer imajo absolutno prednost domačini in zaposleni!"
Za odprtje oddelka vrtca na Polenšaku se je nato zavzel tudi Franc Kukovec: „Mislim, da bi bilo to najbolj pametno, prostora je dovolj, dve učilnici sta prazni. Stroški ne bi bili veliki, ne za občino, za starše pa sploh manjši, kot če bi vozili otroke v Dornavo. Vsaj dokler ne bo zgrajen nov vrtec v Dornavi. Pa tudi polenška šola bi zaživela."
Nov oddelek - novi stroški in izguba točk na razpisu?
Župana Janžekoviča pa je začelo kar dvigovati na stolu: „Kakšni manjši stroški?! Ureditev oddelka bo občino stala najmanj 20.000 evrov in to za naš proračun ni malo. Poleg tega sta ti učilnici v nadstropju, glede na standarde za vrtce bo treba preurejati stopnice itd. Inšpekcij imamo v tem zavodu že dovolj, ne potrebujemo še novih. Oddelka na Polenša-ku nikakor ne podpiram, poleg tega pa bo čez leto ali dve zgrajen nov vrtec in če že, naj se potem preuredi igralnica v dornavski šoli, kar bo bistveno ceneje!" Besedovanje okoli višine stroškov med obema lokacijama se je med Kukovcem in županom še nadaljevalo, vsak je ostal na svoji strani, ravnatelj Hrastar, ki se je očitno nekoliko bolj nagibal k odprtju oddelka na Polenšaku, pa je dodal, da bo opremo treba kupiti v vsakem primeru. Janžekovič pa se
ni dal prepričati: „Ne, mizice in stolčki v Dornavi so! Poleg tega bi v tem primeru imeli še stroške in težave z organizacijo in prevozom prehrane!" Kukovec ni odnehal: „Tudi če se kupi nova oprema, jo lahko prenesemo v novi vrtec. Pa staršem bi prihranili stroške prevoza. In marsikaj bi naredili domačini sami za preureditev oddelka, saj smo to doslej že dokazali!" Tudi Jože Munda se je pridružil mnenju Kukovca, češ da naj se oddelek le uredi na Polenšaku, saj bo s tem morda tudi kaj večji vpis v podružnično šolo.
Aleš Velikonja pa je opozoril na drugo težavo: „Število otrok pri nas se tako povečuje, da bomo čez leto ali dve spet
v stiski, ne bomo imeli kam z otroki ... "
Franc Vrabl se je postavil v bran županu: „Jaz sem pa proti novemu oddelku. Bolj pametno je zbrati potrebne točke na razpisu in tako čim prej priti do financiranja novega vrtca! Ne pa, da si s temi novimi oddelki sami mečemo polena pod noge!" Tudi Andrej Doberšek je bil enakega mnenja kot Vrabl, zanimalo pa ga je še, kje naj bi bivali najmlajši, enoletniki, če bi bil na Polenšaku kombinirani oddelek, saj je na listi čakajočih prav teh eno- in dvoletnikov največ. Ravnatelj ni podal čisto jasnega odgovora, je pa povedal, da naj bi se naredila reorganizacija znotraj oddelkov.
Zanimivo vprašanje - brez odgovora - pa je postavila svetnica Betka Janžekovič: „Res me zanima, če bi vseh teh 22 staršev vozilo svoje otroke v vrtec na Polenšak?!" Franca Šuena pa je zanimalo, kakšni so predračuni oziroma stroški, ki bi bili potrebni za eno ali drugo lokacijo, a natančnega odgovora tudi ni dobil. Župan je pojasnil, da je vsak nov oddelek doslej zahteval 10.000 evrov stroškov brez gradbenih del in nato dodal: „ V Gorišnici so čakali na sofinanciranje nekaj let, pa so bogatejša občina! Če boste zdaj glasovali za oddelek, boste tudi natančno povedali, od kod bomo ta denar v proračunu vzeli!" Kukovec se je še vedno upiral, da naj že nehajo gledati na najmlajše le skozi denar, da na lastnih otrocih pa menda ne bodo „šparali". Razprava pa se je še kar vlekla in vlekla; slišati je bilo vprašanja oz. predloge, da naj bi mogoče denar za vrtec dobili preko drugega razpisa ali pa bi kar prekanalizirali denar iz RRP za dvorano v vrtec, a je Janžekovič povedal, da žal to pač ne gre. Šuen se je nato odločil, da nima smisla odpirati oddelka, če bodo zato izgubili sofinanciranje šolskega ministrstva za novogradnjo, Vrabl je povedal, da o ničemer sploh ne bo glasoval, če nima finančne sheme, Valenko pa je še zadnjič ustrelil: „Kdo pa je odgovoren za to, da se nova kulturna dvorana še ne gradi? In ne govorite, da se denarja za oddelek ni v proračunu - to se lahko naredi z rebalansom proračuna, prav tako kot bo rebalans verjetno potreben zaradi tega, ker boste
Na listi za sprejem v dornavski vrtec je ostalo 22 otrok; 12 jih je iz domače občine, 10 iz sosednjih. Po mnenju župana in še nekaj svetnikov bo treba korenito spremeniti pravilnik za sprejem v vrtec.
spet prejemali plačo kot profesionalni župan!"
Glasovalna past: dodatnega oddelka vrtca ne bo
Vsaj navidezno gentleman-skega boja med županom in zagovorniki novega oddelka vrtca je bilo v sekundi konec. „Zdaj pa mi je tega dovolj! Tri leta smo potrebovali, da smo pripravili vso dokumentacijo za vrtec, za projekte je šlo okoli 60.000 evrov, državna administracija dela po svoje in ne moremo mimo nje! Kaj pa vi delate? Še do zdaj niste predali seznama za gramoziranje cest, potem bo pa spet vsega kriv župan in občina," je presekal župan Janžekovič in zahteval glasovanje za nov oddelek vrtca z vprašanjem: „Kdo je za nov oddelek vrtca v Dornavi?"
Niti ena sama samcata roka se ni dvignila v zrak; nekaj svetnikov ni želelo glasovati, nekateri so bili proti, preostali pa so igrali na karto polenškega oddelka in za dornavskega pač niso hoteli glasovati. Sledilo je drugo županovo vprašanje: „Kdo je proti oddelku vrtca v Dornavi?" In dvignili sta se dve roki proti. Sledil je županov salto mortale, ki je svetnike dobesedno pustil brez diha in besed za nekaj debelih trenutkov: „Dobro, potem oddelka ne bo, ker je večina proti, vzdržani glasovi pa ne štejejo! Prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda!"
Po neverjetnem preobratu, saj je ves čas v zraku obstajal občutek, da oddelek bo, vendar najverjetneje v Dornavi, se je čez nekaj časa popolnoma osupel oglasil Franc Kukovec: „Kaj pa glasovanje o predlogu, da naj bo oddelek na Polenša-ku?!" Župan je bil kratek: „Ne, tega predloga pa ne bom dal na glasovanje!"
Šokirani polenški svetniki z Juretom Valenkom vred so šele čez nekaj minut, ko je že tekla debata okoli naslednje točke dnevnega reda, protestno zapustili sejo z jezno razlago, da župan svetnikov pri svojih lastnih odločitvah očitno ne potrebuje, zato nimajo kaj iskati v sejni sobi ...
Je pa župan Janžekovič v zaključnem delu seje res povedal, da bo odslej ponovno profesionalni župan (s profesionalno plačo), preostala večina svetnikov pa je še izglasovala sklep, da se Mobitelova bazna postaja lahko postavi na strehi osnovne šole ter se tako končno zagotovi signal vsem prebivalcem tamkajšnjega okoliša.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Četrtna skupnost Rogoznica
Ptuj • Četrtna skupnost Jezero
Slovenskogoriška cesta odvisna od rebalansa
Rekonstrukcija prvih 460 metrov Slovenskogoriške ceste je trajala deset mesecev. Po podpisu pogodbe naj bi se dela pričela avgusta lani, dejansko so se pričela v septembru 2010, dela pa so bila v celoti dokončana konec junija letos.
Nadaljevanje del v smeri proti Ptuju, od El Dara do križišča za Žabjak, kjer je trasa tudi zemljiško čista, pa visi v zraku, vse je namreč odvisno od rebalansa državnega proračuna. Dela na četrti etapi Slovenskogoriške so stala skupaj 406 tisoč evrov, od tega sofinancerski delež MO Ptuj 131 tisoč evrov, za pločnik, kolesarsko stezo, infrastrukturne vode in drugo infrastrukturo.
V ČS Rogoznica si želijo, da bi bila celotna rekonstrukcija ceste v dolžini okrog enega kilometra čim prej končana, v začetku trase od Ptuja proti Rogoznici pa v celoti še niso zagotovljena zemljišča. Še vedno pa ni rešeno vprašanje oskrbe z vodo v predelu Kicar-ja, kjer občasno pipe usahnejo, čeprav so v MO Ptuj ob koncu lanskega leta obljubili, da bodo te motnje odpravili v najkrajšem možnem času. Za rešitev problema bi potrebovali dva tisoč evrov za plačilo odškodnine in 50 tisoč evrov za pre-črpalno napravo, tega denarja pa v MO Ptuj trenutno nimajo. Iz proračuna ČS Rogoznica so zagotovili sredstva za prepla-stitev dveh cestnih odsekov v Kicarju v skupni dolžini 850 metrov, 550 metrov pa je dolga
Foto: Črtomir Goznik
Prvih 460 metrov Slovenskogoriške ceste je pod „streho".
novogradnja ceste med Spodnjim Velovlekom in Kicarjem, kjer bodo preplastili tudi 250 metrov ceste. Letošnje praznovanje krajevnega praznika bo v Kicarju, kjer pa se še letos ne bodo veselili novega športnega igrišča, ker spremembe prostorskega plana še vedno niso sprejete. Prireditve ob osmem krajevnem prazniku bodo pričeli 20. avgusta, ko se bo tudi pričela letošnja mednarodna likovna kolonija Rogoznica 2011. Osrednja slovesnost bo 4. septembra. Kot pravi predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh, pa je med krajani precej negodovanja, ker še vedno miruje delovišče v Podvincih, kjer so že lani izbrani izvajalci
pričeli pripravljalna dela za rekonstrukcijo, ki pa so jih hitro končali. Od takrat delovišče miruje, mestni svetnik iz vrst SDS Marjan Kolarič, sicer Ro-gozničan, je predlagal, da če ne mislijo delati, naj odstranijo še tisto, kar so postavili lani v jeseni. Vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj Janko Širec je te dni povedal, da se trudijo, da bi projekt čim prej zagnali, zato bodo fe-kalno kanalizacijo, ki je pogoj za začetek cestnih del, reševali posebej. Že v tem tednu bodo objavili razpis za njeno izvedbo, ki naj bi po projektantski oceni stala 300 tisoč evrov.
MG
Na Ribiško še v juliju z drugim izvajalcem
Štirinajstega junija so v Domu krajanov Budina-Brstje pričeli sanacijo tal, za katero so morali skleniti še aneks zaradi dotrajanosti estriha, sanacijo bodo izvedli na celotni površini, in ne samo 30 m2, kot so prvotno načrtovali.
Zadnje dni junija so uspešno končali sanacijo ceste v Brstju, vključno z odvodnja-vanjem meteornih voda, še v juliju pa naj bi se začela še preostala dela na Ribiški poti, ki jih bodo po stečaju Cestnega podjetja Maribor končali z drugim izvajalcem. Na javnem razpisu je najugodnejšo ponudbo oddalo Cestno podjetje Ptuj.
Kot je povedal predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic, jih je izvajalec del sanacije tal v Domu krajanov Budina-Br-stje opozoril na slabo stanje celotnega estriha, kar se je pokazalo šele po odstranitvi obstoječih in dotrajanih lino-lej plošč. Ogled je pokazal, da obstoječi estrih ni primerne kvalitete oziroma ni primeren za nadaljnjo uporabo, zato so se na izredni seji sveta ČS Jezero, ki je bila 23. junija, odločili, da se bo sanacija estriha opravila na celotni površini 200 m2, ne pa v prvotno predvidenem obsegu 30 m2, česar pa pri sklepanju osnovne pogodbe niso mogli predvideti. Z izvajalcem del so se uspeli dogovoriti za primerno ceno dodatnih nepredvidenih del v višini 3850 evrov, ki ne presega zakonske omejitve 30 odstotkov pove-
Foto: Črtomir Goznik
Ribiško pot bo dokončal drugi izvajalec, na razpisu je bil najugodnejši ponudnik Cestno podjetje Ptuj.
čanja nepredvidenih del po prvotno sklenjeni pogodbi. Zadnje dni junija so v ČS Jezero kljub težavam uspeli dokončati sanacijo cestišča v Brstju, ki so ga preplastili, uredili pa so tudi odvodnjavanje meteornih voda. Še v tem mesecu pa naj bi se nadaljevala dela na Ribiški poti, ki je bila asfaltirana 9. oktobra lani, ne pa tudi v celoti dokončana. Zaradi stečaja Cestnega podjetja Maribor, prvotnega izvajalca del na tej cesti, bodo dela dokončali z drugim izvajalcem. Za dela, ki jih je opravilo Cestno podjetje Maribor, je MO Ptuj plačala dobrih 428 tisoč evrov. Na no-
vem razpisu za Ribiško pot je bil najugodnejši ponudnik Cestno podjetje Ptuj, ki bo opravil dela v vrednosti dobrih 342 tisoč evrov, ki vključujejo fino plast asfalta, odvodnjavanje, ureditev javne razsvetljave in nekatera druga infrastruktur-na dela v povezavi z meteorno kanalizacijo, dokončanje del na vodovodu in polaganju nekaterih vodov. Celotna investicija se bo dokončala z bistveno nižjim zneskom, prvotna projektantska ocena je bila milijon 230 tisoč evrov, sedaj pa naj bi jo dokončali z nekaj več kot 771 tisoč evri. Dela naj bi se pričela še v tem mesecu.
MG
Videm • 15. dan gasilca GZO Videm
Ob 80-letnici društva odprtje novih garaž
Gostitelji 15. dneva gasilcev Gasilske zveze občine Videm so bili letos gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Tržec, ki so hkrati praznovali svoj okrogli jubilej: 80-letnico obstoja društva, kar so počastili z uradnim odprtjem novih prigrajenih garaž h gasilskemu domu.
Videmski nedeljski gasilski praznik se je začel s parado gasilcev, nadaljeval pa z govori. Prvi je pred mikrofon stopil predsednik PGD Tržec Franc Kirbiš, ki je na kratko orisal zgodovino obstoja in dela društva; PGD Tržec je ustanovilo 27 ustanovnih članov februarja 1931, že isto leto so gasilci dobili paradne uniforme in prvi
star avtomobil, leto kasneje prvo motorno brizgalno, leta 1969 prvi gasilski dom in leto kasneje prvi pravi gasilski avtomobil, nov dom na sedanji lokaciji pa so postavili že leta 1977. V preteklem obdobju so gasilci k domu prigradili nov, manjši objekt - gre za dve novi garaži za avtomobile, katerih vrednost je ocenjena na okoli
84.000 evrov. Nekaj denarja za izgradnjo je prispevala občina Videm, večino pa krajani in gasilci, ki so pomagali tudi z ogromno prostovoljnimi urami dela.
Zbrane na slovesnosti je nato pozdravil tudi predsednik GZ Videm Janez Merc, ki je med drugim poudaril, da delo gasilcev ni samemu sebi namen, am-
pak je namenjeno občanom, ter še dodal, da vsa društva in zveza kot taka uspešno izvaja program dela, da je sodelovanje z občinami dobro, da so društva uspešna tudi na tekmovanjih in še, da je v prihodnje v planu tudi nakup novega avtomobila za PGD Tržec, sicer pa je vseh šest društev v zvezi kar dobro in sodobno opremljenih.
Osrednji govornik je bil župan Friderik Bračič: „Nova pridobitev, ki jo danes predajamo
namenu, za občino in občane pomeni večje možnosti za izboljšanje požarne in splošne varnosti, kar danes predstavlja vedno večjo vrednoto v kvaliteti življenja, prednost pa tudi za naše gasilce. Z novimi prostori želimo biti uspešnejši na področju gasilskega dela, tako na ravni operativnih nalog kot ob intervencijah zaradi naravnih in drugih nesreč, ki kar pogosto prizadevajo naše občane. Zahtevnost požarov in drugih
Po blagoslovu so trak v znak simboličnega odprtja novih garaž prerezali župan Friderik Bračič, poveljnik PGD Tržec Franc Milošič in predsednik PGD Tržec Franc Kirbiš (na posnetku).
Novo prigrajene garaže h gasilskemu domu Tržec je deloma sofinancirala občina, veliko pa so naredili tudi s prostovoljnim delom.
nesreč v današnjem času postavlja nove izzive in nova tveganja, hkrati pa zahteva tudi sodobnejšo opremo in znanje. Za to odgovarjamo prav vsi. Takšna prireditev, kot je današnja, pa je hkrati tudi priložnost za zahvalo tistim, ki prispevajo k večji varnosti občanov. Vesel sem, da lahko vsi skupaj praznujemo in se veselimo nove pridobitve. Naša občina je vedno, v skladu z možnostmi, pokazala pripravljenost in nudila vso potrebno pomoč pri organiziranju gasilske dejavnosti. Iskrena hvala vsem, ki so pomagali pri tem!"
Gasilcem je nato čestital še poslanec Branko Marinič ter predstavnik dveh gasilskih društev iz hrvaške Lepoglave, sledila je še podelitev priznanj prve, druge in tretje stopnje Gasilske zveze Slovenije, zahval PGD Tržec vsem društvom in posameznikom, ki so pomagali pri izgradnji garaž ter posebna zahvala občine Videm članom PGD Tržec in GZ Videm.
Zaključek uradnega dela prireditve sta najprej vzela v roke domača patra Vito Muhič in Janez Ferlež, ki sta blagoslovila novi objekt, čast simboličnega prereza vrvice je pripadla županu Frideriku Bračiču, poveljniku PGD Tržec Francu Milošiču in predsedniku PGD Tržec Francu Kirbišu, zapeli pa so Jurovski fantje.
Foto: SM
Foto: SM
- PGD GERECJAVAS
—---
;.< J»*,
80 LET
Novo vozilo za prevoz moštva, stalo je 30 tisoč evrov.
Gerečja vas • 80 let PGD Gerečja vas
Ob prazniku predali novo vozilo
V soboto, 2. julija, so gereški gasilci praznovali 80-letnico uspešnega in aktivnega dela PGD Gerečja vas na področju prostovoljstva. Ustanovljeno je bilo z željo pomagati sočloveku, poudarek je bil na preventivi in društvenem delovanju.
To je bila pomembna odločitev, zahvala gre vsem, ki so na kakršenkoli način omogočili, da je bilo 15. marca leta 1931 ustanovljeno gasilsko društvo Gerečja vas. Že pred tem pa je delovala prostovoljna gasilska četa, ustanovljena leta 1929. Treba je bilo kupiti gasilsko orodje in opremo za gašenje in reševanje, zatem zgraditi orodjišče, je na začetke delovanja gasilskega društva Gerečja vas spomnil predsednik Ivan Lešnik. Z nastankom gasilskega društva se je na vasi pričelo tudi kulturno delovanje. Gasilski dom je bil in je še danes središče vsega dogajanja na vasi.
Praznične trenutke so delili s krajani in botri novega vozila za prevoz moštva, ki je stalo 30 tisoč evrov, od tega je 70 odstotkov prispevala občina Haj-dina, 30 odstotkov pa so zbrali s prostovoljnimi prispevki oziroma nabiralno akcijo po vasi in s pomočjo različnih sponzorjev. Med gosti so bili tudi župan občine Hajdina Stanislav Glažar, člani sveta občine Hajdina, predstavniki Območne gasilske zveze Ptuj s podpredsednikom Francem Vogrincem, poveljnik občinskega gasilskega poveljstva občine Hajdina Ivan Glažar, farni župnik naddekan Marijan Fesel, predsednik vaške skupnosti Gerečja vas Marjan Rozman, predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Magda Intihar, predsednik ŠD Gerečja vas Boštjan Paveo ter predstavniki PGD iz občine Hajdina in okolice, med njimi tudi pobrateno gasilsko društvo Pernica, s katerim so se pobratili leta 1981, in prijateljsko gasilsko društvo iz Zgornjega Tuhinja, s katerim so se prvič srečali leta 1997 in je pred kratkim praznovalo 100-letnico uspešnega delovanja. Ob jubileju je zapel tudi mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas pod vodstvom zborovodje Petra Krajnca. PGD Gerečja vas je skozi vseh 80 let ne glede na vse težave, na obdobja nenaklonjenosti delovanja gasilskih društev, uspešno sledilo svojemu osnovnemu poslanstvu, pomagati sočloveku in premagalo vse ovire, je med drugim povedal predsednik Ivan Lešnik. Zahvala gre vsem vodilnim možem za njihovo vztrajno in pokončno držo. Poslanstvo se uspešno prenaša na mladi rod, na katerega so zelo ponosni. Pri svojem delu pa so lahko uspešni, ker imajo podporo vseh vaščanov Gere-čje vasi in tudi v širšem okolju. Ob 70. obletnici delovanja jim je uspelo urediti zunanjost gasilskega doma in okolice, v zadnjih desetih letih delovanja pa je bil poudarek na po-
sodobitvi tehnike in gasilske opreme. V garažo so v tem obdobju postavili novo sodobno gasilko vozilo Man GVC 16/24 z vso pripadajočo opremo, da pa niso ostali brez dela, jim je mati narava leta 2008 uničila gasilski dom. Uspešno so ga obnovili leta 2009 s pomočjo države, občine, zavarovalnice in lastnih sredstev. V letošnjem letu so zamenjali dvoje garažnih vrat, prepleskali garaže, obnovili električne instalacije ter celovito obnovili prikolico za orodje. Dom so priključili na kanalizacijo in uredili novi vodovodni priključek. S pomočjo občine pa so na gasilsko dvorišče uspeli pripeljati tudi hidrant. Večino dela so opravili sami, v zadnjih dveh mesecih je bilo opravljenih več kot 650 ur prostovoljnega dela. Na praznični dan, 2. julija, pa so se vsi skupaj veselili najnovejše pridobitve PGD Gerečja vas, novega gasilskega vozila za prevoz moštva, s katerim so nadomestili dosedanje vozilo, staro 16 let, ki ni več ustrezalo prevozu
otrok. Za nakup okrog 30 tisoč evrov vrednega vozila je 70 odstotkov prispevala občina Hajdina iz naslova investicijskih sredstev, 30 odstotkov pa krajani v okviru nabiralne akcije in različni sponzorji. Vsem botrom so na sobotni slovesnosti, kije potekala v šotoru pred gasilskim domom v Gerečji vasi, podelili zalivale. Med 23 gasilskimi društvi, ki se združujejo v Območno gasilsko zvezo Ptuj, so pri samem vrhu tako po izobraževanju kot po tekmovalnih dosežkih in akcijah. S svojim delom so lahko zgled za mnoge druge. Od drugih gasilskih društev se razlikujejo tudi po tem, da imajo v svojih vrstah tudi veteransko desetino, je med drugim povedal podpredsednik Območne gasilske zveze Ptuj Franc Vogrinec. V osemdesetih letih se je zgodilo veliko, na delovanje PGD Gerečja vas na operativnem, tekmovalnem in organizacijskem področju smo lahko ponosni, je ob tej priložnosti poudaril slavnostni govornik župan ob-
Na prehojeno pot gereškega gasilskega društva je spomnil predsednik PGD Gerečja vas Ivan Lešnik.
čine Hajdina Stanislav Glažar. Glede na bogato tradicijo se za njegovo prihodnost ni bati. Z veseljem so se odzvali na njihove potrebe, zagotovili 70 odstotkov potrebnega denarja za nakup novega gasilskega vozila za prevoz moštva. To je potrebno, saj gre za vlaganja v ljudi, ki skrbijo za našo varnost, vedno ko je potrebno, priskočijo na pomoč, je še dejal Glažar.
MG
Dornava • 6. mednarodno ribiško tekmovanje
Ribarili kljub dežju in vetru
Ribiška družina (RD) Dornava je tudi letos, že šestič zaporedoma, organizirala mednarodno tekmovanje ribičev v lovu rib s plovcem na Pesnici. Nedeljskega tekmovanja se je kljub slabemu vremenu udeležilo 44 ribičev iz treh držav.
„Res je, da je udeležba nekoliko manjša kot lansko leto, predvsem zaradi zelo slabega vremena, saj je močno deževalo in pihal veter. Smo pa kar zadovoljni, saj je prišlo kar veliko ljubiteljskih ribičev in vsi so zadovoljni z organizacijo prireditve. Že danes so potrdili tudi udeležbo na sedmem tekmovanju naslednje leto, ko svoj prihod napoveduje tudi ekipa ribičev iz Sarajeva," je ob koncu tekmovalnega dela prireditve povedal gospodar RD Dornava Janko Horvat.
Tekmovalci so zastopali enajst ekip, na koncu pa je bila, glede na rezultate, ekipna razvrstitev naslednja: prvo mesto in s tem zlati prehodni pokal (ki ga je letos sponzorirala Mednarodna ribiška zveze Al-pe-Jadran) je prejela ekipa RD Šempeter, druga je bila ekipa RD Lendava, tretja RD Gori-šnica, četrta ŠRD Novi Marof (Hrvaška), peta ŠRD Bjelo-var (Hrvaška), šesta RD Ptuj, sedma Istra Buje (Hrvaška), osma ekipa Lenti (Madžarska), deveta RD Markovci, deseta
RD Dornava in enajsta ekipa ribičev Društva upokojencev Dornava.
Posamično pa so bili zmagovalci štirih sektorjev naslednji; v sektorju A je z ulovom 4160 gramov zmagal Slavko Ploši-njek (RD Markovci), v sektorju B z ulovom 1880 gramov Marjan Veselič (RD Šempeter),v sektorju C je z 2900 grami ulova zmagal Denis Pintarič (RD Gorišnica) in v sektorju D z ulovom 5220 gramov Primož Adamič (RD Lendava).
SM
Svet je majhen
Atene bodo še dolgo trpele
Ikt Grčija ne more ostati v evro coni, je popolnoma jasno, tako kot je istočasno popolnoma jasno, da ne more zapustiti evro cone. Obstaja rešitev? Samo ena v srednjeročnem obdobju: razvrednotiti evro. To se v resnici dogaja, vendar je konflikt med državami, ki si takšen ukrep želijo, in Evropsko centralno banko velik.
Arhitektura evro območja ima strukturalno napako: ECB ima kot edino nalogo skrb za inflacijo. Takšen pristop izhaja iz nemške zahteve po prenosu sistema Zvezne centralne banke na ECB, ko se je Berlin moral odpovedati Deutschmarku za to, da so mu ostale evropske države odobrile združitev obeh Nemčij. Strogo varovanje inflacije temelji na prepričanju, da je »monetarni idealizem«, torej stabilnost valute, edina predpostavka za rast domačega BDP-ja. To je le delno res. A koncept ostaja nepopoln in »ger-manizacija evra« nas danes prisilno drži v recesiji. Šibka gospodarstva (večina v EU) morajo uporabljati močno valuto, kar po navadi pripelje do tako velikega »ekonomskega stresa«, da države, ki imajo težave, zapustijo sistem in prestrukturirajo dolg. To seje zgodilo natančno pred desetimi leti Argentini, ki se je vezala za nekaj časa na ameriški dolar, da bi umirila inflacijo, ne da bi pomislila na potrebe po domači rasti.
Natančno to se danes dogaja Grčiji in Portugalski: trpita pravila Evrobanke, za katero je inflacija edini cilj in strogost, ki proizvaja deflacijo na domačem trgu in spiralo nizke rasti ter naraščajočih stroškov dolga. To pomeni, da smo vsak. dan bolj revni. Načeloma, bi zgoraj omenjena strogost morala pripeljati šibkejše drža ve do stabilnost, ki bi omogočila reforme in liberalizacijo trga, vendar se to nikoli ne bo zgodilo. Trg že vidi, da dvema državama ne bo uspelo in kupuje njihove drža vne obveznice samo zato, ker jih podpirajo evropske centralne ustanove. Podpora pa je potrebna, ker bi uradna insolventnost Grčije pripeljala do danes še nevidene bančne krize in do globalnega nezaupanja v državne dolge, ki bi sprožila verižno reakcijo po celem svetu. Zaradi takšnega razloga Grčija ne more postati insolventtia, čeprav seže nahaja v takšnem stanju.
Atene bodo še dolgo trpele. Pod takšnimi pogoji nimajo več niti teoretične možnosti za razvoj in nam - posebno Sloveniji - kažejo, kaj nas čaka v prihodnosti, če bomo nekritično še naprej sprejemali »germaniziran evro« ali kot ga imenuje naš predsednik vlade - »nemško-francoski vlak«. Evropska centralna banka bi morala močno znižati vrednost evra, da bi omogočila izvoz in prihod neevrskega turizma na našo območje.
Naloge Evropske centralne banke se morajo preoblikovati. Natančno tako, kot so delale stare centralne banke in zelo učinkovito dela ameriška Federal reserve ECB, bo morala v prihodnosti sprejeti politično možnost spodbujanja gospodarstva preko monetarne politike. Drugo: v Frankfurtu bodo morali preklicati nepisano pravilo o oblikovanju interesne mere evra vzporedno z odločitvami Washingtona, ker to nam ne prinese nobene konkurenčne prednosti ali fleksibilnosti. Tretje: statut ECB se mora spremeniti tako, da bo banka nedvoumno zagotovila trgom, da je zadnji možni posojilec, ki bo trenutek pred propadom sistema lahko rešil sistem. Samo tako bomo omogočili kapitalom varno območje za delovanje, istočasno pa vzeli za vedno špekulantom možnost za destabilizacijo naših gospodarstev.
Slovenija se nahaja znotraj vseh zgoraj omenjenih problemov. Naši politiki ne vidijo, da je krč našega gospodarstva močno odvisen od napak v strukturah, katerih člani smo, in zato tega ne zanjo obrazložiti državljanom, kaj šele, da bi aktivno predlagali spremembe v Bruseljskih sejah.
Laris Gaiser
Organizator mednarodnega ribiškega tekmovanja Janko Horvat iz RD Dornava (desno) in član zmagovalne ekipe RD Šempeter Sandi Perger ob pokalih za ekipe in medaljah za posameznike.
Foto: SM
Gorišnica • Dan polja na kmetiji Majerič
Slovenija • Zaključena kampanja za subvencije
S hibridi več pridelka 500 vlog manj kot lani
Konec minulega tedna je na kmetiji Majeričevih potekal tradicionalni dan polja. Številni udeleženci so si lahko ogledali pridelavo rži in pridelke hibridne koruze, ki je bila sejana v različnih obdobjih.
„To hibridno koruzo letos prvič promoviramo v Sloveniji, sejali pa smo jo v štirih različnih setvenih rokih, in sicer 4. aprila, 17. aprila, 4. maja in nato še 10. junija. Gre, kot rečeno, za povsem iste hibride in zdaj ugotavljamo, da hibridna koruza, ki je bila zasajena v prvem roku, 4. aprila, po dvajsetem juniju že cveti. To je pozitivno, saj bo tako v teh dneh lahko narejena oplodnja in hkrati nastavek pridelka, koruze. V rži pa smo prikazali razliko med setvijo sortne rži in hibridne rži. Dejstvo je, da se strokovnjaki danes pač trudijo povečati pridelek v žitih s hibridizacijo žit. Pri nas trenutno kaže, da bo hibridna rž v primerjavi s sorto imela 20 odstotkov višji pridelek, ob tem da smo porabili pri setvi za pol manj semena," je povedal gospodar Branko Majerič.
Udeleženci so se o njegovih besedah lahko prepričali na kraju samem, saj so si podrobno ogledali vse poskusne njive s koruzo in ržjo.
Pri Majeričevih izvajajo tudi nestandardno pripravo zemlji-
šča oziroma njive za setev; zemlje namreč po spravilu npr. koruze ne orjejo: „Res je, vse hibride koruze sejemo brez oranja, z metodo le rahle obdelave površinske plasti zemljišča do največ 10 centimetrov v globino. V bistvu zgornji sloj tal le premešamo in prerahlja-mo s posebnim orodjem in potem v ta sloj lahko gladko sejmo tako žita kot koruzo."
Borl • Deveti ovčje-kozji bal
Dogajanje se je sicer začelo že zgodaj dopoldne, ko so se postavile stojnice z najrazličnejšimi izdelki iz drobnice; od prehrambnih, med katerimi so seveda prevladovali siri, do tekstilnih in še marsikaj drugega se je ponujalo na ogled in nakup. Na ražnjih se je zavrtelo kar šest jagenjčkov, za neljubitelje tovrstnih pečenk pa se je peklo in cvrlo še veliko drugega. Pod svoje kotle pa so zakurili tudi tekmovalci, ki so se pomerili v kuhanju najboljšega golaža iz
drobnice. Letos so za naj golaž sicer tekmovale le ekipe treh kmetij, in sicer kmetija Drobnič iz Pristave (Cirkulane), kmetija Gruntovčani (Zavrč) in kmetija Kelemina (Ormož). Organizator tradicionalne prireditve -Društvo rejcev drobnice Haloze - pa je razglasil tudi letošnje naj rejce drobnice: prvo mesto v kategoriji ljubiteljske reje (do 15 živali) si je prislužil Slavko Šmigoc iz Vareje (Videm), ki so mu konkurirali še Eko Nordik, d. o. o. (Ptuj), Jože Težak (Za-
V letošnji kampanji za oddajo zahtevkov za ukrepe kmetijske politike je bilo na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) oddanih 59.646 zbirnih vlog, kar je približno 500 manj kot lani.
Večina vlagateljev (99,4 %) se je po pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge in ostalih zahtevkov obrnila na izpostave kmetijske svetovalne službe pri Kme-tijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Kljub temu da je bilo letos oddanih nekaj manj vlog kot v letu 2010, so površine, za katere so bili oddani zahtevki, ostale praktično nespremenjene.
„KGZS je z osmimi kmetij-
sko-gozdarskimi zavodi nudila upravičencem pomoč pri elektronskem izpolnjevanju zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike na 84 vnosnih mestih po vsej Sloveniji. Pri pomoči upravičencem in vnosu vlog je sodelovalo 251 kmetijskih svetovalcev in zunanjih sodelavcev. Elektronsko izpolnjevanje vlog na spletni aplikaciji je v letošnjem letu potekalo tekoče in brez večjih težav. Kmetijskim svetovalcem pri KGZS je ob dobrem sodelovanju z
ARSKTRP in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) uspelo v rednem roku za oddajo zahtevkov za leto 2011 pomagati vsem vlagateljem, ki so prosili za pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge in ostalih zahtevkov. Na KGZS ocenjujemo, da je bila kampanja za oddajo zahtevkov za ukrepe kmetijske politike uspešno izvedena," so še sporočili iz KGZS.
SM
Branko Majerič na svojih poljih že nekaj časa preizkuša novosti v pridelavi koruze in žit; številni obiskovalci letošnjega dneva polja so si lahko ogledali pridelke hibridne koruze in rži.
Kmetija Majerič nikakor ne spada med manjše; gospodar Branko namreč pravi, da obdeluje kar 50 hektarjev njivskih površin, od tega jih šest namenja za poskuse: „Večinoma pa gojimo koruzo, rž in deloma oljno ogrščico in sončnice. Na šestih hektarjih pa raste zelenjava, prevladujeta zelje in ptujska čebula."
SM
Prvenci-Strelci • Od setve do peke
S kosami in srpi
■ ■■	vB
nad njivo rži
Od striženja ovac do slastnega golaža
Borlsko grajsko dvorišče je tudi na devetem ovčje-kozjem balu minulo soboto vrvelo od številnih obiskovalcev, ki so zapolnili ves prireditveni prostor, s svojimi jeklenimi konjički pa tudi dostopno cesto do gradu.
Vsako leto na ovčje-kozjem balu, ki ga prireja Društvo rejcev drobnice Haloze, veliko zanimanja otrok in odraslih požanje striženje ovac.
vrč) in Irena Feguš (Cirkulane). V kategoriji večjih rej pa si je naslov naj rejca prislužila Irena Zorec (Ptuj) pred Vladislavo Kelemina (Ormož), Ronom Me-tzom (Pesnica) in Silvo Belšak (Zavrč).
Predsednik Društva rejcev drobnice Haloze Janko Lorbek je ob robu prireditve povedal, da je z obiskom nadvse zadovoljen, prav tako pa tudi s članstvom v društvu: „Društvo povezuje rejce iz 13 občin na tem območju in ima zdaj že preko 100 članov. Samo letos smo včlanili že deset novih rejcev, kar kaže, da se interes za rejo drobnice povečuje."
Sicer pa so si obiskovalci lahko tako kot vsako leto ogledali razstavo drobnice, prikaz striženja ovac in šaljive pastirske igre.
Med posebnostmi oziroma novostmi letošnjega bala pa velja omeniti licitacijo jagenjčka, prvič je bilo na razstavi videti ovna kamerunske pasme, ki ga ni treba striči, in predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cirila Smrkolja, ki pa ni bil postavljen na ogled v ogradah, ampak je bil bolj skriti častni gost bala ...
Prosvetno društvo Prvenci-Strelci je tudi letos na prvi julijski konec tedna kot že veliko let zaporedoma organiziralo zanimivo dvodnevno prireditev „Od setve do peke", v okviru katere nastopajoči prikažejo starodavne običaje in načine ročnega spravila žit.
Žetev se je začela v soboto popoldne, potem ko se je prava armada žanjic in koscev najprej zbrala na dvorišču gospodarja in gospodinje, ki sta vsem za lažji začetek dela ponudila po-žirek žganega in narezan svež domači kruh z zaseko, sirom ali čebulo.
Potem je bilo treba poprijeti za kose in srpe; njiva rži sicer ni bila velika, je pa kmetom dala veliko dela, saj je bilo klasje marsikje močno poleženo. Delo je bilo vseeno opravljeno krepko pred nočjo, snopje naloženo in pripeljano na kmetijo in seveda je sledila bogata kmečka pogostitev, med katero je bila obvezna tudi ajdova pogača, ki velja za specialiteto vasi.
Naslednji dan je sledila mla-čev s cepi ter drugim starim
Gospodar in gospodinja sta pravo armado koscev in žanjic sprejela nadvse gostoljubno: s požirkom žganega in domačim kruhom.
orodjem, in ko je bilo zrnje spravljeno na varno, še šaljive kmečke igre. Sicer pa so si obiskovalci pri-
reditve v nedeljo lahko še ogledali povorko kmečkih vpreg in parado starodobnih traktorjev.
SM
Čeprav njiva rži ni bila velika za toliko delavcev, pa so imeli kar precej težko žetev, saj je bilo klasje poleženo.
Foto: SM
Foto: SM
Kidričevo • Sprejem za novo zdravnico Boženo Galun
Drugo leto v tem času nov zdravstveni dom?
V petek, 26. junija, je župan občine Kidričevo Anton Leskovar pripravil sprejem za novo zdravnico splošne prakse Boženo Galun, dr. med., ki bo odslej skrbela za zdravje pacientov v ordinaciji Zdravstvenega doma Kidričevo.
Sprejema se je poleg nove zdravnice Božene Galun, dr. med., spec. družinske medicine, udeležila tudi direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec. splošne medicine, ki je županu pojasnila, da so imeli v občini Kidričevo pri iskanju nove zdravnice precej sreče, saj je kolegica kar nekaj časa kolebala, nato pa se je vendarle odločila, da postane zdravnica splošne prakse v Zdravstvenem domu Kidričevo. Nova zdravnica Božena Galun je ob tem dodala, da pričakuje, da bodo v občini poskrbeli za čimprejšnjo ureditev prostorov sedanje ordinacije, saj je v precej slabem stanju; sicer pa mu je zaupala tudi to, da ima še nekaj prostih mest za paciente iz občine Kidričevo, ki jih je ob tej priložnosti pozvala, da jo lahko izberejo za stalno zdravnico in se lahko še vedno prijavijo pri njej.
Župan Anton Leskovar je izrazil zadovoljstvo, da so po tolikih letih prizadevanja v občini Kidričevo vendarle uspeli dobiti še eno zdravnico
Foto: M. Ozmec
Kidričevski župan Anton Leskovar se je z novo zdravnico Boženo Galun (desno) in direktorico Zdravstvenega doma Ptuj Metko Petek Uhan zadržal v krajšem pogovoru.
splošne prakse, saj je sedanja že v pokoju, kljub temu pa še naprej skrbi za zdravje pacientov. Ob tem je izrazil svoje trdno prepričanje, da bodo drugo leto v tem času v Kidričevem že imeli nov zdravstveni dom in s tem tudi novo ordinacijo za zdravnico splošne prakse. Zgradili naj bi ga na
prostoru med novo lekarno in domom starejših, oziroma na prostoru, kjer je bil dolga leta stari kidričevski vrtec. V prostorih Zdravstvenega doma Kidričevo je tako poleg ordinacije, kjer dela sedanja zdravnica Viktorija Unuk, dr. med., spec. splošne medicine, še ordinacija zdravnice Bože-
ne Galun, obe ambulanti pa sta za paciente na voljo med tednom od 7.30 do 14.00, v popoldanskem času ter ob nedeljah in praznikih pa velja tudi za paciente iz območja občine Kidričevo, da obiščejo dežurno ambulanto zdravstvenega doma v Ptuju.
-OM
Benedikt • Ob občinskem prazniku
Med načrti tudi nov vrtec
V občini Benedikt je začetek julija namenjen proslavljanju občinskega praznika. Letos praznujejo že 12., ob katerem benediški župan Milan Gumzar z zadovoljstvom ocenjuje minulo leto kot uspešno, saj so po njegovih besedah uresničili vse zadano.
»Z dosežki, ki smo jih uspeli v letu od enajstega pa do zdajšnjega praznika uresničiti, smo zadovoljni,« je poudaril prvi mož občine in nadaljeval, da so se ukvarjali s predvsem tremi projekti.
Tako so končali rekonstrukcijo ceste med občinama Be-
nedikt in Sveta Ana, te dni dokončujejo izgradnjo krožišča v samem središču Benedikta in izgradnjo manjkajočega pločnika ob Mariborski cesti, prav tako pa so po županovih besedah veseli, ker so v minulih dneh podpisali pogodbo za izgradnjo komunalne opre-
Foto: Polona Ambrožič Bombek
Benediški župan Milan Gumzar z zadovoljstvom ocenjuje minulo leto kot uspešno, saj so po njegovih besedah uresničili vse zadano.
me za Terme Benedikt.
»Zelo smo tudi veseli, da je Občini Lenart uspelo na javnem razpisu izbrati izvajalca za rekonstrukcijo regionalnega vodovoda med Mariborom in Gornjo Radgono, torej je tudi ta projekt v teku. Tako ugotavljam, da smo v zadnjem letu realizirali vse projekte, ki smo si jih zadali in ki so nujno potrebni za normalno delovanje občine. Vzporedno smo pa napravili še kar nekaj drugih stvari, recimo, sanirali plaz, zgradili cestno razsvetljavo v nekaterih ulicah ...,« je pojasnil Gumzar.
Kar se prihodnjih načrtov tiče, pa bi bil ob 13. občinskem prazniku prihodnje leto zelo zadovoljen, če bi lahko v oceni minulega leta povedal, da imajo vso potrebno dokumentacijo za položitev temeljnega kamna za izgradnjo vrtca. »To je projekt, ki nas čaka v naslednjem letu in ki je
nujno potreben za normalno vzgojo predšolskih otrok v naši občini. Drugače pa menim, da imamo vse, kar ljudje potrebujejo za normalno in prijazno življenje,« je prepričan sogovornik.
Občinski praznik so sicer v Benediktu že proslavili z več prireditvami, kar nekaj zanimivih dogodkov pa jih še čaka. Vrhunec praznovanja je vsako leto osrednja prireditev oziroma Županov večer, ki bo prav danes ob 20. uri v prireditvenem šotoru pri bene-diški športni dvorani. Ob 22. uri bo sledil tudi ognjemet.
V soboto dopoldne se bodo po občini popeljali starodob-niki, zvečer pa bo v šotoru veselica. V nedeljo, 10. julija, bodo praznovanje zaključili z jutranjo budnico in slavnostno mašo.
Polona Ambrožič Bombek
Od tod in tam
Ptuj • Pullus z novimi odličji
Na specializiranem ocenjevanju vin rosé je Pullus rosé penina 2009 prepričala ocenjevalce, da so ji za kakovost
podelili srebrno medaljo. Tudi v San Franciscu, na največjem ameriškem ocenjevanju, kjer je Pullus pred dvema letom osvojil šampionski naslov Best of Show, so ptujski kletarji letos dokazali, da je kakovost ptujskih vin stalnica. Zlato medaljo za kakovost je prejel Pullus rumeni muškat 2009, s srebrnimi pa sta se odlikovala Pullus sauvignon 2010 in Pullus sivi pinot 2010. To pa še ni vse; v Mariboru je na prerezu letnika 2010 Štajerske gospodarske zbornice na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor med konkurenco rednih trgatev vinorodne dežele Podravje ravno Pullus sivi pinot 2010 postal najvišje ocenjeno vino. Kot je med drugim povedal enolog ptujske kleti Bojan Kobal, so vseh priznanj, tako domačih kot iz tujine, zelo veseli:„Še najbolj pa nas veseli, da letos vinoljubci radi uživajo tudi v naši priljubljeni polnitvi Haložan, ki se še posebno izkaže v poletnih časih in uživanju v špricarju!"
SM (vir: Dialog)
Videm • Učenci v Vareji
Foto: SM
Foto: AK
Za učenci OŠ Videm je 5., že kar tradicionalni tabor radovednežev, ki je potekal konec junija v Vareji. Tabora seje udeležilo 17 učencev Kluba radovednežev iz OŠ Videm, podružnične šole Leskovec in podružnične šole Sela. Spremljale so jih učiteljice Barbara, Fanika, Ksenija in Ana. Skupaj so preživeli dva nepozabna dneva v neokrnjeni naravi, kjer so združili igro, ustvarjanje, preživetje v naravi - sami so pripravljali hrano, kuhali in pospravljali. Večer pred spanjem pod zvezdnatim nebom v šotorih so si popestrili z nočnim pohodom - pot pa so jim poleg zvezd razsvetljevale lučke, ki so sijih naredili sami v okviru likovne delavnice. Poslikali so tudi haloško pokrajino, poslikali svojo zastavo, literarno ustvarjali ter se ob socialnih in športno-družabnih igrah družili in navezovali prijateljstva ali pa utrjevali stare prijateljske vezi. Pravijo, da je še en nepozaben tabor za njimi. Za izvedbo tabora imajo zaslugo tudi lovci Lovskega društva Leskovec, prijazno so jim odstopili svoj lovski dom v Vareji, za kar se jim zahvaljujejo.
Ana Koritnik
Olomouc • Mladikin pevski zbor s srebrom
Foto: J H
Mladinski pevski zbor OŠ Mladika pod vodstvom zbo-rovodkinje Jasne Drobne se je v petek, 10. junija 2011, udeležil mednarodnega pevskega tekmovanja v češkem Olomoucu. Tekmovanja se je udeležilo okoli 50 zborov iz enajstih držav. Tekmovali so v različnih kategorijah. Mladikin zbor je tekmoval v kategoriji spiritual, jazz in pop glasbe. Zapel je tri pesmi: prva je bila črnska duhovna This Litlle light of mine, nato Thank you for the music skupine Abba in kot zadnja Bohemian Rhapsody Fredieja Mercuryja. Pevci so se v pesmi zelo vživeli, zato je bila zborovodkinja po končanem nastopu s petjem zelo zadovoljna. Ko je prišel čas podelitve medalj, je bil zbor v polnem pričakovanju. Prejel je 89 točk in s tem srebrno medaljo, kar pomeni, da je manjkala ena točka do zlate medalje.
Jan Harb, 8. b, OŠ Mladika
Koprivnica • Učenci na obisku
Dotiki dveh jezikov
Sola Olge Meglič Ptuj že vrsto let sodeluje s šolo Duro Ester iz Koprivnice v sosednji Hrvaški. Ob načrtovanju dejavnosti letošnjega šolskega leta smo se dogovorili za obisk naših otrok ob njihovem dnevu šole. Ob koncu marca 2011, ob njihovem obisku pri nas, ko smo skupaj s turističnima društvoma iz Ptuja in Koprivnice ter predstavniki obeh občin tkali program ob postavitvi poslikanega jajca pred minoritskim samostanom, pa smo postavili načrt skupnega dela v delavnicah.
Koprivnico smo obiskali v petek, 3. junija. Odpotovalo je 20 otrok, tri učiteljice in ravnateljica ter z nami tudi Albin Pišek kot predstavnik Turističnega društva Ptuj. Povabljeni smo bili v delavnico slovenskega in hrvaškega jezika ter v likovno-geografsko delavnico.
V	delavnici Dotiki slovenskega in hrvaškega jezika so učenci obeh šol delali v skupinah, ki so spoznavale glagolski čas v obeh jezikih (sedanjik, preteklik, prihodnjik), sklone (ugotovili so, da jih ima slovenščina šest, hrvaščina pa sedem), narečja in prevod Pavčkove pesmi Potrebno je mnogo besed ter spoznavali hrvaško-slovenski slovar (splošne besede iz vsakdanjega in šolskega življenja).
V	likovno-geografski delavnici so učenci spoznavali ornamente arhitekture Ptuja in Koprivnice. Po fotografskih predlogah so poljubno prerisovali ornamente na barvno podlago s flomastri črne barve in jih nato obrezali ter prilepili na veliko nemo karto Slovenije in Hrvaške. Polepili so celo karto. Nato so orisali roke, jih izrezali, se nanje podpisali in v znak prijateljstva in sodelovanja z njimi karto še oblepili.
Šola Duro Ester je ta dan po-
Foto: Diana Bohak
Učenci OS Olge Meglič in Djuro Ester iz Koprivnice so uživali v skupaj preživetem dnevu.
stala tudi eko šola. Po tej svečanosti pred šolo je sledila še kulturna prireditev v mestni dvorani, kjer so očarali tudi naši učenci. Anej Podgorelec, učenec 3. razreda, je izvedel klavirski program, s katerim je nastopil na mednarodnem tekmovanju. Uči ga prof. Marjan Pači iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Na eno
od skladb so odplesale tudi naše baletke Lara Maher, Nika Klasic in Dunja Šeruga. Balet plešejo pri plesni pedagoginji Alenki Kostrevc. Za zaključek sta program s hip-hop točko popestrili še Lara Peklar in Vita Mrgole. S svojo predstavo sta se uvrstili na evropsko prvenstvo. Plešeta v Mambo klubu Ptuj.
Tudi neformalna druženja so bila prijetna. Sledilo je polno fotografiranj, pogovorov, odlično kosilo ... Dekleta iz Koprivnice so bila vesela, ker smo pripeljali veliko fantov.
Srečni po uspešnem dnevu smo se polni lepih vtisov radi vrnili domov.
Diana Bohak Sabath
Ptuj • Ob zaključku pouka
Veselo na zaslužene počitnice
Tudi na vrata naše šole je potrkalo poletje. Na OS dr. Ljudevita Pivka na Ptuju smo zato ta čas izkoristili za večplastno kulturno-zabavno druženje.
V znamenju dobre volje in sončnega vremena smo se na šolskem dvorišču zbrali vsi učitelji in drugi delavci šole ter vsi naši učenci s svojimi družinami. Po prijaznem pozdravnem nagovoru ravnateljice se je odvil pester kulturni program, ki so ga pod vodstvom svojih
mentorjev pripravili učenci. V zraku so odmevali glasovi naših mladih pevcev, zaslišali smo zvok kitare in harmonike, iz pravljičnega sveta pa so se zbudile celo lutke. Prisrčen kulturni program je popestrilo še valetno dogajanje s predajo ključa in z nekaj za-
bavnimi igricami s tekmovalnim pridihom med osmošolci in devetošolci. Slednji so se s tem dnem dokončno poslovili od osnovnošolskih klopi in vsi skupaj smo jim zaželeli vse dobro na njihovi nadaljnji življenjski poti in da bi jih v prihodnosti bogatile predvsem
Zaključek pouka na OS Ljudevita Pivka je bil poln iger in veselja
lepe izkušnje.
Kot se za zaključno prireditev spodobi, je ravnateljica našim učencem podelila žlahtne pohvale in priznanja za njihov celoletni trud na različnih področjih. Najboljši bralci so prejeli tudi pohvale za bralno značko, najboljši športniki pa so se ponosno povzpeli na zmagovalne stopničke. Na najvišji stopnički smo z aplavzom pozdravili tudi najboljšega športnika in športnico šole. Piko na i našemu veselemu druženju pa so seveda pristavili še slastni čevapčiči s šolskega žara in obilo sveže poletne zelenjave. Čisto na koncu pa nas je že po šolski tradiciji ohladil še obvezen sladoled. Na podlagi vseh izrečenih misli in podarjenih pogledov ter zadovoljnega razpoloženja vseh prisotnih lahko ponosno zaokrožimo, da je bilo naše šolsko leto zelo dobro. Učence sedaj čakajo zares zaslužene in težko pričakovane poletne počitnice. Naj bodo brezskrbne in poletno iskrive, jim želimo vsi delavci šole.
Jasna Veber Zazula
Tednikova knjigarnica
Maščevanje male ostrige
Pisatelj Mate Dolenc (5. 10. 1945 v Ljubljani) je med letošnjimi nominiranci za nagrado večernica in je tisti slovenski pisatelj, ki so mu od vseh najbližje širni podmorski svetovi, kar se odraža v njegovih tehtnih, zanimivih, očarljivih, kdaj tudi s hudomušnostjo začinjenimi zgodbami. Naj spomnim na njegove knjige pripovedi za mlade bralce: Morska dežela na železniški postaji (1986), Velika ptičja zadeva (1987), Golo morje (1988), Strupena Brigita (1989), Z masko v podvodni svet (1999), Morja široka cesta (2000), Leteča ladja (2002), Morski portreti (2003), Morsko dno pripoveduje (2004), Potapljanje na vdih in podvodni ribolov (2004), Zablode laboda in druge zgodbe (2006), Kraljičin lipicanec in druge zgodbe (2009). Dolenc je leta 1986 prejel Levstikovo nagrado za pripoved Morska dežela na železniški postaji, leta 1989 je dobil Kajuhovo nagrado za mladinski, z ekološko mislijo prežet roman Strupena Brigita in leta 2004 nagrado desetnica za knjigo Leteča ladja. Leta 1995 je bil dobitnik nagrade Prešernovega sklada (Rum in Šah, Pes z Atlantide).
Minulo leto je Dolencu pri založbi Mladika v zbirki Trepetlika izšla zbirka kratkih zgodb z ilustracijami Adriana Janežiča. Dvanajstim zgodbam so skupne živalske podobe in pisateljeva angažiranost ter prijetna ironija, ko pisatelj niza svoja živaloljuba razmerja ter tudi avtorsko samorefleksijo.
V prvi zgodbi, mačji, opisuje Dolenc svoje domovanje, kjer mu je nehote postal prijatelj mali črni muc. V zgodbici zelo prijetno, nekoliko poznavalsko pojasni mlademu bralcu mite o mačkah in naveže možnost reinkarnacije malega črnega muca in avtorjevega prijatelja. Tudi v drugi zgodbi je glavni črni muc, ki je dobil ime Mev, bil pa je v resnici Mile, prijatelj, vendar že naslov - Pogrešanje - pove, da je muc izginil. Avtorju je uspelo s tema dvema zgodbica mlademu bralcu zelo spoštljivo lepo opisati čustva in stanje žalovanja, pogrešanja, spominjanja na nekoga ali na nekaj, česar več ne bo. In potem sledi preobrat, ko bralec pričakuje neko obliko nadaljevanje niza prvih dveh zgod, a sledi humorna zgodba o kameli za Lepega Princa. Zgodbica je veliko več kot smešnica na račun nekega državnika iz neke micene mlade države, ki je dobil kamelo v dar od naftnega mogotca. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, ali mladi bralec ujame nekaj politične zafrkljivosti iz pravkar omenjene zgodbe z Lepim Princem in kamelo. V tretji zgodbi Dolenc pripoveduje v svojem značilnem, poznavalskem, hudomušnem, a hkrati poučno domiselnem slogu o tisti znameniti nemški hobotnici, ki je napovedovala nogometne izide zadnjega svetovnega prvenstva. Pripoved o golobih poštarjih, ki jih delni sončni mrk prisili, da pristanejo pri človeku na barki sredi morja, je poetična hvalnica živalim in ljudem ter sobivanju. In tako naprej od zgodbe do zgodbe, od nilskega konja, ki je konj, a le čemu, saj nima nič skupnega z našimi konji, do samoironične naslovne zgodbe Maščevanje male ostrige. V zadnji zgodbi se pisatelj s širnega morja in daljnih krajev vrne v hišico na robu gozda, kjer mu je na začetku zgodb delala družbi mačja družina. Nobenih živali ni okoli hiške, na drvarnici ni mačjega gnezda, ptice so odletele na jug, jesen je in tiste zimske še ne iščejo bližine človeškega doma ... Toda mimogrede se pisatelj razveseli življenja, bližine živali, kajti pred hiško je stopil v kravjek ...
Maščevanje male ostrige je skoraj klasično branje za mlade bralce, vendar aktualno, prijetno in spoštljivo do mladega bralca, ki mu avtor zaupa ter ga ne podcenjuje s trapastimi fantazijami, marveč računa na dojemljivost in iskrenost, tako avtorsko kot bralsko. Dolenčeva knjiga je odlično počitniško branje za učence od petega razreda dalje, a tudi odraslemu bralcu je lahko ta knjiga prijetna dopustniška sopotnica.
Liljana Klemenčič
Foto: JVZ
Matjaž Gojčič
Sproščen, razbremenjen ... odličen!
Stran 12
RK Drava
Novi predsednik A. Toš, trener T. Matjašič
Stran 12
Dejan Zavec
Z Bertom v ZDA že 3. septembra?
Stran 13
Kolesarstvo
Gazvoda na Kitajskem še naprej vodilni
Stran 13
Atletika
Maribor Nini ni prinesel norme
Stran 14 Odbojka na mivki
Na Ptuju pričakujemo nove zmagovalce
Stran 15
Nogomet • Boris Emeršič, NŠ Poli Drava
Kaj pa športni vidik?!?
E-mail: sport@radio-tednik.si
ns Emeršič, NŠ Poli Drava
»ortni vidik?!?
tednik
{PoíLUíajt¿ naí na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
Foto: Črtomir Goznik
Boris Emeršič: »Dobili smo navodila z njihove strani in mi smo se jih striktno držali in jih izpolnili. Žal pa je bilo to očitno premalo. Rekel bi, da smo bili pri tem izigrani. Želim pa si, da bi nekdo iz NZ Slovenije stopil pred naše mlade nogometaše in jim povedal, da ne morejo igrati v tistih ligah, kjer so si jih zaslužili z rezultati.«
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Na Ptuju je že bilo in bo še verjetno prelitega veliko črnila glede nogometa, oziroma Drave. V zadnjih dnevih pa je kot strela z jasnega odjeknila novica (za nekatere pričakovana), da mlade selekcije NŠ Poli Drava v naslednji tekmovalni sezoni ne bodo več nastopale v tekmovanjih, ki jih vodi NZ Slovenija. Gre za 1. mladinsko in kadetsko ligo, kakor tudi za ekipo U-14. Ti mladi fantje bodo sedaj tekmovali v ligah, ki so pod okriljem MNZ Ptuj.
»V 1. SML/SKL se je prijavil ŠD NŠ Drava Ptuj, ki ni naslednik tekmovalnih pravic NK Ptuj, zato ga v 1.SML/SKL nadomesti 15. uvrščena ekipa skupne lestvice 1. SML/SKL v tekmovalnem letu 2010/11, to je NK Koroška Dravograd.« Tako se namreč glasi ena izmed alinej dopisa s strani NZS, ki so jih dobili klubi, ki bodo v novi sezoni tekmovali v teh ligah. Med njimi pa ni NŠ Poli Drave ...
»Veliko smo delali na tem, da bi še naprej tekmovali z našimi ekipami v tekmovanjih NZS. Lani novembra smo se sestali z ljudmi iz NZ Slovenije, kjer sva s strani NŠ Poli Drva sodelovala predsednik Igor Šoštarič in jaz, generalni sekretar NZS Slovenije, Aleš Zalar ter pravnik NZ Slovenije. Dobili smo navodila z njihove strani in mi smo se jih striktno držali in jih izpolnili. Žal pa je bilo to očitno premalo. Rekel bi, da smo bili pri tem izigrani. Želim pa si, da bi nekdo iz NZ Slovenije stopil pred naše mlade nogometaše in jim povedal, da ne morejo igrati v tistih ligah, kjer so si jih zaslužili z rezultati,« je
dejal direktor Nogometne šole Boris Emeršič.
Je še možen zasuk?
Seveda je to veliki udarec za ptujski nogomet in pa predvsem fante, ki so se z uspehom kosali s sovrstniki iz cele Slovenije. Da so v nogometni šoli dobro delali, dovolj zgovorno govori podatek, da so v reprezentančnih selekcijah Slovenije v zadnjem obdobju igrali Dejan Vrečko, Denis Perger, Milan Ra-kovec, Tim Kajzer, Aleš Frlež, Jure Matjašič, Marko Roškar, Alen Krajnc. »Realnost je sedaj tekmovanje v ligah MNZ Ptuj. Delali bomo normalno naprej. Da pa fantje ne bi izgubili stika s sovrstniki iz Slovenije, bomo odigravali prijateljske tekme. Seveda je težko, vendar se že-
limo čim prej vrniti tja, kjer smo do sedaj igrali. Pot ne bo lahka in kratka, vendar bomo vztrajali. Imeli smo številne pogovore, tako z nogometaši in njihovimi starši, ki nam v teh težkih trenutkih stojijo ob strani,« je nadaljeval Boris Emeršič, ki pa še ni obupal nad rešitvijo (več bo znanega v ponedeljek ali torek).
Nogometaši članske ekipe NŠ Poli Drava Ptuj naj bi zaigrali v Štajerski ligi. O tem, kako bo to izpeljano, kdo bo nastopal, kdaj bodo pričeli delati in o trenerskem kadru pa je direktor NŠ Poli Drava Boris Emeršič dejal: »Članska ekipa bo delovala v okviru našega kluba (NŠ Poli Drava), sestavljali pa jo bodo mladi nogometaši, vzgojeni v naši šoli. Vse bo postavljeno na zdravih temeljih, saj si nikakor ne želi-
mo, da bi se še kdaj pripetilo to, kar se je sedaj. Ne iščemo trenerjev, saj imamo znotraj šole dovolj usposobljen kader.«
V klubu tudi razumejo nogometaše, ki bodo odšli drugam in jim ne bodo delali težav pri njihovem napredovanju. Delo
Aluminij - Inter Zaprešič 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Kurež (19)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Baj-lec, Sambolec, Medved, Bingo, Re-žonja, Spahič, Rešek, Kokol, Kurež. Igrali so še: Zajc, Draškovič, Marlon, Lonzarič, Pečovnik, Fekonja, Vindiš, Ljubec, Kmetec, Krajnc, Morsi, Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija so v sredo odigrali še drugo pripravljalno tekmo, tokrat so gostili ekipo hrvaškega prvoligaša Interja iz Zaprešiča, ki je s tem srečanjem v Kidričevem končal priprave v Sloveniji. Varovanci trenerja Bojana Flisa so še enkrat zaigrali dobro in presenetili favorizirane goste. Če je nekdo mislil, da je bila sobotna dobra igra (Arsenal 3:3) slučajnost, potem so jih fantje
bodo pričeli najprej fantje ekipe U-14 in članska ekipa (15. 7.), mladinci in kadeti pa 20. 7.
Vse to, kar se sedaj dogaja v ptujskem nogometu, je iz športnega vidika prava katastrofa. Nekdo je pozabil na vozu, ki je polagoma drsel navzdol, zate-
demantirali. Ni jih motilo, da so po sedmih dnevih priprav gostili tekmeca, ki je že v zaključni fazi priprav (Muro 05 je Inter npr. premagal 4:1). Že na začetku so se dobro postavili na igrišču in igrali svojo igro, čeprav so gostje želeli čim prej zadeti in obrniti tok igre sebi v prid. To pa jim ni uspelo, še več, Robert Kurež je v 19. minuti dosegel zadetek za domačine in svoji ekipi prinesel psihološko prednost. Vsi poizkusi gostov, da bi rezultat izenačili, niso bili uspešni in zmaga je ostala doma. Še najlepšo priložnost za izenačenje so imeli gostje v zadnjih trenutkih srečanja, ko so zadeli prečko.
Domačini so tudi v tem srečanju nastopili brez Mateja Pučka in Mateja Vračka: prvi naj bi poizkušal srečo v Kopru, drugi pa v Avstriji. V soboto ob 17.30 bodo nogometaši Aluminija odigrali tretje pripravljalno srečanje,
gniti ročno zavoro. Bilo bi dobro, da bi se vsi tisti, ki so vse skupaj tako daleč pripeljali, zamislili. Če samo pogledamo sestavo UO in ljudi, ki so v njem sedeli, smo prepričani, da bi lahko rešili Dravo.
Danilo Klajnšek
gostili bodo hrvaškega prvoligaša Lokomotivo iz Zagreba.
Maribor -FC Istanbul 0:0
Nogometaši državnih prvakov iz Maribora so v srečanju v Kidričevem proti turškemu prvoligašu, lanskemu finalistu turškega pokala (izgubili so proti Bešiktašu), nekoliko razočarali svoje privržence pred dvema tekmama, ki jim sledijo. V petek se bodo namreč v slovenskem Super pokalu pomerili z Domžalami, v torek, 12. 7., pa bodo v 2. kolu kvalifikacij za Ligo prvakov gostili F 91 Dunelange iz Luksembur-ga. Nedvomno pa je, da sosedom iz Maribora želimo vse najboljše v tekmovanju Lige prvakov.
Danilo Klajnšek
Odbor NZS za nujne zadeve odločil korespondenčno!
Za pojasnila glede izključitve ekip NŠ Poli Drava Ptuj iz tekmovanj pod okriljem NZS smo prosili predstavnike NZS. Odgovore nam je posredoval tiskovni predstavnik NZS Matjaž Krajnik.
Po katerem pravilniku so kadetske in mladinske ekipe NŠ Poli Drava izključene iz tekmovanj pod okriljem NZS?
NZS: »Pravna osnova za odločitev temelji na določilih Statuta NZS, Tekmovalnega pravilnika NZS, Pravilnika NZS za licenciranje klubov in na podlagi Sklepov za tekmovanja v organizaciji NZS za mladinske kategorije.«
Katera komisija je to odločila?
NZS: »Odločitev o sestavi lig NZS je v pristojnosti Izvršnega odbora NZS. Ker je šlo za nujno odločitev med dvema sejama IO NZS, je odločitev v skladu s povsem običajno prasko sprejel Odbor NZS za nujne zadeve.«
Zakaj je bil pri določitvi spregledan športni vidik: ekipe NŠ Poli Drave so si na igrišču zagotovile nastop v tekmovanjih NZS tudi v naslednji sezoni?
NZS: »Nogometni klubi v Sloveniji so posredni člani NZS prek medobčinskih nogometnih zvez. Član NZS in nosilec vseh tekmovalnih in drugih upravičenj ter imetnik oz. prosilec za licenco je bil NK Ptuj, ki je kot
tak edini upravičen do vstopa v tekmovanja NZS (v vseh starostnih kategorijah). V tekmovanje 1. SML/SKL oz. U14 se je, zaradi nepri-dobitve licence in nenadaljevanja tekmovanja s strani NK Ptuj, prijavilo ŠD NŠ Drava Ptuj, ki ni naslednik tekmovalnih pravic NK Ptuj. Športne kriterije, ki so eden od pogojev za nastopanje v tekmovanju, so na igrišču zagotovile ekipe NK Ptuj.«
Je odločitev dokončna ali so še možne pritožbe - na kateri organ lahko NŠ Poli Drava poda pritožbo?
NZS: »Odločitev Odbora NZS za nujne zadeve je dokončna in pritožba ni mogoča. Na NZS smo pregledali vse prispele prijave za tekmovanja pod okriljem NZS v mlajših kategorijah, obravnavali vprašanja povezana s pravnimi osebami nogometnih klubov, s tekmovalnimi pravicami, pravnim nasledstvom ipd. ter pri sestavi lig dosledno upoštevali predpise in veljavno zakonodajo glede tekmovalnih pravic in pravnega nasledstva ter izpolnjevanja licenčnih in drugih pogojev za tekmovanje v ligah NZS. NZS je z odločitvijo poslala jasen signal, da morajo klubi delovati v skladu s predpisi NZS in veljavno zakonodajo v RS, tako s športnega, finančnega ter pravnega vidika in da imajo lahko nepravilne odločitve vodstev klubov, ki vodijo v nepridobitev licence ali celo v stečaj oz. likvidacijo društva, jasno usodne posledice tudi za vse ostale segmente delovanja.«
JM
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci, kadeti in igralci v ekipi U-14 (na sliki) so z administrativnim odlokom NZS ostali brez 1. lige.
Z Italijani v Firencah
Slovenska in italijanska nogometna reprezentanca bosta drugo medsebojno tekmo v kvalifikacijah za Euro 2012 odigrali 6. septembra v Firencah.
Šestdeset dni pred srečanjem med Italijo in Slovenijo (6. septembra) so z italijanske nogometne zveze (FIGC) sporočili prizorišče dvoboja trenutno vodilnih ekip skupine C. V javnosti se je kot prizorišče najbolj omenjal Bari, špekulacije so se pojavljale celo okoli Neaplja, Genove in Torina. FIGC je tako odločil, da bo Slovenija gostovala na štadionu Fiorentine v Firencah.
Stadion Artemio Franchi v Firencah sprejme 46.000 gledalcev, je v večini nepokrit (pokrita je le glavna tribuna) in je bil prenovljen za potrebe SP 1990. Sedanji italijanski selektor, Cesare Prandelli, je na štadionu preživel pet let kot trener Fiorentine.
Slovenija in Italija sta doslej odigrali šest tekem: Slovenija je zmagala dvakrat (v Trstu leta 2001 in v Celju leta 2006), enkrat sta ekipi remizirali (leta 1994 v Mariboru), tri tekme je z 1:0 dobila Italija (nazadnje marca letos na stadionu Stožice v Ljubljani - strelec je bil Thiago Motta).
UR
Nogomet • Prijateljski tekmi
Golf m Alps tour, Milano Zoate golf open
Matjaž sproščen, razbremenjen ... odličen!
Ptujski golfist Matjaž Gojčič je pretekli teden nastopal na turnirju Alps toura v Milanu in zabeležil odličen dosežek, 4. mesto! To je celo rezultat kariere, saj je bil doslej najvišje na 5. mestu. Dodatno vrednost temu dosežku daje dejstvo, da je na turnir prišel le dan pred turnirjem, z igriščem v Milanu pa se je srečal prvič. Kljub temu se je odlično znašel in se že prvi dan znašel med najboljšimi petindvajsetimi (73 udarcev). Izjemno mu je uspel nastop drugi dan, ko je zabeležil drugi dosežek dneva (67, boljši je bil le končni zmagovalec turnirja, Norvežan Kelly, 64) med vsemi nastopajočimi! To mu je prineslo dvig na lestvici proti najboljšim, zadnji dan pa je še enkrat potrdil, da je v zares izvrstni formi; z rezultatom 69 udarcev se je povsem približal vrhu!
Za tabo je izjemno uspešen turnir v Italiji, v Milanu.
M. Gojčič: »Res lahko rečem, da je bil uspešen, čeprav so bili vsi okrog mene bolj presenečeni nad rezultatom kot jaz sam. Igram izredno sproščeno, kar je verjetno odraz tega, da sem v zadnjem času dosegel nekaj dobrih rezultatov. Res nisem sestavil kakšnega turnirja v vseh treh dneh z dobrimi igrami, ta teden v Milanu pa se je iztekel po mojih željah.«
Boljši od tebe so bili na
res močnem turnirju le trije igralci; to je verjetno posebno zadovoljstvo?
M. Gojčič: »Seveda! Igrišče je bilo sorazmerno zahtevno, precej ozko. Prvi dan ga nisem poznal, zato sem najprej tipal same razmere in posledično 'pustil nekaj udarcev' na igrišču. Drugi dan sem se zavedal, da je bila igra že prvi da prava in da bi moral odigrati kakšne 3 ali 4 udarce bolje. Ta potrpežljivost se mi je izplačala in 5 udarcem pod parom je bil odličen dosežek. Tretji dan sem naredil zelo soliden zaključek s tremi birdieji (udarec pod parom, op. a.), kar me je na koncu uvrstilo na 4. mesto.«
Za takšen rezultat si moral verjetno izboljšati igro na zelenici (»patanje«), vsaj glede na turnir na Ptuju, ko ti je ta element delal kar nekaj preglavic?
M. Gojčič: »Pravzaprav ne. Ta del igre je bil zelo konstanten, občutek je bil dober, a sem še vedno zgrešil preveč udarcev. Bile so dobre priložnosti, pa je žogica le za las zavila in šla okrog luknje. Vse tri dni v Italiji sem kar nekaj udarcev »pustil na igrišču«. Prepričan sem, da bi z malo več sreče zmagal turnir z nekaj udarci prednosti. A tako pač je: poskušam se iz tega nekaj naučiti, obenem pa upam, da bom imel prihodnjič več sreče.«
Verjetno pa je dober ob-
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič: »Vse tri dni v Italiji sem kar nekaj udarcev »pustil na igrišču«. Prepričan sem, da bi z malo več sreče zmagal turnir z nekaj udarci prednosti.«
Rokomet • RK Drava Ptuj
Novi predsednik Aljoša Toš, trener članov Tomi Matjašič
V prostorih Zavoda za šport Ptuj je v sredo zvečer potekala redna letna skupščina Rokometnega kluba Drava Ptuj. Na njej je bila daleč najbolj zanimiva točka izvolitev novega upravnega odbora na čelu s predsednikom, postavljeni pa so bili tudi novi trenerski štabi v skoraj vseh selekcijah.
Po običajnih poročilih nadzornega odbora in disciplinske komisije je besedo dobil doz-dajšnji predsednik Marko Ži-her, ki je orisal prehojeno pot v zadnjih dveh letih. Po njegovem je največji »dosežek« kluba številčno članstvo v RK Drava; v tem trenutku namreč klub z dolgo in bogato tradicijo šteje 185 članov. Ptujski klub v tem trenutku poseduje dolg, ki pa po besedah bivšega predsednika ni visok (cca. 7000 evrov) in ga kanijo v klubu sanirati do pričetka nove tekmovalne sezone. Sledila je najzanimivejša točka dnevnega reda, v kateri so prisotni izvolili novo klubsko vodstvo za naslednji dve leti: predsednik je postal znan ptujski kirurg dr. Aljoša
Foto: Črtomir Goznik
Novi predsednik RK Drava Ptuj je Aljoša Toš.
Toš. Ta se je po izvolitvi najprej zahvalil za izkazano zaupanje, za naprej pa izpostavil temelj dela v klubu: delo z mladimi. Okrog 45.000 evrov bo po njegovem mnenju dovolj, da se bo nemoteno izpeljala sledeča sezone, toliko sredstev pa imajo že tudi zagotovljenih. Novega predsednika veseli predvsem spoznanje, da bo imel klub v prihodnji sezoni prav vse se-
lekcije, ki bodo nastopale pod okriljem RZS (mini rokomet, mlajši dečki, starejši dečki, kadeti, mladina, člani), obenem pa upa na podobne ali celo boljše dosežke kot letos.
Pričakovano se je debata najbolj se je razvnela pri točki »razno«, predvsem na temo okrog
dosedanjih trenerjev, ki poslej ne bodo več delovali v klubu. Večina jih namreč ni sprejela ponujenih trenerskih mest v drugih selekcijah in bodo srečo poiskali drugje. Strokovni svet (6 članov), ki deluje v klubu in ga izvoli upravni odbor (nov upravni odbor bo prvič zasedal že v ponedeljek in imenoval nov strokovni svet) se je namreč odločil za kar nekaj korenitih sprememb v vseh strukturah trenerjev. Tako je član strokovnega sveta Danilo Koštomaj - obenem tudi novi podpredsednik kluba - pojasnil novosti pri trenerskih kadrih. Člansko moštvo bo poslej vodil Tomi Matjašič, absolvent na Fakulteti za šport. Ma-tjašič bo pomagal tudi pri delu z mladinci, ki jih bo na tekmah vodil Marko Kac, sicer koordinator starejših klubskih selekcij od osnovne šole naprej. Nov trener kadetov je postal Aleš Belšak, starejše dečke bo v novo sezono popeljal Sašo Kafel, ki bo obenem tudi koordinator nižjih selekcij. Mlajši dečki zaenkrat še nimajo trenerja, poskrbljeno pa je že tudi za mini rokomet, v katerega bo vključeno 6 osnovnih šol.
Tadej Podvršek
Upravni odbor:
predsednik dr. Aljoša Toš podpredsednik Ivan Zolar (finance, organizacija) podpredsednik Danilo Koštomaj (stroka, operativa) člani: Boris Pipan, Boštjan Napast, Robert Koderman, Marko Žiher, Gorazd Mušič, Miran Satler, Uroš Černivec. Nadzorni odbor: Zdravko Peklar, Roman Žmavc, Andrej Leavanič. Disciplinska komisija: Tatjana Kenda, Darko Kafel, Bojan Gavez
Aljoša Toš, novi predsednik RK Drava Ptuj, o viziji kluba pod njegovim vodstvom: »Vizija tega rokometnega kluba je v bistvu nastala, ko je nastala rokometna šola, pred sedmimi leti in ko se je le-ta priključila rokometnemu klubu. Gre pa seveda za dobro delo z mladimi selekcijami, iz katerih nato lahko dobimo kvalitetne igralce, ki bi nato lahko prevzeli obremenitve v članski selekciji. Brez dobrega dela v bazi, z otroci, ne moremo pričakovati dobre članske ekipe. S fanti, s katerimi smo pričeli delati pred približno sedmimi leti in danes igrajo za člane ob pomoči nekaterih starejši rokometašev iz Drave, ima danes klub dobro ekipo, s katero smo v pretekli sezoni presegli cilje. Tudi vse ostale selekcije v klubu so odigrale dobro in zavzele odmevna mesta v ligah. Pričakujem predvsem dobro delo z mladimi in nato zaslombo na domačih igralcih v članski ekipi, ker pomoči od drugod tudi ne moremo pričakovati.«
čutek, ko veš, da lahko še napreduješ?
M. Gojčič: »Zagotovo: niti sam nisem imel občutka, da igram ne vem kako dobro. Opazil pa sem, da imajo drugi igralci bistveno več težav z igriščem kot jaz, čeprav sem igral prvič na njem. Morda sta bili dve luknji takšni, katerima sem posvetil več pozornosti, drugače pa sem si priigral še kar nekaj priložnosti za birdie (dva udarca pod parom, op. a.).«
Dober rezultat se je nekako napovedoval že na turnirju na Ptuju, kjer si zadnji dan blestel.
M. Gojčič: »Že celo sezono je igra na visokem nivoju, počutim se dobro, uživam v igri. Na drugi strani treniram nekoliko manj kot v preteklih sezonah, dve do tri ure na dan, ker mi druge obveznosti ne dopuščajo več časa. Morda pa je bilo treba storiti prav to, da sem golf postavil nekoliko bolj v ozadje, da sem ponovno našel tisto iskrico, ki je potrebna, da lahko pride dober rezultat.«
Kako velika oz. majhna je pravzaprav v golfu razlika med dobrimi in najboljšimi?
M. Gojčič: »Razlike so res majhne. Velikokrat se sam niti ne zavedaš tistega koraka, s katerim si prestopil to mejo, da se je obrnilo na bolje; velikokrat je ta preskok narejen samo v glavi. V začetku sezone sem nekaj podrobnosti spremenil tudi v tehničnem smislu, sedaj pa se te stvari postavljajo na svoje mesto: zaradi tega se na
TUrnir Alps toura, Milano, rezultati:
1.	Jason Kelly (NOR) -11
2.	Remi Dupuls (FRA) -9
3.	Guillaume Cambls (FRA)
-8
4.	Matjaž Gojčič (SLO) (73,
67, 69), Nico Bolllnl (ZDA), Scott Henry (ŠKO), Andrea Rota (ITA), vsi -7
8. Romain Bechu (FRA), Eric Chaudouet (FRA), oba -6
10. Andrea Signor (ITA), Jason Barnes (ANG), Jürgen Maurer (AVSTRIJA), Marco Crespi (ITA), vsi -5
igrišču počutim bolje in rezultat je odraz tega.«
Se obrestuje tudi odločitev, da boš letos nastopal na manj turnirjih?
M. Gojčič: »Opažam, da več kot dva turnirja zaporedoma sploh ne morem igrati, saj bolečine v križu postanejo neznosne in me močno omejujejo pri igranju. Vmes veliko delam na kondiciji, da sploh vzdržujem to gibljivost, mobilnost. Verjetno bo v prihodnosti potrebna tudi kakšna operacija na križu, vendar zaenkrat še gre - uživam v igri!«
Kakšni so naslednji koraki?
M. Gojčič: »Naslednji teden igram turnir Europe toura -Credit Suisse Challenge, od koder sem dobil povabilo organizatorja, sledila bosta dva tedna odmora, nato pa spet turnir v Italiji. Več ali manj igram po načelu teden igre, teden ali dva premora, pa spet turnir. S tem nimam tistega pravega turnirskega ritma, sem pa zato bolj sproščen. Vsako situacijo na igrišču vzamem takšno, kot pač je in se ne obremenjujem posebej s podrobnostmi.«
Jože Mohorič
Karting
Vid Pšajd z zmago utrdil vodstvo
V	italijanskem Čedadu je potekala peta dirka za državno in pokalno prvenstvo Slovenije, kjer so tekmovali tudi vozniki AMD Hajdina in AMD Ptuj. Od tekmovalcev iz našega območja se je najbolje odrezal Vid Pšajd, ki je osvojil prvo mesto v svoji kategoriji.
V	kategoriji R-4 Rotax Junior je Vid Pšajd (AMD Hajdina) v državnem prvenstvu skupno osvojil prvo mesto (v prvi vožnji je bil prvi, v drugi pa drugi) - za točko je ugnal Klemna Praznika iz AKK Sportstil. Vid je vodeči tudi v skupnem seštevku državnega in pokalnega prvenstva. Dobro je dirkal tudi Matjaž Dominko (AMD Ptuj), ki je v kategoriji R-7 KZ2 skupno osvojil četrto mesto (v obeh vožnjah je bil četrti). V
skupnem seštevku točkovanja za državno in pokalno prvenstvo je Matjaž šesti.
V	razredu 9 - KZ 2 Master so nastopili štirje vozniki iz AMD Hajdina, ki so osvojili naslednja mesta: tretji je bil Maks Mlakar, četrti Marko Žerak, peti Zvonko Črešnik, Albin Pernat pa je odstopil. V skupnem seštevku je Maks Mlakar drugi, Zvonko Črešnik tretji, Albin Pernat četrti, Marko Žerak šesti, Andrej Miklaučič sedmi, Branko Pšajd osmi in Damjan Meglič deveti.
V	skupnem seštevku ekip pa je v vodstvu AMD Šlander iz Celja (244 točk), drugo je AMD Hajdina (144 točk), peto pa AMD Ptuj (72 točk).
Danilo Klajnšek
Matjaž Dominko (AMD Ptuj)
Boks • Dejan Zavec
Z Bertom v ZDA že 3. septembra?
V sredini maja smo v Štajerskem tedniku zapisali, da je najverjetnejši datum novega dvoboja našega superšampi-ona Dejana Zavca konec septembra. Možni tekmec, ki se največkrat omenja, je Andre Berto. V tem tednu pa se vedno pogosteje pojavljajo namigi (predvsem na ameriških boksarskih spletnih portalih), da
bi naj bil v igri za obračun Dejan Zavec - Andre Berto datum 3. september. Pobudnik tega datuma bi naj bila ameriška televizijska mreža HBO. Borba bi se v tem primeru odvila v ZDA, uradne potrditve pa zaenkrat še ni. Trenutno je Zavec na pripravah v Magdeburgu v Nemčiji.
JM
Tajski boks • Tadej Toplak
Toplak se bo boril na Slovaškem
Ptujski borec tajskega boksa Tadej Toplak se bo po dolgem premoru to soboto ponovno pomeril na uradnem dvoboju. V Slovaškem mestu Zvolen se po nizu odpovedi našemu šam-pionu obeta dvoboj z domačinom Pavolom Vaskom; gre za profesionalni dvoboj v kategoriji do 88 kilogramov. Glede na statistiko Slovaka se obeta zanimiva borba, saj ima Vasko za seboj že več kot 35 dvobojev, medtem ko je Toplakov največji uspeh bronasta medalja z lanskoletnega svetovnega prvenstva.
Edina »slaba stran« člana Muay Thai Gym iz Ptuja je dej-
stvo, da se že dolgo ni boril na uradnem dvoboju, ki ga je imel nazadnje v februarju, ko je izgubil finale za pas profesionalnega prvaka mednarodne lige proti Čehu Janu Vlasku. Od takrat je Tadej Toplak še bolj zavzeto treniral in skupaj s trenerjem Matjažem Tomažinom optimistično pričakujeta dvoboj na Slovaškem. Vse priprave na dvoboj so potekale po načrtu in so minile brez poškodb. Toplak je odlično pripravljen in je v vrhunski formi, kar želi pokazati tudi v dvoboju na Slovaškem, kjer želi vpisati novo profesionalno zmago.
DB
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj na dirki na Kitajskem
Gazvoda na Kitajskem še naprej vodilni
Kolesarji Perutnine Ptuj še naprej zelo uspešno nastopajo na močni mednarodni preizkušnji »ekstra« kategorije na Kitajskem. Na dirki, ki poteka v okolici jezera Qinghai, so nastopali tudi že v preteklosti in dosegali lepe rezultate, tako da tudi trenutni sijajni dosežki (dirka še traja), predvsem Gregorja Gazvode niso slučajni.
Najprej je nase opozoril Matej Mugerli, ki je v 2. razgibani etapi zasedel odlično 2. mesto, od njega je bil boljši le Poljak Taciak, s katerim sta se v sami končnici dirke »udarila« za zmago. Nato pa je v ponedeljek, v 3. etapi, svoje mojstrstvo pokazal Gregor Gazvoda, ki je na 121 km dolgi dirki, ki sta jo v začetku zaznamovala predvsem dež in veter, slavil v ciljnem sprintu pred Gruzdevim (reprezentanca Kazahstana) in obenem oblekel tudi rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku.
Dan kasneje je sledila etapa, ki je imela le en kategoriziran klanec, Ptujčani pa so rumeno majico ubranili brez posebnih težav. Slavil je Nemec Forstner, najboljši član Perutnine Ptuj pa je bil kot 14. Mugerli. V skupnem seštevku so po 4. etapi kolesarji Perutnine Ptuj odlično »stali« na lestvici, saj je bil Gazvoda 1., Mugerli pa 4. Sredina 5. etapa je bila izjemno zahtevna, pot pa je kolesarje popeljala tudi do letošnje najvišje točke dirke. Kljub temu da celotna dirka poteka na izredno visoki nadmorski višini (nad 2000 m n. v.), pa sredinih 3869
Foto: Marjan Kelner
Ekipa KK Perutnina Ptuj (na fotografiji Mugerli in Gazvoda) tudi na Kitajskem navdušuje.
metrov nad morjem ni mačji kašelj niti za kakega alpinista, kaj šele za kolesarje. Pričakovano so se vrstili številni napadi, vendar pa je ekipa Perutnine Ptuj tudi v sredo delovala izjemno složno in homogeno in na sila zahtevni etapi obranila rumeno majico. Gregor Gazvoda je izgubil le 7 sekund (17. mesto), kar je bilo dovolj za ubra-nitev najbolj želene majice v kolesarstvu. Na kraljevski etapi je slavil Italijan Sacha Modolo, Matej Mugerli, pa je kot najboljši kolesar Ptuja na cilj pripeljal v času zmagovalca in bil 12. Po etapi je Mariborčan Mugerli povedal: »Za nami je izredno
težka etapa. Ponudila je vse, kar ponudi kolesarstvo: dirko v mrazu, dežju, vetru, soncu in vzpon na vrh skoraj 4000 m nad morjem. Z veliko pomočjo ekipe smo uspeli ubraniti majico.«
Kolesarji Perutnine Ptuj so tudi v šesti etapi uspešno zadržali rumeno majico, ki jo je v tretji etapi oblekel Gregor Gaz-voda. Etapa je bila speljana po mestu Qilian ali Kitajski Švici, kot ga imenujejo. V tretjem od desetih krogov je pobegnilo 7 kolesarjev, med katerimi je bil najnevarnejši Hrvat Dan-čulovič. Ekipa Perutnine je v ospredju narekovala tempo
in ubežnikom dovolila največ minuto prednosti. V zadnjem krogu so bili ubežniki ujeti in o zmagovalcu je odločal ciljni šprint, katerega je dobil Ukrajinec Yuriy Metlushenko. Ptujča-ni so končali v glavnini. »Bilo je v bistvu težje, kot smo pričakovali, saj je bila dirka speljana po mestu in je bila zaradi tega tudi tehnično bolj zahtevna, kljub temu pa zelo hitra, saj je bila povprečna hitrost 47km/h,« je povedal Gregor Gazvoda.
Do konca kitajske turneje so še tri dirke, med njimi tudi tista najbolj zahtevna, ki bo najverjetneje odločala o zmagovalcu.
tp
Gibanje je pomembno za zdravje in dobro počutje
9« Poli maraton za rekreativce vseh generacij
3. septembra bo pravi kolesarski praznik - obilica gibanja, druženja in vsega, kar pripomore k dobremu počutju
Polimaraton - gibanje za vse generacije
Poli maraton je največje slovensko rekreativno doživetje, kjer organizatorji poskrbijo za vse. V tako imenovani all Inclusive ponudbi ne manjka nič. Tu so tehnična pomoč pred kolesarjenjem, med njim in po njem, pokrita prizorišča za bogat spremljevalni program, izvrstna jedača kolikor lahko poješ, dobro voljo pa prinesejo vsi udeleženci, ki jih seveda druži veselje do gibanja in zdravega načina življenja.
Gibanje in redna telesna vadba sta zagotovo pomemben del zdravega načina življenja, ki vključuje tudi uravnoteženo in zdravo prehrano. Brez zadostnega gibanja je zelo verjetno, da bosta ves naš trud in skrb za zdravje izzvenela v prazno. Zato je treba k vprašanju zdravja pristopiti celostno in prilagojeno svojim zmožnostim. Nobenega dvoma pa ni, da bo redna telesna vadba povod za dobro počutje.
Seveda je začetek težak, vendar je ravno kolesarjenje izvrstna priložnost in možnost za utrjevanje in gradnjo telesne pripravljenosti, saj lahko vsak trenutek intenzivnost vadbe prilagodimo našemu počutju. Intenzivnost telesne aktivnosti najlažje prilagodimo svojemu telesu z merjenjem srčnega utripa v minuti. Največji dovoljen srčni utrip pri povprečnem posamezniku pri vadbi naj bo tako 220 utripov, ki jim odštejemo svoja leta. Telesno aktivni bodite vsaj pol ure dnevno večino dni v tednu in po svojih zmožnostih obremenitev stopnjujte oziroma to stopnjevanje prilagodite svojim ciljem.
Ne bo minilo veliko časa, ko se boste počutili pol-
ni energije in pripravljeni za vse življenjske izzive. Telesna aktivnost vam bo ob pravilnem izvajanju namreč lahko v izreden užitek in vam bo na splošno prinesla sprostitev in boljše počutje. Ce želite s telesno aktivnostjo spremeniti način življenja ali zmanjšati telesno težo, upoštevajte, da bo do pravih rezultatov prišlo zgolj z redno vadbo, ki mora biti nujno pospremljena tudi s pravilnim prehranjevanjem in izogibanjem slabim razvadam. Vsekakor pa pri gradnji telesne pripravljenosti ni bližnjic, saj lahko pretiravanje ali prehitro pričakovanje vidnih rezultatov privede do razočaranja.
Torej, če ste vrhunsko pripravljeni ali pa svojo formo šele gradite, ste lepo vabljeni na 9. Poli maraton in vrhunsko športno doživetje. Trase proge, ki jih je do zdaj prevozilo že več kot 40.000 kolesarjev, so prilagojene različno telesno prilagojenim kolesarjem, zato razlog »tega ne zmorem« ne zdrži vode. Komaj vas že čakamo na 9. Poli maratonu. Z veseljem. (več informacij na www.polimaraton.si)
Splošna pravila vsake vadbe
Ne glede na vrsto športa, ki je del vaše redne telesne aktivnosti, je treba upoštevati nekaj osnovnih napotkov:
•	vadbe ne začnite na vso moč, vsekakor pa tudi ne brez ogrevanja;
•	pred vadbo in po njej poskrbite za raztezanje mišic;
•	med vadbo izberite ustrezno intenzivnost glede na sposobnosti in cilj in se naučite pravilnega dihanja. Predvsem pri aerobni vadbi je bistven vnos zadostne količine kisika, ki ga lahko dobimo zgolj z globokim izdihom in dolgotrajnejšim vdihom svežega zraka;
•	upoštevajte pravilno izvajanje določene vrste telesne aktivnosti oziroma športa in tako odpravite nevarnost poškodb ter poskrbite za večje udobje pri vadbi;
•	glede na tip športa uporabljajte ustrezno opre-
mo oziroma oblačila in obutev. Prilagodite se vremenu oziroma temperaturi na kraju telesne aktivnosti in predvsem poskrbite, da vam bo med vadbo udobno; • vadbo prekinite, če vas tišči v prsih, se vas loteva vrtoglavica in slabost, občutite bolečino v sklepih ali pa vam srce nenormalno razbija. Tudi na splošno velja, da morate ob pogostem ponavljanju takšnih znakov, pospremljenih s splošno slabim počutjem, intenzivnost in način vadbe spremeniti.
Srčni utrip pri različni intenzivnosti vadbe
Intenzivnost telesne aktivnosti	Odstotek največjega srčnega utripa	Dejavnost
blaga	50	hoja, običajna fizična opravila,
zmerna	50-70	hitra ali nordijska hoja, plavanje, kolesarjenje
intenzivna	nad 70	tek, intenzivno kolesarjenje, intenzivno plavanje
Športni napovednik
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Maribor Nini ni prinesel norme
Foto: Črtomir Goznik
Do vozovnice za nastop na svetovnem prvenstvu je Kolaričevo v Mariboru ločilo 22 centimetrov.
Najboljša ptujska atletinja je v soboto zvečer v Mariboru nadaljevala lovljenje norme za nastop na svetovnem prvenstvu, ki se konec avgusta začenja v Južni Koreji. Kljub dobri formi - trener Gorazd Rajher je prepričan, da je Kolaričeva že sedaj sposobna skočiti zahtevano normo, ki znaša 665 centimetrov - pa ji takšen dosežek v Mariboru na mitingu mednarodne atletske lige za veliko nagrado Vzajemne ni uspel. V prvi seriji je skočila 641 centimetrov, v drugi ji je uspel zmagovalni skok 643 centimetrov, sledil je prestop in nato nekoliko slabši skok, v zadnjih dveh serijah pa še skoka 631 in 635 centimetrov. »Nisem preveč zadovoljna, preveč sem si želela doseči normo prav v Mariboru. Včasih to ni dobro. Mislim, da je bila največja pomanjkljivost to, da nisem izvedla odriva do konca. V drugem delu tekme mi ni šlo, ker sem si naložila preveliko dodatno breme in mi enostavno ni več steklo,« je po tekmi povedala nekoliko razočarana članica AK Cestno podjetje Ptuj. Vseeno pa ima Kola-ričeva še dovolj priložnosti, da si pribori vozovnico za nastop na svetovnem prvenstvu, naza-
dnje na slovenskem državnem prvenstvu, ki bo konec prvega tedna v avgustu.
DP za mladince:
državni rekord za Veroniko Domjan
Ptujska mladinska atletika ima nekaj zelo obetavnih atletov, kar se je jasno izkazalo prejšnji konec tedna v Mariboru na mladinskem državnem prvenstvu. Veronika Domjan, letnica 1996, je v metu diska izboljšala star državni rekord, ki sedaj znaša 41,46 metra. Nad meti najmlajše tekmovalke v konkurenci so bili navdušeni mnogi slovenski atletski trenerji, ki menijo, da je Domja-nova sposobna kilogram težko metalno orodje vreči preko 50 metrov, kar se v Sloveniji ni zgodilo že daljše obdobje. Njen trener Gorazd Rajher je bil seveda zelo zadovoljen z nastopom svoje varovanke, ki je svoj najboljši met dosegla v zadnji seriji in premagala tekmico iz Kopra. Naslednji dan je bila še ne petnajst let stara atletinja druga v metu krogle z rezultatom 10,82 metra.
Mali nogomet
Poletna liga ŠD As
REZULTATI 9. KROGA: Bar De-
setka - UŠR Višnjica 4:2, Velika Varnica - Strelec Stojnci 0:0, ŠD As
-	ŠD Majski Vrh 0:8, KMN Majolka
-	Koranti Demoni 8:1, Generacija X - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 2:2.
REZULTATI 10. KROGA: ŠD Majski Vrh - Bar Desetka 2:5, Strmec -KMN Majolka 1:2, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - ŠD AS Evroavto 2:4, Strelec Stojnci - ŠD As 5:3, Generacija X - Koranti Demoni 6:1.
1. BAR DESETKA 8	7	1	0	38:11	22
2. AS EVROAVTO 7	6	1	0	46:15	19
3. ŠD MAJSKI VRH 8	6	0	2	42:18	18
4. GENERACIJA - X 9	5	2	2	35:18	17
5. ŠD SELAN 9	5	1	3	32:22	16
6. KMN MAJOLKA 7	3	3	1	19:10	12
7. UŠR VIŠNJICA 8	3	2	3	28:16	11
8. STRMEC 8	3	1	4	18:19	10
9. STREL. STOJNCI 8	2	1	5	15:32	7
10. CMC EKECON 6	2	0	4	5:16	6
11. KORANTI D. 8	2	0	6	12:41	6
12. VEL. VARNICA 8	0	1	7	12:38	1
13. ŠD AS 8	0	1	7	8:45	1
RLMN Haloze
REZULTATI 11. KROGA: ŠD Ptujska Gora 2 - Planjsko 0:3 (b. b.), ŠD Žetale - ŠD Breg Albin Promotion
Drugo odkritje ptujske atletike pa je sprinter Aljaž Brlek, prav tako letnik 1996, ki se je v teku na 100 metrov spustil pod 11 sekund. Sicer z nekoliko premočno pomočjo vetra je v finalu teka na 100 metrov tekel 10,94 sekunde in osvojil tretje mesto. Brlek že vse od začetka sezone izboljšuje svoje osebne rekorde, v mladinski konkurenci pa bo nastopal še tri leta. Poleg Brleka sta tretje mesto osvojila še Nuša Turk in Arne Korsika. Prva v teku na 100 metrov z ovirami (15,24
sekunde), drugi pa v metu kladiva (42,42 metra). Nastja Klanjšek, ki se je po poškodbi pete vrnila na tekmovališča, je v troskoku z 11,46 metra zasedla četrto mesto. Še dve uvrstitvi tik pod zmagovalni oder sta dosegli štafeta deklet na štirikrat 100 metrov in Arne Korsika v suvanju krogle.
»Številni mladinci so se letos izkazali predvsem v lastnem napredku, saj kot po tekočem traku postavljajo nove osebne rekorde, kar pa je najboljši pokazatelj, da se trenira dobro in zato lahko z optimizmom zremo v prihodnje,« je nastope mladinske vrste Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj ocenil trener Aleš Bezjak. Trener Domjanove in drugih ptujskih metalcev Gorazd Rajher pa je ob uspehu svoje varovanke opozoril na izgubo vadbenih površin za nadarjene atlete, do katere bo prišlo zaradi gradnje košarkaške dvorane ob mestnem stadionu. »Na ptujskem raste skupina metalcev, ki pa bo zaradi mestne politike metala tekmovalna orodja v koruzo,« je do športne občinske politike kritičen Rajher. Kot nadomestno površino za izgubljene vadbene površine, ponuja mestna oblast ptujskim atletom »njivo« v bližini Ptuja, so nam povedali v ptujskem klubu.
Ob tem smo bralcem še dolžni rezultate iz državnega prvenstva za mlajše mladince na Ravnah, ki je potekalo konec junija. Na tem tekmovanju se je izkazala Melani Hentak v metu kopja. Z odličnim rezultatom 44,75 metra je zasedla 2. mesto.
Uroš Esih
Veronika Domjan je na državnem prvenstvu v Mariboru postavila državni rekord za mladinke v metu diska.
13:1, ŠD Medvedce - ŠD Stoperce 0:3 (b. b.), ŠD Žetale - Planjsko 1:2, ŠD Cirkovce - ŠD As Evroavto 0:3 (b. b.), Naraplje - ŠD Ptujska Gora 1 0:3 (b. b.), ŠD Stopno - ŠD Rim 0:3 (b. b.).
1.	PLAJNSKO 11 11 0 0 45:9 33
2.	ŠD RIM 11 9 0 2 37:13 27
3.	ŠS ŽETALE 11 8 0 3 45:13 24
4.	AS EVROAVTO 11 7 1 3 33:17 22
5.	NARAPLJE -1 11 7 1 3 35:28 21
6.	PTUJ. GORA 1 11 6 0 5 29:18 18
7.	ŠD CIRKOVCE -1 11 5 0 6 25:23 14
8.	ŠD STOPNO -3 11 5 0 6 20:25 12
9.	ŠD STOPERCE 11 3 0 8 19:52 12
10.	P. GORA 2 -3 11 2 0 9 10:36 3
11.	ŠD BREG -1 11 1 0 10 12:55 2
12.	MEDVEDCE - 5 11 1 0 10 9:29 -2
Danilo Klajnšek
Liga Ivanjkovci
PARA POLFINALA (V PETEK, 8. 7., V IVANJKOVCIH): Stročja Vas -Bar Gaja Svetinje (19.00), Lordi bar Gaja - ŠD Kog (19.50).
Liga Miklavž
V Miklavžu je znano skoraj vse: prvak je potrdil 1. mesto z visoko zmago proti njihovi drugi ekipi. Za drugo mesto se borita ljutomerska ekipa Ka-emde in lanskoletni prvak Kog. Med
sabo sta se ekipi razšli z remijem, pred zadnjim krogom pa imajo Ljuto-merčani 9 golov naskoka pred ekipo ŠD Kog. Slednji v zadnjem krogu pričakuje ekipo Pušencev, Ljutomerčani pa igrajo proti prvaku. Obeta se torej zanimiv boj za drugo mesto. Med strelci z 10 zadetki vodi Boris Plohl.
REZULTATI 4. KROGA: ŠD Mladost Prevozništvo Pesrl - ŠD Mladost Digo bar 10:0, Akord izkoščeva-nje mesa - ŠD Kog 1:3, ŠD Litmerk - KAEMDE 1:7, ŠD Pušenci - ŠD Mladost Temnar 7:4, Akord izkošče-vanje mesa - ŠD Mladost Digo bar 7:2, ŠD Pušenci - KAEMDE 4:10.
1. MLADOST PESRL 6 6 0 0 45:16 18
2.	KAEMDE
3.	ŠD KOG
4.	AKORD
5.	ŠD LITMERK
6.	ŠD PUŠENCI
7.	MLADOST TEM. 6
8.	MLADOST DIGO 6
4 1 1 43:12 13
4	1 1
3	0 3	24:20
2	0 4	22:31
2	0 4	28:42
2	0 4
0 0 6 11:55
37:15 13 9 6 6 6 0
16:35
PARI 5. KROGA (Miklavž, v petek, 8. 7.): ŠD Kog - ŠD Pušenci (19.00), ŠD Mladost Prevozništvo Pesrl - KAEMDE (19.50), ŠD Mladost Temnar - ŠD Mladost Digo bar (20.40), Akord izkoščevanje mesa -ŠD Litmerk (21.30).
UR
ŠD Mladost prevozništvo Pesrl, prvaki občinske lige Miklavž
Nogomet • Prijateljska tekma
Nogometaši Aluminija bodo v soboto ob 17.30 gostili ekipo Lokomotive iz Zagreba.
Veslanje • DP na Ptuju
Brodarsko društvo Ranca in Kajakaška zveza Slovenije organizirata odprto državno prvenstvo v veslanju - kajak sprintu. Tekmovanje bo potekalo v soboto in nedeljo, 9. in 10. julija, na Ptujskem jezeru, na
veslaški progi za kajake in kanuje (cilj v Zabovcih).
Program:
-	sobota, 9. 7., ob 9. uri: za vse kategorije na 1000 m in 2000 m.
-	nedelja, 10. 7., od 9. do 13. ure: za vse kategorije na 500 m in 200 m.
Približno ob 14.00 bo na platoju pristanišča Ranca v Budini razglasitev rezultatov in podelitev medalj.
Mali nogomet • RLMN Haloze
V	petek, 8. 7., se bo na Bregu pri Majšperku, s pričetkom ob 20. uri, pričel pokalni nogometni turnir - Superpokal RLMN Haloze.
Mali nogomet • 4. nočni turnir v Apačah
ŠD Apače organizira v soboto, 9. julija, turnir v malem nogometu, ki bo od 18. ure dalje potekal v športnem parku Apače. Prijavnina znaša 50 evrov in se poravna na dan turnirja med 17. in 18. uro. Vsaka ekipa lahko prijavi maksimalno 10 igralcev. Sistem igranja bo 4+1, igra se 2 x 10 minut; tekmovalni sistem je odvisen od števila prijavljenih ekip. Tri prvouvrščene ekipe bodo prejele denarne nagrade in pokal.
Dodatne informacije: 070/749-160 (Dejan), 041/363-531 (Peter).
Otvoritev odbojkarskega igrišča na mivki
V	nedeljo, 10. 7, bodo ob 15. uri na športnem igrišču v Juršinci slovesno odprli novo igrišče na mivki, obenem pa bodo v uporabo predali novo osvetlitev nogometnega igrišča. Vabljeni!
Svetovni pokal v streljanju s puško šibrenico
7.-16. julij 2011, Gaj pri Pragerskem
Strelski center Gaj pri Pragerskem bo od četrtka, 7. julija, do nedelje, 16. julija, ponovno gostitelj največjega strelsko športnega prvenstva v streljanju na glinaste golobe, ki se ga bo udeležila vsa svetovna strelska elita v trapu, dvojnem trapu in skeetu. V koledarju Mednarodne zveze v športnem streljanju (ISSF) je tekmovanje v Pragerskem zadnje tekmovanje pred finalnim zaključkom v Al Ainu v Združenih arabskih Emiratih in edino tekmovanje v okviru svetovnega pokala v streljanju s puško šibrenico, ki bo letos potekalo na evropskih tleh.
Doslej se je na tekmovalno listo v vseh treh olimpijskih disciplinah prijavilo skoraj 600 tekmovalk in tekmovalcev iz 77 držav sveta, med njimi tudi sedem slovenskih tekmovalcev. Med zvenečimi svetovnimi imeni so ruski tekmovalec Alexey Alipov, Španca Jesus Serrano in Alberto Fernandez ter češki tekmovalec David Kostelecky. Slovenske barve pa bosta zastopala tudi najboljša slovenska predstavnika, Boštjan Maček in Matej Žniderčič.
Strelski center Gaj na Pragerskem, po merilih ISSF, spada med najlepša in najsodobnejša strelišča na svetu, zato je od leta 2004 tudi organizator številnih prestižnih strelskih tekmovanj. Letošnji pokal bo potekal pod pokroviteljstvom Katarine Kresal, ministrice za notranje zadeve Republike Slovenije.
UR
Mali nogomet
Pokal ostal v Majskem Vrhu
ŠD Majski Vrh je bilo organizator turnirja v malem nogometu na travi, ki se ga je udeležilo 17 ekip, kar je za podobne turnirje veliko število. Prvo mesto je osvojila ekipa ŠD Majski Vrh - Frizerski studio Katja, ki je v finalu, kjer so nastopile tri ekipe, premagala ekipo KMN Majolka in re-mizirala z Gaberjem.
Rezultati finala: ŠD Majski Vrh Frizerski studio Katja - KMN Majolka 2:0, KMN Majolka - ŠD Gaberje
(2:2) 2:3 po kazenskih strelih, ŠD Majski Vrh Frizerski studio Katja -ŠD Gaberje 2:2. Vrstni red: ŠD Majski Vrh - Frizerski studio Katja, 2. ŠD Gaberje, 3. KMN Majolka.
Zmagovalna ekipa je nastopila v naslednji postavi: Dejan Vinko, Damjan Vinko, Uroš Bedrač, Mitja Bezjak, Denis Malinger, Marko Peč-nik, Mitja Bedrač, Denis Vinko, David Vinko.
DK
Zmagovalna ekipa ŠD Majski Vrh - Frizerski studio Katja
Boks • Revija v Italiji
Makovec najboljši boksar revije
Italijanska Gorica oz. SantAndrea je bila v soboto prizorišče boksarske revije 1. Memorial Fausta Cecheta. Trener BK Ring iz Ptuja Ivan Puč-ko je v ring poslal Nina Milo-šiča, Marka Makovca, Nejca Nedeljka in Ivana Pučka mlajšega, prav tako pa je v težki kategoriji vzel na sparing še Ljutomerčana Petra Ma-kovca. Vsi so se proti boksarjem iz Italije dobro postavili, a sodniki so tudi kakšen dobljen dvoboj prisodili v domačo korist. Tako so Milošič, Nedeljko in Pučko izgubili, medtem ko je edino zmago za ptujski klub na tej reviji osvojil Marko Ma-kovec. In to kakšno zmago! V pravi boksarski poslastici je premagal Tomasa Napolitana,
Rezultati:
-	Antonio Liso - Nino Milo-šič 2:0
-	Tomaso Napolitano - Marko Makovec 0:2
-	Alex Santarossa - Nejc Ne-deljko 2:0
-	Gmik Fatic - Ivan Pučko ml. 2:0
za svoj nastop v ringu pa si je prislužil pokal za najboljšega boksarja revije.
V osnovi so podobne revije dobra priložnost za dokazovanje in nabiranje novih izkušenj. Teh so si po besedah Ivana Pučka mladi boksarji kar nekaj nabrali tudi v Italiji, s svojim boksanjem pa je posebej navdušil Makovec. Ptujski boksarji so se v Sant'Andrea srečali tudi z legendarnim italijanskim boksarjem Paolo Vitozom, ki je leta 2000 na Olimpijskih igrah v Sydneyju osvojil bronasto medaljo, kasneje pa je bil zelo uspešen tudi v amaterskem in profesionalnem boksu.
Novo priložnost za dokazovanje bo ekipa štirih tekmovalcev Boks kluba Ring iz Ptuja imela to soboto na boksarski reviji v Rušah. Nastopili bodo Tilen Kmetec, Aleš Kujavec, Nino Milošič in Nejc Nedelj-ko. Naslednji konec tedna pa bo pred klubskimi prostori na Maistrovi ulici še druga poletna boksarska revija, na kateri se bo predstavila večina ptujskih boksarjev.
David Breznik
Fotografija s Paolom Vidozom
Kikboks
Reprezentanca Slovenije na pripravah na Rogli
Od 3. do 5. julija so na Rogli potekale priprave reprezentance Slovenije v disciplini semi kontaktu za kadete, mladince in člane. Priprave so potekale pod vodstvom tujega strokovnjaka, tokrat je bil to Georgio di Lea iz Italije, ki je večkratni svetovni in evropski prvak. Vodstvo Kikboks zveze (selektor Bojan Korošec, sekretar Ivo Vodopivec in predsednik Vladimir Sitar) je bilo s pripravami zelo zadovoljno kakor tudi 40 udeležencev teh priprav (celotna reprezentanca Slovenije).
Iz Ormoža in Ptuja je na Rogli sodelovalo devet tekmovalcev, in sicer: Luka Vindiš, Tadej Valenko, Timi Sitar, Sabina Kolednik in Adriana Korez (vsi iz Ptuja) ter Žan in Rok Tomažič, Matjaž Pleh in Nuša Šte-fančič (vsi iz Ormoža).
Kadeti in mladinci nastopajo v septembru na evropskem prvenstvu v Italiji, člani pa nastopajo v novembru na svetovnem prvenstvu v Du-blinu na Irskem, pred prvenstvi pa bodo imeli še naporne treninge.
Franc Slodnjak
Ormožani na Rogli
Foto: Franc Slodnjak
Odbojka na mivki • Beach Master 2011 na Ptuju
Na Ptuju pričakujemo nove zmagovalce
Odbojka na mivki je že nekaj časa na Ptuju pravi poletni hit; tukaj v zadnjih dveh letih gostuje največji turnir v Sloveniji - Beach Master. Tretja izvedba se nam obeta med 20. in 23. julijem, ko bo turnir potekal na osrednjem igrišču na ptujski Ranci in na igrišču v Termah Ptuj. Prvi dan bodo na sporedu kvalifikacije, drugi in tretji dan 1., 2. in 3. krog glavnega turnirja ter repasaž, medtem ko bodo v soboto na sporedu polfina-li in finale. Ženski finale je predviden za 21. uro, moški pa za 22. uro.
Letos se nam obetata nova zmagovalna para, saj pri dekletih Švedinji Tora Hansson in Camila Nilsson ter pri fantih Alen Pajenk in Nejc Zemljak ne bodo branili naslovov. Prav tako pa na turnirju skoraj zagotovo ne bosta igrali naši najboljši igralki Simona in Erika Fabjan, ki bosta igrali na turnirju evropske serije na Poljskem, saj si na teh turnirjih nabirata prepotrebne točke za morebiten nastop na OI 2012 v Londonu. Kljub temu se nam obeta vrhunska igralska zasedba: za naslov naj bi se merile dvojice iz Avstrije, Madžarske, Španije, Hrvaške, Srbije, Slovenije in morda tudi Brazilije. Prijave na turnir se zaključijo 15. julija, tako da organizatorji
21- ■ 23. julij 2011 Ronca Plosko moije

Q HOTEL WW*	íípnV^fl	
		
£>dem		
	Ü	0
in	&	
		^JSi—
idem

Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tiskovne konference, na kateri so podrobneje predstavili dogajanje ob letošnjem največjem turnirju v odbojki na mivki v Sloveniji.
še čakajo na dokončen seznam odbojkarjev in odbojkaric, ki se bodo potegovali za zmago na Ptuju. V ženski konkurenci sta zmago glasno napovedali lanskoletni državni prvakinji Andreja Vodeb in Martina Jakob. Na torkovi novinarski konferenci v hotelu Mitra na Ptuju je operativna direktorica turnirja Karmen Jakob o moči ekip dejala: »Predvsem v moški konkurenci prihajajo dve, tri zelo kvalitetne ekipe iz tujine, medtem ko sta slovenska favorita Danijel in Jan Pokršnik.
Pri ženskah lahko pričakujemo ekipe podobnih kvalitet, kot smo jih videli že lani, in nekaj dobrih tujih dvojic.«
Ob športnem delu je na Beach Masterju zmeraj prisoten tudi zabavni del. V tem delu bodo v soboto vrteli glasbo različni DJ-i, medtem ko bo v petek koncert Mance Špik, Rok'n Banda in Karme. O samem programu in dodatnih vsebinah je na novinarski konferenci spregovoril direktor turnirja Mitja Kmetec: »Letošnji tretji turnir bo še večji in iz vidika zabave
Jadranje • BD Ranca Ptuj
Medved in Lah odhajata na EP
Najboljši jadralci v razredu Laser 4.7 se bodo med 6. in 14. julijem v nizozemskem Worku-mu pomerili na mladinskem evropskem prvenstvu. Izvršni odbor Jadralne zveze Slovenije je na podlagi rezultatov krite-rijskih regat sestavil slovensko reprezentanco, v kateri sta tudi člana Brodarskega društva Ran-ca Ptuj Jure Medved in Vid Lah. Oba sta v letošnji sezoni jadrala odlično, pred odhodom na veliko tekmovanje pa sta opravila še posebne priprave. Na Nizozemsko odhajata po dobri uvrstitvi.
Kateri so tisti uspehi, s katerimi ste si prijadrali vstopnico za nastop na Nizozemskem?
Jure Medved: »Najpomembnejša regata za izbiro v slovensko reprezentanco je bila v italijanski Gardi. Ta regata je bila podobna malemu evropskemu prvenstvu, saj je tekmovalo približno 250 jadralcev. Dosegel sem 20. mesto, s katerim sem izpolnil normo za nastop na
EP. Prav tako sem dobro jadral v marcu, ko sem bil v odlični fizični pripravljenosti in sem dosegal dobre rezultate na kri-terijskih regatah.«
Vid Lah: »Ta nastop sem si zagotovil predvsem z dobrim jadranjem na kriterijskih regatah na Primorskem in potem tudi na Gardi. Nastop na EP sem potrdil na zadnji izbirni ali kri-terijski regati, kjer sem dosegel tretje mesto.«
So bile priprave pred tem EP specifične?
Jure Medved: »Prve priprave smo opravili konec februarja in z Vidom sva takrat trenirala tudi v skrajnih razmerah. Na teh sem nabiral predvsem moč in vzdržljivost. Na polovici junija pa sem bil na pripravah na Hvaru, kjer sem treniral bolj taktiko samega jadranja.«
Vid Lah: »Zadnje priprave so potekale v Starem gradu, kjer smo v odličnih pogojih veliko trenirali na vodi. Mislim, da smo pred začetkom EP naredil vse, kar je bilo v naši moči.«
Kaj je značilno za dobrega jadralca v razredu 4.7?
Jure Medved: »V tem razredu je zelo pomembno, da imaš dobro jadralsko osnovo iz prejšnjih jadralskih razredov. Jaz sicer nisem bil preveč dober v razredu Optimist, vendar sedaj, ko sem prišel v razred Laser 4.7, se mi je odprlo in jadram odlično. Predvsem pa je za jadralca v tem razredu pomembno, da ima malo kilogramov in da je zelo vzdržljiv, prav tako pa, da dobro jadra tako po rahlem kot tudi po močnem vetru. Posebej pomembna je tehnika vožnje, v vsaki regati pa je najpomembnejša predvsem taktika, saj moraš upoštevati smer vetra, odločiti se je trebna, kje je bolje peljati, kako dobro pokriješ sojadralca ... «
Vid Lah: »Jadralec v razredu 4,7 mora imeti predvsem potrpežljivost na vodi, da počaka na pravi veter oziroma na najboljše pogoje za jadranje. Prav tako pa mora biti vedno znova pripravljen, da odreagira na
ter animacije še bolj pester kot pretekla dva. V tekmovalnem smislu bo zadeva na enakem ali pa celo na višjem nivoju, medtem ko bo ostali program še bolj bogat.«
Beach Master izpolnjuje visoke organizacijske standarde, ki jih narekuje Evropska odbojkarska zveza CEV in Mednarodna odbojkarska zveza FIVB. V štirih dneh organizatorji pričakujejo približno 20 tisoč obiskovalcev.
David Breznik
vsako novo situacijo, ki se pojavi med regato.«
Kako vama v BD Ranca pomagajo na vaši jadralski poti?
Jure Medved: »V društvu imamo veliko finančno podporo: zares se trudijo tako za mene kot za druge jadralce. Zdi se mi, da smo edino jadralsko društvo v Sloveniji, ki ima tako dobre sponzorje, ki nam zares pomagajo do uspehov.«
Vid Lah: »Naše društvo moram pohvaliti, saj mi zelo pomaga. Mislim, da je to eno izmed najboljših ali najbolj urejenih jadralnih sredin v Sloveniji. Pomagali so mi pri organizaciji priprav, prav tako pa so mi pomagali tudi pri nabavi opreme.«
Kakšni so cilji na mladinskem evropskem prvenstvu?
Jure Medved: »Moja želja je, da pridem med najboljših šestnajst in da čim bolje jadram v vseh plovih.«
Vid Lah: »Želim si predvsem, da bi v vseh plovih jadral konstantno dobro in da ne bi samo v enem plovu bil pri vrhu ali na vrhu. S konstantnim jadranjem bi prišel tudi do vidne skupne uvrstitve.«
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Vid Lah
Jure Medved
Kuharski nasveti
Juhe in jušne zakuhe
Med osnovne mesne juhe spadajo juhe bujon, pri kateri vse sestavine počasi kuhamo. Bujon imenujemo posebej čisto mesno juho, ki je narejena iz ene vrste mesa s kostmi, južne zelenjave, začimb, ki jim izpopolnjujejo vonj in okus. Če te juhe pripravljamo za praznike, jih skuhamo iz posebej izbranih sestavin. Če želimo res močno juho, jo pripravimo iz dvojne količine mesa in jo imenujemo consomme ali krepka juha.
Pri nas še vedno bolj redko dobro mesno juho izboljšamo z belim borgundcem, madeiro ali konjakom. Krepke juhe so tako močne, da jih lahko ponudimo brez jušnih vložkov ali zakuh. Krepke juhe ne glede na to, iz katere vrste mesa jih pripravljamo, lahko ponudimo vroče ali hladne, ko ponudimo hladne krepke juhe, jim popolnoma odstranimo maščobo. Dobro čisto juho pa lahko ponudimo tudi tako, da v skodelico damo opečen ali popražen kos kruha, na kruh previdno zlomimo jajce in čez prelijemo vrelo čisto juho.
Danes vedno pogosteje pripravljamo tudi kremne juhe. Tako so posebej okusne fižolo-va, kremna juha iz belušev, bro-kolija, cvetače, korenja, blitve in podobne fine zelenjave. Za vse kremne juhe je značilno, da jih pretlačimo ali prepasiramo ter nosijo ime po vrsti zelenjave, iz katere jih pripravimo ali po južnem vložku ali zakuhi. Za vse kremne juhe tudi velja, da jih enostavno pripravimo in da so lahko tudi samostojne jedi, na koncu pa jim okus izboljšamo s kislo smetano.
Vse kremne juhe iz zelenjave pripravljamo tako, da na
Sladkorna bolezen se strokovno imenuje diabetes meli-tus in pomeni bolezensko stanje, ki nastopi, kadar naš muc ali kužek ne more porabljati krvnega sladkorja, oziroma nadzirati njegove količine v krvi. Vzrok je v žlezi, trebušni slinavki (pankreasu), ki leži v vijugi debelega črevesja in proizvaja hormon inzulin, s katerim uravnava nivo sladkorja (glukoze) v krvi. Kadar

Ribja juha s škampi
mali količini maščobe najprej prepražimo manjšo količino sesekljane čebule, dodamo malo količino narezane jušne zelenjave, kot so por, korenje, česen, zelena, zelenjavo rahlo preražimo, jo pomokamo in za-lijemo z vodo ali poljubno mesno juho. Nato dodamo večjo količino zelenjave, po kateri bo kremna juha imela okus in ime. Začinimo s soljo, lovorom, po želji popramo in kuhamo tako dolgo, da zelenjava razpade. Nato juho pretlačimo, jo ponovno zavremo in tik pred serviranjem v juho vlijemo kislo smetano. Da se smetana ne sesiri, jo gladko premešamo s šibo, nato pa ji dodamo zajemalko vroče juhe, prav tako premešamo in nato vlijemo kislo smetano v juho. Ko smo juho izboljšali s smetano, juha ne sme ponovno zavreti.
Juhe lahko pripravimo tudi iz ene vrste rib ali iz mešanice rib, lahko pripravimo tudi čiste ribje juhe, takrat v njih zakuhamo fine jušne zakuhe ali pripravimo rakovo kremno juho ali juho iz škampovih repkov in drugih morskih sadežev, sploh če ste ljubiteljih rib. Juho iz škampovih repkov naredimo tako, da skuhamo najprej čisto
ribjo juho z veliko jušne zelenjave. Čisto ribjo juho lahko skuhamo iz poljubih celih rib, ki smo jih filirali in slabše dele, ki so nam ostali pri filiranju, uporabimo za kuhanje čiste juhe.
Ribjo juho kuhamo slabo uro, zraven soli, celega popra in lovora dodamo tudi krhelj limone ali malo belega vina. Čiste ribje juhe vedno precedimo čez fina cedila ali celo kuhinjsko krpo, da popolnoma odstranimo kosti. Če imamo male repke škampov, jih cele tik pred serviranjem zakuhamo v ribjo juho in pustimo, da juha vre 2 do 3 minute. Pri večjih škampovih repkih bi repke lahko narezali na ne predebele kolobarje in jih prav tako zakuhali v ribjo juho. Za zahtevnejše goste pa lahko naredimo škampove žličnike in jih prav tako zakuhamo v juho.
Če raje kuhate čiste juhe, pa si morda pripravite bolj zanimivo jušno zakuho ali vložek. Jušno zakuho imenujemo na primer žličnike, cmoke, drobne testenine, kaše in druge zakuhe, ki zahtevajo od toplotne obdelave kuhanje, južni vložki pa so opečene kruhove kocke, profiteroli, jajčni sir ali royal, ocvrti grah in podobni vložki, ki od toplotne obdelave zahtevajo pečenje, praženje ali
cvrenje.
Za čiste juhe si enostavno pripravimo opečene kruhove kocke s parmezanom, ki jih pripravimo tako, da toast narežemo na male kocke, vsako kocko povaljamo v razžvrkljanih jajcih, nato po njih rahlo potrese-mo sir in ponovno povaljamo v jajcih ter v vroči maščobi na hitro ocvremo. Ocvrte damo v juho tik pred serviranjem.
Lahko pa pripravimo tudi jajčni sir ali royal, ki ga pripravimo tako, da vzamemo enako količino mleka ali smetane, lahko tudi mešanico mleka in kisle smetane in enako količino jajc. Oziroma en lonček mleka in en lonček jajc brez lupine. Jajca in mleko damo v posodo, rahlo solimo in s šibo dobro premešamo. Po želji lahko dodamo še narezan drobnjak, sir, zelenjavo ali koščke kuhanega mesa. Dno posode obložimo s folijo, vanjo vlijemo pripravljeno zmes in posodo pokrijemo, lahko tudi s folijo. Posodo postavimo v drugo posodo z vodo in počasi kuhamo 20 minut. Še topli jajčni sir damo na desko, odstranimo papir in pustimo, da se ohladi. Ohlajenega narežemo na poljubne oblike in tik pred serviranjem damo v vrelo čisto juho.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Sladkorna bolezen pri malih živalih
Prispelo je kar nekaj vprašanj o sladkorni bolezni pri psih in mucah, kako se ugotavlja in predvsem, kako se bolezen zdravi. Lastnike predvsem zanima, ali je možno bolezen zdraviti samo z dieto ali tabletami, saj se bojijo dajati injekcije svojim ljubljenčkom.
se izloča premalo ali nič hormona, govorimo o sladkorni bolezni, takrat nivo sladkorja v krvi naraste preko vseh meja in začne se zapleten metabo-lični proces, ki privede do hudih težav v delovanju organizma in v končni fazi, če se ne zdravi, do odpovedi vitalnih organov, predvsem ledvic, jeter in na koncu smrti. Pogosto najprej opazimo, da se naša žival nenormalno praska po
Foto: E. Senear
koži telesa in seveda najprej pomislimo na alergijo, ki bo minila. V kasnejši fazi bolezni postane žival utrujena, zaspana, oslabela, pije bistveno več vode kot po navadi in zaradi tega tudi pogosto urinira. Apetit je zmanjšan in žival pogosto bruha, izgubljati začne telesno težo. V napredovalih stadijih bolezni se zelo na hitro pojavi zamotnitev leče v očesih, imenovana katarakta. Za lastnika živali je to pretresljivo odkritje, ko opazi, da njegov kužek ali mucek zelo slabo vidi in ima v sredini zenice sivo obarvane. Bolezen se pogosto pojavlja pri živalih s preveliko telesno težo. Vedeti moramo, da mesojede živali niso prilagojene za uživanje prevelikih količin lahko prebavljivih ogljikovih hidratov, tistih z velikim glike-mičnim indeksom. Tu mislim na slaščice, čokolado, bombone in ostale sladkarije, ki so popolnoma neprimerna hrana za naše kosmatinčke. Bolezen se pojavlja bolj intenzivno v obdobju po 8. letu starosti živali, lahko pa tudi prej. Sladkorna bolezen se lahko pojavi pri psičkah pred gonitvijo, je hormonalno povzročena in se
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
manifestira kot prava sladkorna bolezen s spremljevalnimi simptomi, vendar se stanje normalizira takoj po končani gonitvi. Podobno je pri uporabi nekaterih zdravil, npr. antialergikov. Antialergiki, ki spadajo v skupino steroidnih zdravil, ki sicer zelo učinkovito umirjajo alergično reakcijo, lahko povzročijo močan dvig krvnega sladkorja in so pri sladkornih bolnikih kontra-indicirani. Pogosto se dogaja, da se sladkorna bolezen zaradi praskanja živali zamenja z alergijo in terapija zoper alergijo v takem primeru močno poslabša sladkorno bolezen. Nekatere pasme so tudi bolj nagnjene k sladkorni bolezni, predvsem samojed, koder, mali šnavcer in še nekatere, čeprav obolevajo tudi mešančki in ostali kužki. Tudi pri mucah je podobno, saj lahko zbolijo vse kategorije muc, pasemske in ostale.
Naslednjič pa več o diagnostiki in zdravljenju sladkorne bolezni pri malih živalih. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Preprečevanje širjenja ambrozije
Ambrozija je tujerodna rastlina, ki se je na naša območja pričela širiti od jugovzhoda v glavnem iz Hrvaške. Rastlina izvira iz severne Amerike, v Evropo pa so jo prinesli s semeni. Beseda ambrozija v grški mitologiji pomeni hrano bogov na Olimpu, ki prinaša večno mladost in nesmrtnost. Glede na trdovratnost plevela in velike količine semena, velike gibljivosti pelodnega semena, daje tej rastlini res pomen večne mladosti. Ambrozija je ena najbolj alergenih rastlin. Pelinoli-stna ambrozija je izredno invazivna rastlina, ki se pojavlja skoraj po celi Evropi ter predstavlja eno najpomembnejših plevel-nih vrst tudi v Sloveniji.
Pelinolistna ambrozija zraste od 1 m do 1,5 m višine. Steblo je pokončno, razvejano in značilno obraslo z gostimi dlačicami. Listi so pelinasto razdeljeni in tudi listi so porasli z dlačicami. Cvetovi so na vrhu stebla in na koncu stranskih vejic grozdaste oblike socvetja.
Ambrozija cveti konec julija do septembra ali celo do pojava prvih slan, odvisno od vremenskih razmer. Cvetovi ambrozije proizvedejo ogromno pelodnega semena, tudi do 6000 semen na rastlino, kar daje tej rastlini veliko preživitveno sposobnost. Seme ima dobre aerodinamične lastnost, da ga z vetrom lahko raznaša na izredno dolge razdalje, kar še povečuje hitrost širitve. Zato je tudi značilno, da se ambrozija hitro širi tudi do 20 km na leto. Seme ostane kaljivo tudi več desetletij.
Poudariti je treba, da je ambrozija plevel zaraščenih in nevzdr-ževanih površin. Pogosto jo srečujemo ob železniških progah, pasovih ob cesti, zaraščenih in opuščenih kmetijskih zemljiščih, zapuščenih stavbnih zemljiščih ter ob rekah in potokih. Pojavlja pa se posledično na obdelanih kmetijskih površinah v posevkih koruze, žit, praznih neobdelanih strniščih po žetvi.
Posledice ambrozije so alergije na cvetni prah, ki povzročajo pri ljudeh nastanek alergijskega rinitisa in astme. Znaki alergije so: kihanje, ščemenje v nosu in očeh, vodeni izcedek iz nosu, oteženo dihanje.
Preprečevanje širjenja ambrozije je edini način zmanjševanje vpliva na alergije. Na manjših površinah je treba uničiti rastline pred cvetenjem. Na zapuščenih površinah s košnjo in na obdelovalnih površinah s pravilnimi postopki tako kolobrja, izvajanja uničevanja plevela s herbicidi in dosledno skrbjo za pravočasno obdelavo površin.
V zvezi s problematiko širjenja ambrozije z nekmetijskih zemljišč na kmetijska je bil 4. 5. 2010 objavljen Zakon o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 36/2010), s katerim je bila ambrozija opredeljena kot škodljiva rastlina, za katero je treba uvesti fitosanitarne ukrepe (6. člen). Na podlagi zakona je bila 3. 8. 2010 sprejeta Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/2010). Ta v 4. členu določa, da mora imetnik zemljišča, na katerem raste škodljiva rastlina, z namenom preprečevanja širjenja in za zatiranje škodljive rastline izvesti naslednje ukrepe:
-	odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več;
-	opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra.
Nadaljevanje prihodnjič
Kmetijska svetovalna služba pri KGZS Zavodu Ptuj Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Ivan Brodnjak, ing. kmet.
Odrasla rastlina ambrozije v času cvetenja
Foto: Ivan Brodnjak
:
'.s log a. si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj "
Foto: ASV
Iščete svoj stil	^
Anka v elegantni preobleki na kavici s prijatelji
Anka Hertiš je doma v Majšperku, od lani upokojenka, polnih 37 let je delala v policiji, to je bila njena prva in edina služba. V prostem času se posveča svojim številnim hobijem in vnukoma, je mama dveh sinov. Za sodelovanje v naši akciji se je odločila zaradi izziva.
Slovenija • Ljubezen in denar
Foto: Črtomir Goznik
Anka v oblačilih iz Mure, čevlji so iz Alpine
Koliko stane poroka?
Zadnji pomladni in prvi poletni mesec bi lahko poimenovali kar meseca ljubezni. V tem obdobju se zgodi največ porok pri nas. Zagotovo najpogostejše vprašanje, ki ob poroki doleti mladoporočenca, pa je povsem enostavno: „Koliko pa poroka stane?".
KOLEKTIV SALONA
mosKo m tensKo
FíUZeRSCVÜ z
Slomškova 22 10 % popust v juliju *
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Anki ugotovili mešani tip kože, ki jo bo skušala negovati po strokovnih nasvetih tudi doma. V poletnem času pa lahko koži do večje elastičnosti in lepega videza pomagamo tudi s sezonskimi maskami iz doma pridelanega sadja in zelenjave. Po površinskem čiščenju in pi-lingu, so ji opravili še masažo obraza.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Ankino pričesko poskrbela frizerka Sabina Vajda. Postrigla jo je stopničasto in krajše, sprednji del pa asimetrično. Lase je pobarvala čokoladno rjavo, z nekaj svetlimi prameni pa pričesko dodatno poživila. Posušila jih je s krtačo in stilizirala z lakom ter pearl staylerjem.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela z nanosom kremnega pudra, s katerim je prekrila celoten obraz. Na veke je nanesla oranžno rjave odtenke, nato pa jih je obrobila s temno zelenim črtalom. Ličnice in ustnice je poudarila z glosom.
„Gospa Anka je ena od redkih 'penzionistk', ki ima dovolj prostega časa, da se redno ukvarja
Ljubezen, ljubezen in samo ljubezen. To naj bi bilo osnovno vodilo pri odločanju o vseh stvareh, saj so ravno srčne zadeve tiste, ki se jih ne da kupiti. A živimo v časih, ko vse merimo v bankovcih. Medtem ko je poroka nekoč veljala za nekaj povsem samoumevnega, je danes prej izjema kot pravilo. Odstotek tistih, ki se odločajo za poroko, je precej nizek. Razlogov je več, velika večina pa jih ima eno skupno točko: denar. Število tistih, ki se enostavno ne želijo poročiti oziroma sorodne duše ne najdejo, je v primerjavi s tistimi, ki se ne poročijo iz finančnih razlogov, zanemarljivo.
Primerov, ko starša sicer živita skupaj, neporočena, imata otroka, sta pa uradno prijavljena vsak na svojem naslovu, oče »plačuje« preživnino in si s tem zagotovita kar nekaj dodatnih prejemkov, je izjemno veliko. S poroko pa partnerja tudi uradno prijavita, da živita skupaj. Kar posledično za take primere lahko pomeni kar nekaj manj prejemkov: od socialne pomoči, otroških dodatkov do nižjih subvencij za vrtce. Če odmislimo takšne primere, pa je lahko velik strošek tudi sama poroka oziroma poročno slavje.
Anka prej ...
s svojimi raznolikimi hobiji, gobarjenjem, ribarjenjem, kolesarjenjem, kvačkanjem, ki ji polnijo prosti čas. Glede na njeno barvo oči sem ji najprej iskala oblačila v zelenih odtenkih, ki pa jih v naših trgovinah nisem našla, zato sem se odločila za rjave odtenke, ki so vedno dobrodošla poletna kombinacija. Glede na njene hobije bi ji lahko prisodili, da je čisto športni tip. Vendar pa si brez pomisleka lahko privošči tudi malce bolj eleganten videz, ki pa je ne bo popeljal ne v gozd,
Višina končnega zneska bo odvisna od apetitov
Ženske smo že po naravi romantična bitja in nas večina o poročnem dnevu sanja kot o veliki zabavi, na kateri so vsi, ki nam kaj pomenijo. Ravno število gostov pa je prvi faktor, ki določi velikost poroke, s tem pa tudi končno ceno poročnega slavja. Ključnega pomena pa so seveda tudi želje mladoporočencev, ki sta bolj ali manj zahtevna pri organizaciji.
Ker gre za različne faktorje, ki vplivajo na končni znesek poroke in poročnega slavja, je težko natančno izračunati, koliko poroka stane. Vse je namreč odvisno od apetitov organizatorjev, torej mladoporočencev. Poroka lahko poteka v intimnem vzdušju, slavje pa je le kosilo mladoporočencev s pričami. Vedno več pa je takih porok, kjer število povabljencev preseže nekaj sto ljudi.
Glede na to, da je poročni obred, če poteka na matičnem uradu, brezplačen, bi teoretično torej lahko rekli, da poroka sama po sebi ne stane nič. Visoke pa so cene oblek, fotografiranja, pogostitve, šopka, cvetličnih aranžmajev, najema različnih dvoran ali gradov,
... in pozneje
ne k reki in ne na kolo, pač pa si ta slog lahko umisli za kakršnokoli zaključno zabavo enega svojih hobijev, ne dvomim, da se s svojimi prijatelji pri hobi-jih srečuje tudi kdaj pa kdaj na kakšni kavici, kosilu ali večerji. Za takšno priložnosti si lahko umisli kombinacijo več kosov oblačil, ki jih lahko nosi skupaj ali vsakega posebej v novi kombinaciji. Izbrala sem lahkotno krilo z rjavo bež potiskom, bež majico in rjavo jopico. Za popestritev in športno poletno eleganco ne sme manjkati pleten
kjer se lahko opravljajo poročni obredi, in tako naprej.
Storitve so na tem področju bistveno precenjene. Tako na primer fotografi za dve ali tri urice fotografiranja zahtevajo okrog 500 evrov, zneski pa so lahko tudi dvakrat višji. Cene poročnih oblek so praktično navzgor neomejene, v povprečju pa je samo za izposojo treba odšteti okrog 400 evrov. Tudi cene šopkov so različne, a je v povprečju šopek vreden kakšnih 200 evrov. Tudi cene različnih dvoran so precej visoke. 350 evrov je na primer treba odšteti za najem slavnostne dvorane ptujskega gradu, k čemur je treba prišteti še 100 evrov za ozvočenje. Če je
poroka na grajskem dvorišču, je najem še dražji in znaša 500 evrov. Nič kaj bolj prizanesljivi niso niti gostinci, ki že ob besedi „poroka" zvišajo cene. Te se seveda razlikujejo glede na ponudbo in reputacijo, klasični meni dveh hodov pa v povprečju na osebo stane okrog 40 evrov.
K temu je seveda treba prišteti še stroške pijače, pa nekaj sto evrov za torto, približno tisočaka za prstana, tudi po več tisočakov za dekoracijo prostora, avtomobila, izdelavo vabil in zahval, izdelavo pričeske, ličenje in tako naprej.
Za petičneže z globokimi žepi najbrž ti zneski niso pretirano visoki, za večino ljudi
pa so gromozanski. Dejstvo je sicer, da se poročimo iz ljubezni, denar zato naj ne bi bil pomemben - a le, če ga seveda imaš.
Manj poročenih, več pa samskih in razvezanih kot leta 2002
Poroka za večino žensk pomeni tudi začetek dejanskega rodnega obdobja. V zadnjih tridesetih letih se je povprečna starost neveste ob prvi poroki zvišala za skoraj šest let, kolikor je v povprečju višja tudi starost matere ob rojstvu prvega otroka.
In kaj kažejo podatki Statističnega urada RS:
•	V letu 2010 je bilo sklenjenih 6.528 zakonskih zvez, kar pomeni, da so na 1000 prebivalcev bile sklenjene 3,2 zakonske zveze.
•	Povprečna starost ženinov že od sredine 90. let prejšnjega stoletja presega starostno mejo 30 let, medtem ko so neveste mejo povprečne starosti 30 let dosegle v letu 2006. Od takrat se ta stalno povečuje in v letu 2010 je bila povprečna starost ženinov 33,7 leta. Nevesta je bila v tem letu v povprečju stara 30,8 leta.
•	Lani je bilo razvezanih 2.430 zakonskih zvez.
•	Razvezane zakonske zveze so pred razvezo povprečno trajale 13,4 leta. Vse več zakonskih zvez se razveže po dalj časa trajajoči zakonski skupnosti. Med v letu 2010 razvezanimi zakonskimi zvezami je bilo 49,5 odstotka takih, ki so se razvezale po več kot 15 letih,
klobuk, tokrat v rjavi barvi, v Alpini pa sem poiskala primerne čevlje, okrog vratu pa sem ji tokrat nadela zanimivo unikatno verižico znamke ARR, Ptuj-čanke Andreje Reberc Ribarič," je Ankino preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic se je gospa Anka odločila za masažo hrbta. „Z masažo dosežemo sprostitev in povečano prekrvavljenost mišic, ki potekajo vzdolž hrbtenice ter se priraščajo na vretenca in lopatice. S pritiskom in masažo teh mišic odpravimo mišične zatrdline, vozle, ki nastajajo zaradi motenj v lokalni presnovi in dolgotrajnega mišičnega napora. Celotna hrbtenica se ogreje, raztegne, poveča se gibljivost celotnega ramenskega obroča, pospeši se odvajanje strupov, ki so se nakopičili zaradi nezadostne prekrvavljeno-sti. Povečana prekrvavljenost tudi omogoča medvretenčnim diskom, da dobijo dovolj hrane," je masažo hrbta in njene pozitivne učinke na telo predstavila kozmetičarka Tamara Galun.
MG
16,6 odstotka pa takih, ki so se razvezale po manj kot 5 letih. 29 razvez zakonskih zvez pa je bilo takšnih, ki so se razvezale že v prvem letu zakona.
• V minulem letu je bilo v Sloveniji registriranih devet is-tospolnih partnerskih skupnosti, in sicer štiri moške in pet ženskih istospolnih partnerskih skupnosti.
Če primerjamo podatke Statističnega urada RS za leto 2011 s podatki iz Popisa prebivalstva 2002, opazimo, da je razlika najizrazitejša pri deležu poročenih: ta se je namreč v malo manj kot devetih letih znižal za skoraj sedem odstotnih točk, število razvezanih pa se je povečalo kar za 57 odstotkov. Zanimivo je tudi, da je bil delež poročenih prebivalcev v minulem letu največji v občini Renče - Vogrsko (55 %), najmanjši pa v občini Cirkulane (36 %).
Še zanimivosti iz sveta
Največji poročni šopek na svetu je bil dolg 42 metrov in je tehtal 60 kg. Sestavljen je bil iz vrtnic, orhidej, asparagusa in juke. Izdelala ga je Fatima Fernandes (Portugalska) za poroko Mala Carlosa in Tonie Santos (Portugalska) 29. septembra 2002 v cerkvi Almargem do Bispo v Lizboni.
Najbolj odmevna poroka letos: na televizijskih ekranih, uličnih platnih, svetovnem spletu, v kinodvoranah ali na mobilnih telefonih sta poroko britanskega princa Williama in Kate Midleton spremljali 2 milijardi ljudi po celem svetu.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Slo glasbene novice
Zasedba MIT v eter radijskih postaj pošilja single z naslovom Parizina, na ekrane in na splet pa spot, pravzaprav dramsko-glasbeno uprizoritev iste skladbe. Ne gre spregledati dejstva, da skupino MIT odlikujejo edinstvena besedila avtorja in kitarista skupine Matevža. Od Noela Lorda Byrona preko našega Franceta Prešerna -drugače, sveže in predvsem novo, prelito v njihovo glasbo. Sporočilna moč glasbe je tako še močnejša. Ne gre za plagiatorstvo, gre za navdih. Kreacijo novega v tem času in prostoru.
Fantje živijo glasbo in ne spreminjajo stila, motivov in se ne prilagajajo nekim »tihim« normam. Verjamejo v to, kar delajo.
■k-k-k
Tri leta je minilo, odkar je Flamie izdal svoj prvenec Vse Kar Vidm in zato se je odločil, da je čas za nov projekt. V teh poletnih dneh je s producentom in prijateljem Tamirjem Gostišo pripravil novo skladbo z naslovom Nov Dan, ki predstavlja obdobje v njegovem življenju in ustvarjanju novega materiala, hkrati pa tudi napoveduje album, ki bo predvidoma izšel jeseni.
Album bo precej pestro obarvan, saj bo poleg zanimivih gostov na njem sodelovalo kar nekaj domačih in tujih glasbenih producentov, s katerimi je Flamie v zadnjih dveh letih ustvarjal material, ki je odsev turbulenc in vsakdana njegovega življenja. Seveda pa lahko pričakujete tudi nekaj skladb, ki niso avtobiografske in so nastale izključno zaradi inspiracije.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
1. predlog: PETER LOVŠIN - TAKRAT BOVA ŠLA... 2. predlog: MARTINA ŠRAJ - HOČEM NAZAJ 3. predlog: ADAM VELIČ - RABIM TE 4. predlog: - SAŠA LENDER - DOTAKNI SE ME TAM 5. predlog: KATIJA FAŠINK - NORA NOČ
6.	predlog: TALENTI 2011 - SAMO MILJON
7.	predlog: OMAR NABER - LE SRCE NE SPI
8. predlog: MAJA KEUC - ZMOREM 9. predlog: VICTORY - DAN BREZ TEBE 10. predlog: KATRINAS - ČUDIM EASY GROOVE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Ko se zdruzita prijateljstvo in ustvarjalni duh
Alternativni mariborski pop-punkerji Trash Candy niso tipičen band. Pravzaprav se sploh ne štejejo za band. So skupina dobrih prijateljev, ki so se ob druženju zbrali v glasbeno skupino.
Trash Candy so: Tine Ma-tjašič - bas, Jernej Metež - kitara, Martin Potočnik - kitara, Niko Rakušček - bobni in Pija Tušek - vokal. Pop sladka, a hkrati uporniško pun-kovska - bi bil osnovni opis njihove glasbe. Člani zasedbe Trash Candy so zrastli ob poslušanju glasbe ameriških skate punkerjev, na njihovo glasbeno ustvarjanje pa imajo še vedno velik vpliv zasedbe, kot so: Foo Fighters, Over it, The swellers, Paramore, Kids in the glass houses, All time low, Fighting with wire, John Mayer ...
Da fantje in dekle znajo izredno uživati ob ustvarjanju lastne avtorske glasbe, je očitno že po prvih akordih. Da se ob tem znajo nesramno
zabavati, pa je vidno tudi na koncertnih odrih. Hkrati pa znajo vedno znova presene-
titi, saj njihova glasba variira od pop balad do punkovske-ga uporništva. Ampak skozi
vso sladkobo se vije lepljiva osebna nota, ki je nikakor ni mogoče prezreti.
»V glasbi smo takšni, kot smo v zasebnem življenju. Neposredni, zabavni, optimistični. Lahko pa tudi precej kritični in neposredni,« pravijo člani skupine o sebi in svoji glasbi. Prepričljiva in suverena pa je tudi njihova energija, ki jo prenašajo skozi glasbo. Trenutno najbolj aktualna in udarna skladba skupine Trash Candy je pesem Dance, za katero so posneli videospot, ki bo že kmalu tudi na ogled.
MZ
Pop-punk zasedba Trash Candy
Foto: arhiv skupine
Filmski kotiček
Avtomobili 2
Vsebina: Ko Strelo McQuee-na izzove ošabni mladi dirkač, se jezno udeleži mednarodnega prvenstva najhitrejših avtomobilov. S seboj vzame starega prijatelja Dajza, ki je tudi v resnici ves star, saj ga skupaj drži samo še rja. Dajz je sicer avto z zlatim srcem, toda precej neroden, pa tudi butast, če ne že kar malce zaostal. Toda prijateljske vezi so močnejše, kar pa se Streli hitro maščuje, saj Dajz zamoči prvo dirko in Strela ne zmaga. V jezi ga pošlje nazaj domov, toda Dajz ne bi bil Dajz, če se ne bi vpletel še v mednarodno vohunsko spletko, v kateri žrtve padajo
Cars 2
Igrajo: Owen Wilson, Michael Caine, John Turturro, Michael Keaton, Jason Isaacs
Scenarij: Ben Queen Režija: John Lasseter in Brad Lewis
Žanr: družinska risanka Dolžina: 113 minut Leto: 2011 Država: ZDA
hitreje kot klasje v času žetve. S sabo seveda potegne še Strelo, ki se za razliko od Dajza veliko bolje zaveda, v kakšno smrtonosno igro sta se zapletla ...
Lani smo ob risanki Svet igrač 3 kislo ugotovili, da se je Pixar odrekel ljubezni do izdelave ganljivih in lepih risank in se raje podal na korporativno pot služenja denarja z nadaljevanji svojih uspešnic in gradnji franšiz. Čeprav je občinstvo zaradi čudovitih risank kot so V višave, Wall-E in drugih, tretji del Igrač še vedno dojelo kot magijo (čeprav je le-ta že bila izgubljena), pa se je ta balonček dokončno razpočil z Avtomobili 2.
Objektivno gledano tudi prve Pixarjeve risanke niso bile nikakršni vsebinski presežki, ampak so nas popolnoma očarale zaradi svoje vrhunske tehnične izpiljenosti. Pošasi iz omare so recimo uspešno prodali zgolj s poudarjanjem odlične animacije krzna ali Iskanje Nema z dih jemajočim prikazom življenja v morju, itd. Toda tovrstne tehnične čarovnije so kmalu postale standard, zato je
Pixar vse sile napel v ganljive zgodbe, toda v Avtomobilih 2 so popolnoma zgrešili smer kompasa. Ne moremo reči, da so avtorji postali brezbrižni. Nasprotno, tej risanki se vidi, da je bila ustvarjena z ogromno količino ljubezni in končni izdelek je prav tako vizualno osupljiv, kot smo pri Pixarjevih risankah že vajeni. Vsebina je tista, pri kateri samo začudeno gledamo, ker nam ni jasno, le kaj so avtorji razmišljali. Sprašujemo se, ali so sploh kaj razmišljali. Napak je toliko, da niti ne vemo, kje začeti, rezultat pa zmešnjava, ki neverjetno natančno zgreši prav vsa ciljna občinstva. Kot bi poskušali narediti inverzijo običajnega recepta večplastne zgodbe, zato
so naredili risanko, ki se bo dolgočasna zdela prav vsem. Lassi-ter ljubi filme o James Bondu in Avtomobili 2 so njegov po-klon agentu 007, toda zgodba je po eni strani tako zapletena, da otrokom ne bo dogajala, po drugi strani pa bo starejšim gledalcem preletavanje avtomobilčkov hitro postalo dolgočasno. Da ne omenjamo tega, da je tokrat glavni junak Dajz, ki je bil v prvem delu eden najbolj tečnih stranskih likov. Zakaj so se avtorji odločili najbolj živce parajoč lik postaviti v ospredje, bo ostala večna uganka. Najbrž so jedli nore gobe, rezultat pa je prvi epski sistemski kiks v Pixarjevi sicer ugledni 25-letni zgodovini.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
SESTAVIL
EDI KLASINC
ANGLEŠKI JAMES BOND (ROGER)
LADISJKI VIJALK, ELISA
IZMIŠLJENA ZGODBA
TURŠKO TATARSKI NOMAD,OBER
AFRIŠKI VELETOK
JANEZ DRNOVŠEK
PRIČA PRI DVOBOJU
USNJEN BIČ, VOZLASTI BIČ
NAŠ NOVINAR KLIPŠTETER
KAN. SMUČAR (KEN)
IRSKI PISEC (JAMES)
SLAVKO OSTERC
EVA NOVŠAK
RDEČELASEC
NASELJENO PODROČJE
ZOBJE PRI GRABLJAH
ZIDAR FASAD
MESTO V FRANCIJI
MOŠKI, DEDEC
ODVETNIK (JOŽE)
HEROJ IVAN KOVAČIČ
OBČUTEK, ČUSTVO
NAŠA HUMORISTKA PUTRIH
ANGLEŠKA SP. IGRA
LASNI NADOMESTEK
PREPROST PLUG
ŽITNA LUŠČINA
TONE NONER
ELSNER
ANGLEŠKI AVTOMOBIL
POSEBNA PRAVICA
TRD ČRN KAVČUK
ŠKODLJIV GLODALEC, KRTOVKA
PEVKA (MANCA)
PESNIK (JOHN)
SKLADBA
ALENKA KEJŽAR
NAŠ PEVEC
(JANKO)
NAŠ BOKSAR (BRANIMIR)
NOGAVICA (PREKMURSKO)
MODELVW
MADZ. PESNIK (ARPAD)
POGON NA
UROŠ NOVAK
UGANKARSKI SLOVARČEK: DONNE = angleški pesnik, anglikanski duhovnik (John, 1572-1631), KROKET = angleška športna igra, KULEN = sušena salama rdeče barve, READ = kanadski alpski smučar (Ken, 1955-), ŠČAVO = italijanski izraz za Slovenca (slabš.), TOKIČ = slovenski boksar (Branimir, 1983-), TOTH = madžarski pesnik in prevajalec (Arpad, 1886-1928).
■eoem '>jajadeu 'jetuio '3P1 'euawn>ja
'e]nu>j 'e}e>p 'mi 'iuepun>|as 'ao| ']a>|OJ>j 'aoAop 'Qf 'odn~| 'japesej 'os 'l!N 'Nil '^S 'Nn39PJ ,JBAV 'JeipoA 'ay 'epua§a| 'nadejal 'japdojd 'iuoiejo 'ua|n>j 'oasos 'qojqo 'ajoo|/\| :ouAejopoA '3XNVZIUX 31 A3HS3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 9. julij
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
NEDELJA, 10. julij
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtička rije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do
24.00 ure GLASBENE ZELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PONEDELJEK, 11. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Po-dravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet, Oddaja o kulturi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 V živo z Maručo. 21.00 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
TOREK, 12. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak).19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 13. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička rije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 14. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox). PETEK, 15. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Horoskop
OVEN
Julijske noči bodo v tednu, ki prihaja, zelo pozitivne v ljubezenskem izražanju. Vsekakor bo več časa za zabave in zabavno življenje. Vendarle vas bodo kljub obilici prostega časa morali zavedati, da vas bodo klicale obveznosti v službi. Naredili boste pomemben načrt in uspeli. Denar: nihajoče.
Sn BIK
Naredili boste nekaj zase in se sprostili. Besede bodo postale močne in intenzivno izražanje. Koraki po razpotju življenja prinašajo paleto izzivov in novosti. Odločili se boste in na delovnem mestu stopili v ospredje. Samozavestna drža vam bo koristila. Pridobili boste tudi partnerjevo podporo.
DVOJČKA
Obeta se cela paleta možnosti za uspeh. Istočasno je nakazano nihanje energije in nekaj nemira v besednem izražanju. V poslovnosti se boste izkazali v diplomaciji in prilagodljivosti. Naredili boste tudi velik premik naprej v pogledu denarja. Ljubezenska sreča vam bo pričarala lahkotno čarobnost.
RAK
Napredovali boste tako na osebni kot duhovni ravni. Sledili boste svoji resnici in naredili nekaj zase. Če se odpravljate na dopust se predajte užitkom, bodite kreativni in čarobni. V ljubezni bo v ospredju romantika in narediti boste morali nekaj zase. Pogovori prinašajo uspehe.
LEV
Globoko v sebi se boste zavedali, kako pomembno je deliti ljubezen. Pretekla polna Luna (7. julij) vam je prinesla neko energijo in dodatno motivacija. Delavne obveznosti vas bodo klicale in vam vlivale zaupanje. Samozavestna drža bo tista, ki vam bo dala elana. V ljubezni bo razigrano.
DEVICA
Amorjeva puščica bo tista, ki bo v prihajajočem tednu na delu. Čas bo namenjen tudi raziskovanju in iskanju priložnosti. Veselo in prijetno bo v službi, kjer se bodo nadaljevali uspehi. Komunikacija bo tisti adut, ki ga po potrebi izvlečete iz rokava. Zna se vam izpolniti srčna želja.
TEHTNICA
Planetne energije bodo za vas sproščujoče in lahkotne. Nihanje se bo nadaljevalo v ljubezni, vendarle se boste odločili pravilno. Svojo resnico boste izkazovali na delovnem mestu, ampak ker se boste istočasno ravnali po intuiciji, se ne boste zmotili. V prostem času bo možnost umetniškega izražanja.
ŠKORPIJON
Napredovali boste besedno in se v tem tednu večkrat znašli v središču pozornosti. To vam bo odgovarjalo. Aktivnosti se bodo nadaljevale v povezavi z ljudmi, koristno stopate naprej po svoji poti in uvideli boste, kaj vas veseli in vam je blizu. Partnerjeve ideje bodo briljantne, zato jih upoštevajte.
STRELEC
Iskali in našli boste navdih in svojo muzo. Tako bo postalo življenje rožnato in prijetnosti se bodo stopnjevale. Prav nič ne boste počakali, ampak odšli pogumno naprej. Na delovnem mestu bo pestro in zanimivo. Razpeti boste med obveznostim in impul-zivnostjo. Popazite na svoje zdravje.
KOZOROG
Koristno bo delovalo dejstvo sprostitve. V tem tednu boste simbolizirani z barčico, ki bo mirno priplula v pristan. V ljubezni se bosta cedila med in mleko, romantika bo tista majhna pozornost, ki vam bo godila. Znali boste uživati v vsem. Naredili boste načrt prihodnosti v pogledu poslovnosti.
VODNAR
Pogovori prinašajo ključ rešitve in notranje zadovoljstvo. Močan napredek je razbrati v partnerskem odnosu, kajti razrešitev bo prišla s svetlobno hitrostjo. Pod roke vam bo prišla zanimiva knjiga in tako boste obudili v sebi skrita znanja. Pomembno bo, da si postavite določene meje.
RIBI
Pridobili boste notranji navdih, kaj bo treba spremeniti. Omenjenega se ne boste smeli lotiti na hitro, ampak postopoma, korak za korakom. Sodelovanje z ljudmi, vam bo koristilo, kajti tako spoznate svoje napake. Dobro vam bo služila intuicija in pravilno bo, da se pri vsem poslušate.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Sodelujte v rubriki Povejte svoje mnenje, od ponedeljka do petka ob 14.40!
NDIJSKI LAN
eNKA, cvek
Kidričevo • Župan sprejel doktorja znanosti Stanislava Koresa
Novičke iz Term Ptuj
T*EHR?M?E

tok
Foto: M. Ozmec
Novi doktor znanosti s področja metalurgije Stanislav Kores (levo) je župana občine Kidričevo Antona Leskovarja seznanil, da je od 1. maja zaposlen v Ta-lumu.
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je pripravil sprejem za doktorja znanosti Stanislava Koresa iz Spodnjih Jablan in mu ob čestitki za opravljeno doktorsko disertacijo izročil zbornik občine Kidričevo.
Nov doktor znanosti Stanislav Kores iz Spodnjih Jablan 28 a je doktoriral 14. aprila letos na Naravoslovno tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, v sodelovanju s Tehniško univerzo v nemškem Clausthalu. Svojo doktorsko disertacijo je naslovil Karakterizacija Al-Si zlitin z dodatkom Ce, MgS in CeS (Characterization of Al-Si alloys with additions of Ce, Mg Sand CeS).
Župan Anton Leskovar mu je na sprejemu v ponedeljek, 27. junija, ob uspešnem zagovoru doktorske disertacije iskreno čestital ter ga takoj povabil k sodelovanju v posebni občinski strokovni komisiji. Ta bo županu v pomoč pri odločitvah in ukrepih za zmanjšanje porabe električne energije, obnovi javnih zgradb v smeri varčevanja z energijo ter drugih pomembnih projektih, ki bodo vplivali na lepšo prihodnost občine in občanov. Z mladim doktorjem znanosti, ki je že od 1. maja redno zaposlen v kidričevskem Talumu, se je zadržal v krajšem pogovoru, pri tem pa je poudaril, da je kot župan vedno odprt za vse napredne ideje, zato bo tudi v bodoče vabil h konkretnemu sodelovanju vse strokovnjake. V spomin na ta pomemben dogodek pa je dr. Stanislavu Koresu izročil jubilejni zbornik občine Kidričevo.
-OM
SAVA HOTELS & RESORTS
KOMEDIJA O LONCU	^¿v»
Gledališka predstava MGP Ptuj v sodelovanju z HNK Varaždln.	tomsta Rarii
Režija Boris Kobal.
Ponovitve predstave 9. in 10. 7. 2011
Tradicionalni »Bazeni energije«
Petek, 8.7. 2011
Preživite poletne počitnice na Termalnem Parku Term Ptuj
Pestra gostinska ponudba, številni bazeni, tobogani ter animacija za mlade po srcu Družinske vstopnice že od 35 €.
Le najboljše storitve so dovolj dobre za vas.
Razvajajte se in uživajte ob ponudbi meseca v Valens Augusta wellnessu. Za vas smo pripravili:
MASAŽA MESECA - Bočno Aromatic Moor Mud masaža (25 minut ročna masaža + obloga hrbtaI
REDNA CENA: 38 €, CENA SAMO v JULIJU: 30,40 £
Lepo oblikovano telo in brezhibno lepa koža - to niso le nedosegljive sanje. Z našimi postopki lahko postanejo resničnost. LIPO DETOX- anticelulitni postopek, neaa telesa icca. 60 minuti REDNA CENA: 48 C, CENA SAMO V JULIJU: 38,40 €
Dodatne informacije in rezervacije na tel: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si,rezervacije@terme-ptuj.si
NAJVEČJE GLASBENO FESTIVALSKO DOGAJANJE NA PTUJU THE BIGGEST MUSIC FESTIVAL IN PTUJ

3" MtAStt FesiivrJ

MARIB0R2012
Evropska prestolnica kulture
EKSPLOZIJA UMETNOSTI - EXPLOSION IF ART
V petek, 22. 7.2011/Friday, 22th July 2011
Koncert: Rade Serbedžija & Miroslav Tadic (CRO/USA) Rade Serbedžija & Miroslav Tadic in concert (CRO/ USA)
dvorišče minoritskega samostana/the court of the
Minorite monastery
22.30
Poulično dogajanje - nastopi mladih glasbenikov Music in the streets
v starem mestnem jedru/in the old town center
V	soboto, 23. 7. 2011/Saturday, 23rd July 2011
10.00
Lutkovno gledališka predstava za otroke: KOGA SE STRAH BOJI
Theater puppet show for children: WHOM DOES FEAR FEAR
v prostorih stare steklarske delavnice/in Old Glassworks
Workshop
11.00 -13.00
Delavnice za otroke: IZDELOVANJE LUTK Children's workshop: PUPPET MAKING
na dvorišču stare steklarske delavnice/in the yard of the Old Glassworks Workshop 11.00
Koncert: Smooth Quintet - koncert mlade ptujske skupine
Concert: Smooth Quintet-concert of a young band from Ptuj
pred mestnim gledališčem/in front of the city theatre 18.00
Okrogla miza: glasbena terapija in duševno zdravje Round table: Musical therapy and spiritual health
v Hotelu Mitra/in Hotel Mitra 21.00
Glasbeno-plesni projekt Ma'a (SLO/ SK/ SY) Musical-Dance project Ma'a (SLO/ SK/ SY)
dvorišče minoritskega samostana/the court of the
Minorite monastery
21.30
Karibski večer z Marijo Masle in Los de Balkan (SLO) Carribean evening with Marija Masle and Los de Balkan (SLO)
v Hotelu Mitra/in Hotel Mitra 22.00
Poulično dogajanje - nastopi mladih glasbenikov Music in the streets
v starem mestnem jedru/in the old town center
V	nedeljo, 24.7. 2011/Sunday, 24th July 2011
10.00
Glasbena čitalnica za otroke - glasbene zgodbe Musical collection for children
dvorišče minoritskega samostana/the court of the
Minorite monastery
19.30
Koncert posvečen 200-letnici rojstva F. Liszta: Maraton mladih evropskih pianistov (EU)
Concert dedicated to the 200th anniversary of F. Liszt's birthday: Marathon of young European pianists (EU)
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall
of Castle Ptuj
21.00
Koncert skupine Papir (SLO) Concert of the group Papir (SLO),
na dvorišču minoritskega samostana on the court of the
Minorite monastary
21.30
Francoski večer/ French evening
v Park Hotelu/ in Hotel Park
V	ponedeljek, 25. 7.2011 / Monday, 25th July 2011
19.00
Koncert udeležencev mladinskih glasbenih delavnic Concert of Music Workshop for Youth Participants
v parku za CID-om Ptuj/in the park by CID Ptuj 20.00
Koncert: Godalni kvartet Kalyana (FRA), Concert: String quartet Kalyana (FRA),
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall of Castle Ptuj
V	torek, 26. 7. 2011/Tuesday, 26th July 2011
18.00
POTOPISNO PREDAVANJE "S KOLESOM PO JAPONSKI" S SIMONOM ERŽENOM
TRAVELOGUE ON CYCLING ACROSS JAPAN WITH SIMON ERŽEN
v vinski klet ptujskega gradu/in the wine cellar of Castle Ptuj 20.00
Dobrodelni koncert: ples za Japonsko - Dou Kalypso, Miha Rogina in Sae Lee (SLO/JAP) Concert: Dance for Japan - Duo Kalypso, Miha Rogina and Sae Lee (SLO/JAP)
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall
of the Ptuj castle.
21.30
Glasbena predstava: PsychoPATTYa sexualis, vrnitev porno dive
Music show: PsychoPATTYa sexualis, the return of a porno diva
v domu kulture Muzikafe/in the house of Culture MUZIKAFE
V	sredo, 27. 7. 2011 / Wednesday, 27th July 2011
20.00
Koncert komorne glasbe: srečanje genearcij (EU) Concert of chamber music: Meeting of generations (EU)
v slavnostni dvorani Ptujskega gradu/in the festival hall
of Castle Ptuj
21.30
Koncert: Vesna Zornik-TangoApasionada Concert: Vesna Zornik - TangoApasionada
v domu kulture Muzikafe/in the house of Culture MUZIKAFE
V	četrtek, 28.7. 2011 / Thursday, 28th July 2011
19.00
Koncert udeležencev mednarodne glasbene poletne akademije
International Summer Music Master Class Participants in Concert.
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall
of Castle Ptuj
20.00
Koncert: Suffolk Youth Wind Band (GB) /Concert: Suffolk Youth Wind Band (GB)
na dvorišču minoritskega samostana/in the court of the Minorite monastery
V	petek, 29.7. 2011 / Friday, 29th July 2011
20.00
Glasbeno-plesno-filmski projekt TRI/ Musical-Dance-Film project THREE
v Mestnem gledališču Ptuj/in Ptuj City Theatre 21.00
Koncert: Langa (SLO)/ Langa in concert (SLO)
na dvorišču minoritskega samostana/in the court of the
Minorite monastery
22.30
Koncert: Maren & the pink unicorns (SLO/GER) / Concert: Maren & the pink unicorns (SLO/GER
pred Mestnim gledališčem Ptuj/in front of the city theatre
V	soboto, 30.7. 2011 / Saturday, 30th July 2011
Koncert opernih solistov mednarodne poletne akademije
Concert of opera singers of the International Summer Master Class
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall
of Castle Ptuj
20.00
Ljudska glasba in plesi s folklornimi skupinami/Folk music and dances with folklore groups
na Mestnem trgu/Town Square 21.00
Koncert BILBI (SLO)/Concert BILBI (SLO)
na dvorišču minoritskega samostana Ptuj/in the Minorite monastary
V nedeljo, 31. 7. 2011 / Sunday, 31st July 2011
19.30
Komorni orkester festivala ARTPTUJ (EU) Chamber orchestra of the festival ARTPTUJ (EU)
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall
of Castle Ptuj
21.00
Plesni večer: zven telesne tišine Dance Evening: Awaiting Resonance
v Mestnem gledališču Ptuj/in Ptuj City Theatre
22.00
Vinski večer/Wine evening
v kleti Hotela Mitra/in the cellar of Hotel Mitra
V ponedeljek, 1. 8.2011 / Monday, 1st August 2011
Zaključni koncert udeležencev mednarodne poletne akademije
International Summer Master Class Participants in Concert
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall of Castle Ptuj
V	torek, 2. 8. 2011 /Tuesday, 2nd August 2011
20.00
Literarni večer-o temni snovi z Mojco Kumerdej Literary evening-a discussion with Mojca Kumerdej
v Hotelu Mitra/in Hotel Mitra 21.00
Koncert: AUCKLAND YOUTH SYMPHONY ORCHESTRA (Nova Zelandija)
Concert: AUCKLAND YOUTH SYMPHONY ORCHESTRA (New Zealand),
na dvorišču minoritskega samostana/in the court of the Minorite monastary
V	sredo, 3.8. 2011 / Wednesday, 3rd August 2011
20.00
Koncert: Chris Jarrett (USA)/Concert: Chris Jarrett (USA)
v slavnostni dvorani ptujskega gradu/in the festival hall
of Castle Ptuj
22.00
PotovanjetpotvinorodnitSloveniji AtJourneytthroughtWinet-tbearingtSlovenia
v Park Hotelu Ptuj/in Park Hotel
Vtčetrtek,t4.t8.t2011t/tThursday,t4thtAugustt2011
10.00
Predavanje:tChristJarrettt(USA)/Lecture:tChristJarrettt (USA)t
v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj/in the hall
ofKarol Pahor Ptuj Music School
20.00
JazztvečertztLelotKaplowitz/ JazzteveningtwithtLelatKaplowitz
v domu kulture Muzikafe/in the house of Culture MUZIKAFE
V	petek, 5.8. 2011/Friday, 5th August 2011
20.30
Koncert: VOX ARSANA IN TOTI BIG BAND MARIBOR (SLO)
Concert:tVOXtARSANAtANDtTOTItBIGtBANDtMARIBORt (SLO)
na dvorišču minoritskega samostana/in the court of the Minorite monastary
INFO: ARSANA, Jadranska ulica 4,2250 Ptuj, Slovenija, tel.: 05 99 55 041,041280 954, email: info@arsana.si, www.arsana.si
Prodaja vstopnic: Eventim, TIC Ptuj, Društvo Arsana, Muzikafe, Hotel Mitra
www.artptuj.si
pean
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 8.7. 10:05 Hrana in lino 10:30 Ptujska kronika - pon. 10:55 Povabil« na klin- po h. 11 JO Spoinajinose.com 12:25 Modro 15=00 Koncert Terrafolh 16:30 Polka in majolka 17:35 Hrana in vino 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:25 Državno prvenstvo v plkadii 18:45 Reji TV-Ormei 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Spoznavamo d ¿čine 20:40 Povabilo na kavo - pon. 21:15 Kultura na dlani oddaja o projektu EPU Sobota 8.7,
9:30 Otroška oddaja Gorišnica
11:25 Modro
12:00 Ptujska kronika
12:25 Spoznaj mosscom
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:2510. obiBtnioa kluba Soroptimist Ptuj
16:00 Ptujska kronika - pon.
17:15 tri - avtorski projekt Boiena Krivec
18:00 Ptujska kronika - pon.
19:00 Regi IV -Ormož
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Spoznavamo občine
20:40 Povabilo na kavo - pon.
21:15 Koncert Toma! Ptjnpv
22:00 Ptujska kronika - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 10.7.
9:30 Otroška oddaja Gorišnica
10:30 Modro
11:05 Hrana in vino
12:00 Ptujska kronika - pon.
12:25 Spoznavamo občino
12:40 Državno prvenstvo v pikadu
11:00 Projrlod tedna
13:35 Ptujska kronika-pon.
14:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
15:10 Povabilo na kavo-pon.
15:45 Pregled tedna
17:0D Polka in majolka
18:05 Hrana in vino
19 00 Spoznavamo občino
19:20 Povabilo na kavo-pon.
20:00 Pregled tedna
20:35 Ptujska kronika-pon.
21:00 Rogi IV - Ormož
Ponedeljek 11.7.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika - pon.
10:55 Pregled tedna
11:30 Povabilo na kava - pon.
12:05 Pomimki tednik
12:45 SpDZnajmose.com
13:40 Državno prvenstvo v pikadu
14:00 Ptujska kronika - pon.
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 8.7.
SOBOTA 9.7.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Koncert MoPZ Obrtnik Lenart 11:00 ŠKL
11:50 Pod židano marelo 12:30 Video strani 17:00 Glasbena oddaja 18:00 Kronika iz občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Tamburaški koncert Pika Poka 23:30 Video strani
NEDELJA 10. 7.
8:00 Otroška oddaja 9:00 Obletnica Štajerskih frajtonarjev 10:10 Kuhajmo skupaj 11:00 Videm - Odprtje obnovljenega trga 13:00 Košnja trave na Polenšaku 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Kronika iz občine Destrnik 18:30 Kronika iz občine Lenart 20:00 Glasbena oddaja 21:15 Video strani
8:00 Koncert MoPZ Markovcl z gosti 9:00 Košnja v šturmovcu 10.00 Kronika iz občine Lenart 11.15 Kuhajmo skupaj 12:30 Video strani 18:00 Kuhajmo skupaj 19:00 Glasbena oddaja 20:00 Vaške igre in praznik vasi Bukovci 21:30 Ob zaključku OŠ Juršinci 23:55 Video strani
PONEDELJEK 11.7.
8:00 Videm - Folklorni večer
9:20 Koncert MoPZ Markova z gosti 11:00 Ptujska kronika 12:30 Video strani 17:00 Kuhajmo skupaj 18:00 Videm - Odprtje obnovljenega trga 20:00 Vaške igre in praznik vasi Bukovci 21:30 Praznik Občine Cerkvenjak 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 OO 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
O OMiklavž a i
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI M 1.9 TDI KARAVAN T1PTR0NIC	2000	3.980,00	AVT.KLIMA	MODRA
CITROEN C4 1.6 HDI PICASSO AMBIANCE	2008	11.550,00	AVT.KLIMA	KOV.SREBRNA
CITROEN C51.6 HOI CONFORT KARAVAN	2009	13.980,00	AVT.KLIMA	K0V.ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI	2004	4.880,00	AVT.KLIMA	KIMATA
FORD FUSION 1.6 T0CI	2007	6.650,00	KUMA	BELA
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN TUEND	2009	10.580,00	ALU PLATIŠČA	SREBRNA
MAZDA 6 2.0 CD KARAVAN	2006	7.980,00	ALU PLATIŠČA	K0V.ČRNA
OPEL CORSA 1.216V ENJOY EASYTRONIC	2008	7.780,00	AVT.KLIMA	SREBRNA
OPEL ZAFIRA 2.0 Dil COMFORT	2004	5.680,00	KUMA	K0V.ČRNA
PEUGE0T 407 SW 1.6 HDI PREMIUM	2008	9.280,00	AVT.KLIMA	SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2008	8.680,00	PAN0R.STREHA	KOV.BEŽ
TOYOTA COROLLA 2.0 D4D	2003	4.450,00	ALU.PLATIŠČA	SREBRNA
VW POL01.2	2005	5.480,00	ALU PLATIŠČA	K0V.ČRNA
VW GOLF V PLUS 1.9 TD ICONFORTUNE	2008	11.980,00	AVT.KLIMA	mm
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4 CONFORTUNE KAR.	2007	13.980,00	AVT.KLIMA	SREBRNA
VW PASSAT 2.0 TOI NIGHUNE KARAVAN	2008	13.290,00	AVT.KLIMA	K0V.ČRNA
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenü.	Oprema	Barva
PEUGEOT 2061.41 X-LINE	2005	4.330,00	KLIMA	KOV.SREBRNA
VW VARIANT PASSAT 1.9 TDI C0MF.	1998	2.990,00	KLIMA	ZELENA
OPEL CORSA 1.0 CLUB	2003	2.620,00	PRVI LASTNIK	K0V.B0RD0
PEUGEOT 2061.41 X-LINE	2005	3.990,00	PRVI LASTNIK	KOV.SREBRNA
FIAT PUNT01.2 SX	2001	1.990,00	PRVI LASTNIK	KOV.SREBRNA
VOLKSWAGEN TOUREG 2.5 TDI AVT.	2004	14.800,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. CRN A
KIACEED1.416V	2007	6.790,00	PRVI LASTNIK	KOV. T. MODRA
JEEP GRAND CHER0KEE2.7TD AVT.4WD	2002	7.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN EOS 1.4 TSI	2010	18.900,00	12.000 KM	K0V.CRNA
MERCEDES-BENZ SLK 230 ROASTER KOMP.	1996	6.300,00	SERVISNA	KOV.SREBRNA
ALFA ROME0156 2.0 TS SELESPEED	2003	4.750,00	AVT. KLIMA	ČRNA
HYUNDAI ACCENT 1.3 GLI	2002	2.320,00	KLIMA	KOV. MODRA
FORD FIESTA VIVA 1.3	2004	4.280,00	PRVI LASTNIK	KOV. SV. MODRA
AUDI A8 4.2 QUATTRO	1996	2.650,00	AVT. KLIMA	KOV.SREBRNA
OPEL ASTRA 1.416V ENJOY	2005	6.300,00	SERVISNA KNJIGA	KOV.SREBRNA
PEUGEOT 807 2.016V SX	2003	6.500,00	AVT. KLIMA	BELA
CHEVROLET LACETT11.416V SE	2004	4.150,00	PRVA REGISTRACIJA	KOV. B0RD0
PEUGEOT 2061.1 XR	2001	2.250,00	SERVO VOLAN	KOV. MODRA
SEATIBIZA1.2 STELLA	2003	3.750,00	PRVI LASTNIK	RDEČA
RENAULT CLI01.5 DCIBILAB0NG	2003	3.480,00	KLIMA	KOV.SREBRNA
TOYOfTA COROLLA 2.0 D-4D TERRA	2003	4.550,00	SERVISNA KNJIGA	KOV.SREBRNA
FIAT PUNT01.2 SX	2001	2.350,00	CITY SERVO	KOV. SV. ZELENA
CITROEN PICASS01.616V ELEGANCE	2006	6.250,00	PRVI LASTNIK	KOV.SREBRNA
CITROEN XARA 1.6 SI	1998	1.130,00	SERVO	KOV.SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.tednik.si
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
ŽIVKOVA
OGRAJENA CENA
do 14. julija 2011
Y VREDNOSTI OD 10% DO 90%
CENE IZBRANEGA BLAGA.
Vae za zunanjo ureditev
www.zivex.si
BETONSKI VRTNI KAMIN JAMAICA
Vrtni kamin JAMAICA je izdelan iz cementa in samotne malte, barvna delovna površina, dimenzije: višina 198 cm, dolžina 86 cm, širina 56 cm, teža 260 kg, kurivo: oglje, dimenzija plošče za žar 60 x 40 cm.
"ŽIVKOVE OGRAJENE CENE" SO UGODNA MESEČNA PONUDBA MALOPRODAJNIH TRGOVIN PODJETJA ŽIVEX d.o.o. Volčja Draga IN VELJAJO KOT JE NAVEDENO V OGLASU.
V petek, 8. julija 2011 v vseh trgovinah
OB NAKUPU BOSTE OB BLAGAJNI IZŽREBALI KUPON S POPUSTOM V VIŠINI OD 10% DO 90% VREDNOSTI IZBRANEGA BLAGA. VSI NATISNJENI KUPONI VSEBUJEJO POPUSTE KI SO VNOVČLJIVI TAKOJ OB NAKUPU IN NISO PRENOSLJIVI NA DRUGE OSEBE ALI NA DRUGI DAN. IZŽREBANI POPUSTI NE VELJAJO ZA NAKUPE NA DOBAVNICO. NA TA DAN NE VELJAJO DRUGI POPUSTI. POPUST NE VELJA ZA ARTIKLE, KI SO ŽE V AKCIJI. POPUSTI SE OBRAČUNAJO NA BLAGAJNI. POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO. DEKORATIVNI IZDELKI NISO VRAČUNANI V CENO.
ŽIVEX
Vse za zunanjo ureditev
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor,Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
mFTARJ,.
KLJUČI - KLJUČAVNICE ŠTIFTAR! Poletna akcija: cilindrični vložek Titan 30-35 s tremi ključi - samo 8,99 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
UGODNO prodamo rezan les za ostrešje, deske, letve, morale, opaže ter bruna. Možna tudi dostava. Kontakt 051 325 033 in 041 642 055.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
VIŠNJE lahko dobite ali si jih nabere-te pri LEŠNIK (GRADBIRO, d. o. o.), Klepova ul. 12, Ptuj (Krčevina pri Ptuju). Tel. 02 7481403, 041 723945, fax. 02 7481404.
UGODNO prodam mešana drva bukev, gaber, hrast. Možna dostava in razrez. Tel. 041 914 263.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu, simentalko. Telefon 781 01 71.
KUPIM manjšo cisterno za gnojevko, sejalnico Olt za pšenico in ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 368 437.
PRODAM drobilnik zrnja (čekičar), cena 150 evrov, traktorske brane, 120 evrov (škropilnico podarim, 200-litrsko), vrtno kosilnico, cena 150 evrov. Telefon 031 769 481.
PRODAM bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785.
PRODAM seme mnogocvetne ljulke -travno. Telefon 02 790 72 21.
PRODAM pujske, stare 10 tednov, in telico, staro 15 mesecev. Telefon 070 896 108.
PRODAM telico simentalko, brejo osem mesecev. Kličete lahko na mobi 031 360 221.
PRODAM kravo simentalko, drugič brejo, v 9. mesecu, A-kontrole. Cena 1.100 €. Tel. 02 758 37 51.
KUPIM puhalnik Tajfun z motorjem, pajka SIP na 4 vretena 350 in tračni obračalnik SIP 200. Tel. 041 261 676.
KUPIM suhe bučnice. Pridem na dom. Plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM oddamo opremljeno eno-sobno stanovanje na Ptuju. Telefon 041 915 645.
PRODAM dve novi stanovanji na Rogaški 30, Ptuj, pri Roku, I. in II. etaža, 65 in 68 m2. Tel. 041 624 904.
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 EUR/dan, 041 302 820.
V	NAJEM oddamo manjše dvosobno stanovanje v centru Ptuja - 50 m2, lepo, popolnoma obnovljeno, prvo nadstropje. Informacije na tel. 031 320 616.
NEPREMIČNINE
PRODAMO novejše enosobno stanovanje v velikosti 42 kvadratnih metrov na Ptuju. Telefon 041 81 77 37.
PRODAM gradbeno parcelo v Gajev-cih. Telefon 031 233 264.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Ki-carju z lepim razgledom na Ptuj, takoj vseljivo. Tel. 041/906-617.
V NAJEM ODDAM poslovni prostor, primerno za skladišče ali preureditev v stanovanje. Telefon 031 769 481.
ODDAM opremljeno trisobno stanovanje, v urejenem in mirnem bloku v Ptuju, Kvedrova 4, v bližini bolnice. Telefon 040 522 272.
Po pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju, pod. opr. št. st. 1072/2010 z dne, 17. 6. 2011, na podlagi 327., 330., 331., 332., in 333. člena ZFPPIPP (Ur. l. RS 52/2010) MTD, d. o. o. - proizvodno, storitveno in trgovsko podjetje - v stečaju objavlja
drugo prodajo
nepremičnega premoženja zgoraj imenovanega stečajnega dolžnika z javno dražbo:
1.	prodaja nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, in sicer: nezazidano stavbno zemljišče na ureditvenem območju obrtne cone Kidričevo v izmeri 27.779,00 m2, na parcelnih številkah 1011/1 in 1020/1, ki sta vpisani pri z. k, vložku 815, k. o. Lovrenc na Dravskem polju,
za izhodiščno ceno: 999.000,00 EUR
Nepremično premoženje se ponudi v prodajo po ceni, ki je za 40 % nižja, kot jo je določil sodno zapriseženi cenilec.
2.	Znesek varščine 5 % izklicne cene: 49.950,00 EUR z možnostjo izročitve nepreklicne bančne garancije v skladu z določili četrte točke, 333. člena ZFPPIPP
3.	Izklicna cena se bo na javni dražbi povečevala za pet odstotkov izklicne cene, oziroma za 49.950,00 EUR.
4.	Plačilo varščine se opravi na TR 0451-5000-1713-431 pri NKB, d. d., Maribor, najpozneje dan pred javno dražbo.
5.	Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe dati pisno izjavo, da ni ovir za sklenitev pogodbe iz prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP Prodajna pogodba se sklepa pod odložnim in razveznim pogojem iz 341. člena ZFPPIPP
6.	Sklenitev kupoprodajne pogodbe v petnajstih dneh po dnevu javne dražbe. Plačilo kupnine v roku trideset dni po podpisu pogodbe.
7.	Na javni dražbi lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne osebe in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi.
8.	Pri prodaji premoženja ima občina Kiričevo zakonito pravico uveljavljati predkupno pravico.
9.	Vso premoženje se proda po načelu videno-kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa plača kupec. Prodajalec ne odgovarja za stvarne napake premoženja, ki je predmet prodaje.
10.	Čas in kraj javne dražbe:
a)	čas javne dražbe - 23. 8. 2011 ob 9. uri
b)	kraj javne dražbe - Trg Leona Štuklja 5/II, Maribor
11.	Vse informaciji o prodaji nepremičnega premoženja je možno dobiti vsak delovni dan po predhodnem dogovoru z upraviteljem stečajnega postopka na telefonski številki 02-251-69-58 in 040-848-077.
V CENTRU mesta, Krempljeva ulica 2 na Ptuju, oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na telefon 041 212 136.
TAKOJ zaposlim avtokleparja z izkušnjami. Stanko, telefon 031 502 448. Stanislav Šoštarič, s. p. Avtokle-parstvo, Sodinci 21 c, Velika Nedelja.
IMATE VESELJE do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
MOTORNA VOZILA
PRODAMO ford fiesto, letnik 1998, vozen, in sekač za drva, 6 ton, nov. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 80 76 44.
RAZNO
SPALNICO, raztegljiv kavč s foteljema, kuhinjske elemente z mizo in stoli, prodam. Telefon 041 820 314.
OSAMLJEN moški brez obveznosti, redno zaposlen, išče prijateljico ali partnerico za resno zvezo do 55 let. Kliči dopoldan na tel. 051 736 689.
PRODAM dvosed in enosed za dnevno sobo, posteljo za eno osebo po minimalni ceni. Tel. št. 070 218 699.
DEKLIŠKO KOLO (za starost od 8 do 14 let), lepo ohranjeno, in računalniško mizico (50 x 63 cm), leseno, s tremi izvlečnimi policami, na kolescih, ugodno prodam. Tel. 02 787 0970.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ASFALTIRANJE CESTf DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
N0TESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
MostiCek, proteze In bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri konceslonarju. do t2 obrokov Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Prevl|anje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
BMIM
E)@ M i«
m
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
www.tednik.si
Po nekajletnem premoru smo se ponovno odločili pripraviti akcijo
nutukur/icu
^O^ETJA aoti.
Vvsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov. RADIO TEDNIK PTUJ, D.O.O.; Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše natakarice oziroma natakarja.
Adria Ankaran
Zmagovalec/ka bo prejel/a nagrado, ki jo poklanja podjetje ADRIA ANKARAN, ki bo zmagovalcu podarilo 3 dnevni paket razvajanja v Hotelu Convent ***(*) za dve osebi, prav tako pa bo nagradilo enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bo podarilo 1 dnevni paket razvajanjav Hotelu Convent ***
za dve osebi.
Naj kelnarali naj kelnarca po 'vašem izboru bo prejel/a:
3 dnevnipaketza dve osebi
*	1 x nočitev z zajtrkom
*	2xpotpenzion
*	1xata cart večerja v novi Restavraciji Convent
*	Dvoposteljnasoba vHotetu Convent***(*j
*	Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko ■vodo
Turistična taksase plača na recepciji
Izmed vas, ki boste pošiljaliglasove bomo izZrebbU:
1 dnevni paket za dve osebi
*	1 x nočitev z zajtrkom
*	Dvoposteljna soba vHotetu Convent***(*j
*	Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Turistična taksaseplača na recepciji
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade
za srečne izžrebance, ki boste glasovali. Nagrade nam podarjajo še:
•	Vstopnice za Termalni Park Term Ptuj
•	Kosila za 2 osebi - Gosilna PP
•	Kosila za 2 osebi - Gostilna
Ribič
•	Kosila za 2 osebni - Restavracija Pan
•	Darilni paket - Ptujska klet
•	Vstopnice za kopanje s kosilom v Bio termah
•	Pragerska velikanka - Mesnice Fingušt
•	Knjižne nagrade
Akcija poteka od 1.7. - 19.8.2011.
Zmagovalec/ka akcije bo objavljena v torek 23.8.2011, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
GLASOVALNI KUPON
H*) natakar/ica ~ ^O^BTjAaon.
Glasujem za: _
Naziv in naslov lokala:
Ime in priimek glasovalca: Naslov: _
Telefonska številka:
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite najkasneje do18.7.2011 v na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj ®
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PVC - LES - ALU
߀LCONT d.o.o.
folcovo&fi	*Dcuta êeâedo, oêoefccje
www.belcont.si, tel.: 02 741 13 80, GSM: 041 316 505
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, je kot cvet, ki nenehno poganja, kot svetloba, ki dušo obliva, je ljubezen, ki v srcu prebiva.
SPOMIN
4. julija je minilo leto žalosti, ko nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat, stric in svak
Ivan Gomzi
IZ SLAVŠINE 43 B
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
V globoki žalosti: mama, ata, brata Andrej in Vlado z družinama ter svak Vinko z družino
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ion priaita
¡jmkova cesta 3, rtuj 1:02 77645 61 ita.pusnik@amis.net
www.Irixerstvo-brtglta.com
NOVO: LINIJA KÉRASTASE
Prireditvenik		1
Petek, 8. julij		
12.00 Ptuj, Terme: Bazeni energije - tradicionalni družabni dogodek za dijake in študente
v organizaciji Kluba Ptujskih študentov 16.00 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla: zaključek letošnjega 10. oratorija; sv. maša - v
nadaljevanju kulturni program udeležencev 18.00 Videm: 2 kroga poletne lige ŠD As
20.30 Slovenska Bistrica, grad: Starobistriški večeri kulture - gledališka predstava Martin
in Gregor ali od junaka do bedaka 20.30 Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem v narečju Jesenska poroka
avtorja in režiserja Tončka Žumbarja in v izvedbi KD Simona Gregorčiča 21.00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje 2011 - koncert pevskega tria Eroika
Sobota, 9. julij
15.00 Grajena, športni park: Vaške igre 2011; tekmovanje v nogometu, vlečenju vrvi in skoku v daljino za naziv najposkočnejšega Grajenčana, v organizaciji ŠD Grajena 17.30 Vurberg, grad: srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji DU Vurberk 20.30 Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem v narečju Jesenska poroka
avtorja in režiserja Tončka Žumbarja in v izvedbi KD Simona Gregorčiča 21.30 Ptuj, Terme: predstava MG Ptuj in HNP Varaždin „ Komedija o loncu" Tita Makcija Plavta, v režiji Borisa Kobala
Nedelja, 10. julij
9.00 Pohorje, Ruška koča: 8. tradicionalna prireditev - Igramo in kuhamo na Ruški koči;
tekmovanje v kuhanju pohorskega piskra in igranju na diatoničo harmoniko 19.00 Slovenska Bistrica, dvorana Glasbene šole: Poletje v Laporju 2011: koncert pianista Nejca Kampleta
20.30 Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem v narečju Jesenska poroka
avtorja in režiserja Tončka Žumbarja in v izvedbi KD Simona Gregorčiča 21.00 Ormož, Dom Kulture: festival Ormoško poletje 2011; komedija Šentjakobskega
gledališča Ljubljana - Mali diktator, v režiji Tijane Zijanic 21.30 Ptuj, Terme: predstava MG Ptuj in HNP Varaždin „ Komedija o loncu" Tita Makcija Plavta, v režiji Borisa Kobala
KINO PTUJ
Petek, sobota in nedelja, 8., 9. in 10. julij: 17.00 v slovenščino sinhronizirana komedija Zlatolaska; 19.00 komedija Prekrokana noč 2; 21.00 Art program: drama Dobro srce
Program TV Ptu,		( nmjrt WAMISA }	1
Oddaja v soboto ob 21.00 in nedeljo ob 10.00: GLASBENA ODDAJA - PLANET POLKA, nastopajo: ansambel Tonija Verderberja, Zreška pomlad, Alpski kvintet, Edvin Fliser, Toni Gašperič, Maja Oderlap, Šentjurski muzikantje, Jesensko cvetje, Podkrajski fant			
		je in Iskrice iz Laškega	
www.tednik.si
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša sodelavka
Slavica Krumpak
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Sodelavci Upravne enote Ptuj
ZAHVALA
ob soočanju z resničnostjo minljivosti in odhoda naše drage
Jelke Bezjak
IZ PTUJA
vsem, ki ste se na ptujskem pokopališču poslovili od nje z zavedanjem, da tisti, ki so se v sobivanju z nami s tolikimi sledovi zapisali v naše srce, nikoli zares ne odidejo, temveč vedno, globoko v nas, ostajajo z nami ... Posebej se zahvaljujemo družbam Špar, Tuš in Talum, učiteljicam in učencem OŠ Mladika, vsem patrom minoritom za opravljen pogrebni obred ter govorniku za besede slovesa.
Njeni najdražji

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice, babice in tašče
Angele Bela
IZ ZABOVCEV 85
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni mnogo prerani zadnji poti, nam izrekali sožalje, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše, darove cerkvi ter nam pomagali v najtežjih trenutkih.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, govornicama ter ge. Marjani za molitev.
Žalujoči: mož Rajko, hčerki Silvija in Metka
z družinama
Preteklo je nešteto solz, življenje naše se je spremenilo, nič več ni tako, kot je bilo. Hiša, dvorišče, travniki in gorica, vse pusto - prazno se nam zdi, odkar te, draga naša mama, babica in prababica, več med nami ni.
ZAHVALA Elizabeta Toš, roj. Čuček
IZ ŽUPETINCEV 31
28. 10. 1929-20. 6. 2011
V bolečini smo potolaženi, da ste bili, dragi sorodniki, prijatelji in sovaščani, v teh težkih trenutkih z nami, nam izrekali sožalje, prinašali cvetje, sveče ter darovali za sv. maše, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo teti Ivici za nudeno pomoč.
Zahvala g. župniku za opravljeno cerkveno slovo, cerkvenim pevcem, ljudskim pevcem, ge. Mariji za molitev ter govornikoma g. Žižku in g. Maksu za besede slovesa. Hvala podjetjema Unior in Sodexo. Hvala društvom GD Cerkvenjak, upokojencem iz Cerkvenjaka, RK Cerkve-njak, Društvu mladih Vitomarci, KUD Vitomarci, Društvu gospodinj Vitomarci.
Hvala tudi pogrebništvu Almaja iz Lenarta za korektno opravljene storitve.
Žalujoči: njeni najdražji
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin nate bo vedno živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
Eme Zadravec
IZ SODINCEV 60
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivom PP Ormož, Palfinger, d. o. o., Maribor, Vargas-al, d. o. o., Kidričevo, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala pogrebnemu podjetju Aura, g. župniku, govorniku g. Tončku Žumbarju, nosilcem križa, luči in zastav ter ge. Mariji za molitev, pevcem. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Njeni najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Matilde Galun
Z RIMSKE PLOŠČADI 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in izrekli sožalja.
Posebno se zahvaljujemo hajdinskemu g. župniku nadde-kanu Marijanu Feslu za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o., iz Vidma pri Ptuju.
Žalujoči: sin Rado z družino

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica
Darka Kokola
IZ BREZOVCA 31 A, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo govorniku g. Tončku Žumbarju za poslovilne besede, pevskemu zboru za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: brata in sestri z družinami
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, a v srcu ostala globoka je bolečina.
SPOMIN
Minilo je eno leto, odkar nas je zapustila naša draga
Elizabeta Belšak
in minilo je 16 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Janko Belšak
IZ VELIKEGA OKIČA 5
Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njunem grobu.
Vajini najdražji
■i
d 1
Ptuj • Pri Kostanjevčevih v Spuhlji pestujejo trojčke
Matija, Jernej in Andrej lepo napredujejo
V Spuhlji 18 smo obiskali mlado družinico s trojčki, Matijem, Jernejem in Andrejem, ki so se Zvonku in Anji Kostanjevec rodili 9. novembra leta 2010. Jutri bodo stari osem mesecev.
Na prvem pregledu so jima povedali, da bosta imela dvojčke, na drugem pregledu, teden kasneje, so bili že trije. Že prva novica, da bosta dva, je Anjo in Zvonka zelo presenetila, saj v sorodstvu ne po eni, ne po drugi strani še ni bilo dvojčkov, kaj šele trojčkov. Anja pa si ni mogla kaj, da zdravnici ne bi rekla, da je drugič več ne bo k njej na pregled, ker ji je vsakič napovedala več otrok; bodo na tretjem pregledu že štirje, se je vprašala. To je bilo malo bolj za šalo kot zares. Kakorkoli že, pri dveh mesecih nosečnosti sta vedela, da bosta kmalu mama in ata treh otrok. Do 22. tedna nosečnosti je potekalo vse normalno, potem pa so ugotovili, da je Andrej začel zaostajati v rasti, zato so jo nemudoma sprejeli v mariborsko bolnišnico, kjer je bila mesec in pol na opazovanju. Kljub temu da je Andrej zaostajal v rasti, je vse potekalo v okviru normativov, so jima dejali. Rodila je v 27. tednu, v začetku 7. meseca, do poroda je bolj ali manj mirovala, ker so želeli, da bi nosečnost trajala čim dlje. Ko ji je odtekla
voda, so jo nemudoma odpeljali v ljubljansko porodnišnico, kjer so jima odkrito povedali, da ne vedo, kako se bo vse skupaj odvilo glede na to, da so otroci tako majhni, Andrej je imel ob rojstvu 725 gramov, Jernej 960 in Matija 1050 gramov. V slabem stanju niso bili samo zaradi teže, čeprav so v teži napredovali, ampak tudi zaradi notranjih organov, ki se niso razvijali, kot bi se morali. Problem je bil, pove Anja, da pljuča niso bila dovolj razvita, čeprav je prejemala ustrezna zdravila. Šele kasneje so ji povedali, da pri enih mamicah prime, pri drugih ne, odvisno od telesa. Šok je, ko vidiš tri tako majhne otroke s cevkami v inkubatorju, pove. Zdravstveno osebje jima je vseskozi stalo ob strani, skušali so jima kar najbolje predstaviti stanje. Prvi štirje dnevi so pri nedonošenčkih najbolj kritični, če v tem času pride do možganske krvavitve, prognoze niso najboljše. Vse drugo se da urediti, če pa gre za možgane, je veliko vprašanje. Samo nekaj ur pred potekom kritičnega obdobja, teh štirih dni, so se pri
Foto: Črtomir Goznik
Zakonca Kostanjevec s svojimi tremi malimi možmi, ki so že na začetku svoje življenjske poti pokazali, da so veliki borci.
Andreju pojavile možganske krvavitve, dve krvavitvi tretje stopnje, najvišja je četrta stopnja. Obe krvavitvi sta se prelili v četrto stopnjo, pripravili so ju na najhujše, povedali, da mu ni pomoči, ker je to tako, kot če
Velika Planina • Izlet društva Sožitje Ptuj
Ko male stvari veliko pomenijo
Društvo Sožitje Ptuj, ki vključuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, je minulo soboto organiziralo dolgo planiran izlet na Veliko Planino.
Ptujsko Sožitje, ki vsako leto poskrbi za srečanje članov in ponudi več zanimivih ogledov različnih krajev, je pred poletnimi dopusti izpeljalo zanimiv izlet na Veliko Planino.
Tega se je udeležilo 50 članov, prvo postojanko pa so imeli v Trojanah. Pot so nato nadaljevali proti Kamniku, kjer sta jih pričakala član Rotary kluba Ptuj Mitja Nagode in njegova žena Breda,
ki v Kamniku tudi stanujeta. Za izletnike sta pripravila zanimiv ogled starega mestnega jedra, od koder so se nato povzpeli do kapele sv. Eligije na Malem Gradu. Na Stranjah so si ogledali cerkev sv. Benedikta, ki je bila zadnja postojanka pred prihodom na cilj.
Velika Planina, ki je največja visokogorska pašna planina na slovenskem, je izletnike očarala.
Vozili so se z gondolo, sprehajali po planšarskih kočah in pokušali domače mlečne dobrote. Tudi pot nazaj jih je popeljala na ogled še nekaterih lepot naše države. V vsakem primeru je bil to za člane društva zelo pomemben dan. Prijetno druženje so združili s poučnimi ogledi, kakšna nova dogodivščina pa jih zagotovo čaka tudi jeseni.
Dženana Kmetec
odraslega človeka zadeneta dve možganski kapi. Anja je bila tako prizadeta, da ni mogla več vzdržati v bolnišnici, prostovoljno jo je zapustila, odšla je v njuno ljubljansko stanovanje, od koder se je vsak dan vračala v bolnišnico, saj z Zvonkom nista mogla ničesar narediti, samo čakati, kaj bo, ker ga zaradi problemov s srcem tudi niso mogli operirati. Anja in Zvonko sta v teh hudih trenutkih zmogla toliko moči, da sta se pogovorila z zdravnico, povedala, da tudi onadva ne bosta vztrajala pri nemogočem, da bosta počakala, v srcu pa sta si oba želela, da bi se tudi za njunega Andreja, ki je še naprej dobival infuzije in protibolečinsko terapijo, vse drugo zdravljenje pa je bilo ukinjeno, izteklo najbolje. Tudi krst so naredili, ker je bilo le še vprašanje dni, ur, ker nihče ni vedel, kaj bo, tako so jima vsaj rekli. Ko se je neko jutro vrnila, štiri dni potem, ko se je pojavila krvavitev, jo je zdravnica razveselila z novico, da je Andrejevo stanje stabilno, kot še po porodu ni bilo, vse se je uredilo, dihalne poti, kri, sladkor, tudi krvavitve so se ustavile, zato morajo zdravljenje nadaljevati, so dejali. 10. januarja letos sta domov najprej prišla Matija in Jernej, deset dni kasneje pa tudi Andrej, ki je bil še nekaj tednov
na kisiku. Od takrat dalje se trojčki Kostanjevčevih lepo razvijajo, ta večja imata pri osmih mesecih okrog 8,5 kg, Andrej 7 kg. Skrb zanje si zakonca Kostanjevec delita, Zvonko dela od doma za eno od ljubljanskih firm, to je velika prednost, pravi Anja, da ji lahko pomaga, pomagajo pa tudi ostali domači, če je potrebno, saj kot pove ena od babic, Marija Kostanjevec, so vsi komaj čakali, da se rodijo in pridejo domov, mednje. Pri osmih mesecih so že zelo razigrani, pravi mali navihanci. V sen jih morata obvezno zazibati oba, ker je sicer glasno, čez dan pa jih lahko oskrbi sama, ker so zelo potrpežljivi otroci. Sreča je, da že tri mesece spijo celo noč, tako da se lahko naspita in nabereta novih moči za svoje tri male korenjake, ki iz dneva v dan zahtevajo več pozornosti svojih staršev, z vsakim posebej se je treba pogovarjati, sicer so užaljeni; vsak hoče imeti celega človeka. Anja in Zvonko upata, da ju življenje nikoli več ne bo tako zelo preizkušalo, da bodo vsi skupaj srečno in zadovoljno živeli, da se bodo malim korenjakom izpolnila vsa pričakovanja. Njuna sreča je danes neizmerna ne glede na ves trud, ki ga mali korenjaki zahtevajo.
MG
Utrinek z izleta
Foto: Sožitje Ptuj
Napoved vremena za Slovenijo
je na Lovrenca in Antona 1J'32
Danes bo sončno, ponekod bo pihal okrepljen jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 26 do 32 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in vroče. Pihal bo jugozahodn ih.
Črna kronika
Zdrogiran z ukradenim skuterjem
4. julija ob 16.15 so policisti Policijske postaje Maribor II na Regentovi ulici v Mariboru ustavili 27-letnega voznika skuterja. Policisti so izvedli predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom prepovedanih drog, ki je bil pozitiven. Zato so odredili strokovni pregled, ki ga je voznik odklonil. Med postopkom so ugotovili, da je bilo vozilo isti dan odtujeno v Mariboru. Vozilo so zasegli in voznika pridržali. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Tatvina bodo policisti zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu, sledi še obdolžilni predlog.
Takoj ob vozniško
4. julija zvečer ob 22.05 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Leskovcu, kjer je hitrost vožnje s splošnim predpisom omejena na 50 km/h, z laserskim merilnikom hitrosti izmerili 20-letnemu vozniku začetniku osebnega avtomobila Citroen xsara hitrost 122 km/h. Zoper voznika so podali obdolžilni predlog. Za navedeni prekršek je predpisana globa najmanj l200 evrov in 18 kazenskih točk.
Našli dva ukradena BMW
2. julija ob 12.30 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz države kontrolirali 43-letnega državljana Belgije. Ob kontroli osebnega vozila znamke BMW X5 so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno leta 2009 v Nemčiji. Vozilo so zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Prikrivanje bodo policisti zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
V torek, 5. julija, ob 15.00, pa so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz države kontrolirali 36-letnega državljana Slovaške. Ob kontroli osebnega vozila znamke BMW X5 so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno leta 2011 v Bolgariji. Vozilo so zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Prikrivanje bodo policisti zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Prijeli pijane tatove
Tretjega julija zgodaj zjutraj so policisti Postaje prometne policije Maribor na Ljubljanski ulici v Mariboru ustavili 22 letnega voznika osebnega avtomobila iz Maribora. V vozilu sta se nahajala tudi 18-letna moška iz Maribora. Ob kontroli osebnega avtomobila Opel astra so policisti ugotovili, da je bilo vozilo junija odtujeno v Mariboru in je imelo nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. V prtljažniku avtomobila so našli večjo količino alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, za katere so ugotovili, da izvirajo iz vloma v gostinski lokal v Mariboru. Vozilo in druge predmete so zasegli. Ugotovili so tudi, da je voznik vozil v cestnem prometu motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Odredili so mu preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,03 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika in potnike so pridržali. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Velika tatvina bodo policisti zoper njih podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.