Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIII. - Štev. 3 (623)	Gorica	-	četrtek	19.	januarja	1961	-	Trst	Posamezna	številka	L	30
Cerkev v letu 1960
Italijanski problemi
Čeprav življenje Cerkve — ki je mistično telo Kristusovo — ne moremo presojati zgolj iz zunanjih, vidnih dogodkov, vendar so tudi ti le nekako dokaz življenjskosti Cerkve in njenega vpliva v svetu. Zato oglejmo si nekaj takih najznačilnejših dogodkov iz preteklega leta 1960.
PRVA RIMSKA SINODA
Prvi dogodek je bila prva rimska sinoda. Zaradi te sinode bo šlo leto 1960 v zgodovino. Sinodalne konstitucije predstavljajo smernice vodnice za to, kar naj bi bila idealna škofija. Skrb, s katero so izvedli pripravo, usposobljenost številnih oseb, ki so se sinode udeležile, pozornost, s katero je papež osebno sledil poteku del, nam povedo, kako velika je vrednost te listine, ki čeprav se tiče samo Rima, ostaja kljub temu vzorec za vse škofije na svetu, številne vesti, ki prihajajo v tem pogledu v Rim, nam potrjujejo, da bodo po svetu sledili kmalu temu zgledu. Tudi veliko popraševanje po izvodih z naslovom: Prima Romana Sl-nodus, nam to potrjuje. Prva rimska sinoda je torej znak močnega notranjega življenja in težnje, po obnovi, ki se poraja v duši prve škofije na svetu.
DRUGI VATIKANSKI
VESOLJNI CERKVENI ZBOR
Drugi dogodek je pričetek pripravljalnega obdobja drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Leto 1959 je bilo leto začetka; sveti oče je takrat odprl svoje srce in povedal svoje želje. V letu 1960 pa je bil že organiziran ves kompliciran ustroj komisij in tajništev. Nad 700 oseb, ki jih je papež izbral med največjimi specialisti vsega sveta, je na delu in avdienca, ki jim jo je dovolil sveti oče, je bila neka vrsta predkoncila. Zvezki, ki vsebujejo listine in poročila o pripravljalnih delih, izhajajo drug za drugim in jih bo vseh deset. Pred nekaj dnevi smo pričeli z letom 1961. Bo v tem letu prišlo do uradnega sklicanja drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora? Velik napredek v pripravljalnih delih bi nam omogočil to misel. Toda stvarno gre za odločitev, ki je odvisna izključno od volje svetega očeta, in ne bi bilo modro, če bi se spuščali v predvidevanja. Dejstvo, da smo blizu drugega vat. ves. cerkv. zbora torej dokazuje ne samo težnje po obnovi, marveč večno mladost kristusove Cerkve, ki je vedno odprta za nov napredek in razvoj.
NOVI LITURGIČNI ZAKONIK
Tretji dogodek, ki nam je najbolj ostal v spominu v letu 1960, je bila proglasitev novega zakonika rubrik rimskega brevirja in misala. Sveta maša je dejansko večno žrtvovanje Kristusa na oltarju, središče in vir vsega življenja posvečujoče milosti. Brevir je uradna molitev Cerkve, ki se v vseh urah in v vseh krajih neprestano dviga v nebo v počastitev Boga in za potrebo vsega sveta. Po daljši dobi se je čutila potreba pregledati in urediti vse doslej veljavne predpise, ki so zelo številni in komplicirani. Prav zahteva časa, v katerem živimo, se zdi je zahtevala revizijo. Delo je bilo dovršeno in nove rubrike so stopile v veljavo s prvim januarjem 1961. Ne gre še za tisto splošno in globoko reformo, ki jo morda hranijo za prihodnji koncil. Toda je vendar le nekaj, kar neposredno zadeva razvoj liturgičnega koledarja in rimskega brevirja. Morda bi se komu utegnilo zdeti, da to zanima samo duhovnike. Toda tudi verniki bodo morali čutiti učinke nove zakonodaje predvsem v poteku liturgičnega koledarja. Nova ureditev zanima življenje vso katoliško Cerkev, kajti vsa Cerkev moli in vsak dan daruje sveto daritev za rešitev in posvečenje vsega človeštva.
SVETNIKI LETA 1960
Prav ta svetost je tista, ki neprestano prikazuje notranje življenje katoliške Cer-
kve očem sveta. V teku leta 1960 sta bila proglašena dva nova svetnika: sv. Gregorij Barbarlgo in sv. Janez di Ribers. Oba sta bila škofa, ki sta imela velik vpliv na družbo svojega časa. Morata pa tudi služiti kot vzor za naše čase.
POVEČANJE KARDINALSKEGA ZBORA
Izraz tega notranjega življenja katoliške Cerkve je tudi neprestano večanje škofij in vseh organov, ki predstavljajo organizacijo katoliške Cerkve. Med temi je najbolj znamenit organizem kardinalski zbor, ki je v teku leta 1960 doživel pomembno povečanje ne samo po številu, ki se sedaj vedno bolj oddaljuje od doslej tradicionalnega števila 70, marveč tudi po pomenu. Z enodušnim zadovoljstvom so vsi narodi vzeli na znanje imenovanja predstavnikov otokov Filipinov, Japonske in nastajajoče Afrike za kardinale. Do teh imenovanj je namreč prišlo prvikrat v zgodovini katoliške Cerkve. Sedaj pa je bilo objavljeno, da bo prvič imenovan tudi kardinal iz Venezuele. Novoimenovani kardinali morajo izpopolniti boleče praznine, kot je na primer praznota, ki jo je pustil za seboj kardinal Stepinac, ki je dal svetu redek primer zvestobe in iskrene odločnosti.
CERKEV V MOLKU
Ta spomin nas pripelje k trpljenju Cerkve molka. Kristusov namestnik na zemlji jo ima stalno v svojih govorih. Preganjanje v najrazličnejših oblikah se še dalje neusmiljeno nadaljuje. Zdi se, da se v številnih pokrajinah še bolj širi. Je
Po nauku Marxa in Engelsa in njegovih učencev ter današnjih komunističnih propagandistov bi moralo v deželah, kjer pridejo na oblast komunisti, kmetijsko vzorno uspevati, tako da bi bil problem prehrane enkrat za vselej rešen: vsak bi dobil kar in kolikor potrebuje in želi; oziroma vsak bi se usedel k mizi in si naročil, kar si poželi, brez skrbi za račun. Toda današnja stvarnost je v komunističnih deželah čisto drugačna kot si jo komunistični veljaki zamišljajo v teoriji. Kako »vzorno« uspeva kmetijstvo na primer v današnji Rusiji, je na dolgo in široko govoril Nikita Hruščev na zasedanju Centralnega komiteja Kom. partije pretekle dni.
Že lani se je Hruščev znesel nad odgovornimi vladnimi funkcionarji, ker je velike površine žita v klasju pokril sneg, ker so žetni stroji prispeli prepozno. Zaradi tega je padel v nemilost tajnik KP iz Kazakstana, Beljajev. Letos pa so si predsedniki kolhozov in sov-hozov zmislili drugače: ker oči-vidno niso dosegli predvidene količine žitnega pridelka, so pri privatnih kmetih nakupili količino žita, ki jim je primanjkovala, in so potem za kritje teh stroškov (za nakup žita) zaprosili državo za pomoč. Številke so se seveda ujemale, toda plan ni bil izpolnjen. To je prišlo na uho Hrušče-vu, ki je vse odgovorne funkcionarje ostro napadel in jim zagrozil z odstopom. Tako je partijskemu tajniku iz Azbergajdžana Ah-dukhovu očital, da imajo v tej republiki več krav kot državni hlevi. Potem je prišlo na dan, da je v minulem letu poginilo zaradi pomanjkanja sena v Georgiji 200 tisoč glav živine; v deviških zemljah Sibirije pa se je donos žita
to večna zgodovina mističnega Kristusovega telesa, v katerim se obnavlja trpljenje, ki je predpostavka za Njegovo zmagoslavje. Med temi zmagoslavji pa ne smemo pozabiti na 37. mednarodni evharistični kongres, ki je leta 1960 v Monakovem nadvse veličastno uspel. V tisočletni zgodovini katoliške Cerkve ni bilo doslej nikoli videti tako velikih in tako vdanih množic, ki so izkazovale čast Najsvetejšemu v oltarnem zakramentu.
OBISK ANGLIKANSKEGA NADŠKOFA FISHERJA
Ta splošen vtis moči in mladosti v življenju katoliške Cerkve je morda razlog, iz katerega danes številne iskrene duše obračajo oči k njej. V to ozračje moramo vključiti avdienco, ki jo je dovolil papež anglikanskemu nadškofu dr. Fisher-ju, ki je zbudila v svetu toliko komentarjev in fantazij. Naravno, katoliška Cerkev ne more dati nobenih dogmatičnih ali doktrinalnih koncesij, toda istočasno ne sme pozabiti božje zapovedi ljubezni, za katero daje sveti oče stalen zgled. Hoditi med tema dvema skrajnostima ni tako preprosto, kakor je prav dejal predsednik tajništva za zedinjenje kristjanov kardinal Bea. Toda Sveti Duh bo podpiral vse, da bodo našli pot, ki vodi k zaželenemu cilju.
NEODVISNI NARODI V AFRIKI
Velika značilnost za leto 1960 je bila neodvisnost številnih afriških narodov, ki je privedla črno celino na svetovno po-zornico. 27 držav je že dobilo neodvisnost, drugih 20 pa bo do nje v kratkem prišlo. Katoliška Cerkev je bila vedno navzoča, kot je bila navzoča poprej, ko je z materinsko skrbjo pripravljala te narode na priznanje njihove državljanske zrelosti.
občutno zmanjšal v primeri z letom 1958.
Vse to in druge pomanjkljivosti je podžgalo Hruščeva, ker je bilo prav kmetijstvo njegova na-da. Saj je za leto 1965 napovedal, da bo Sovjetska zveza presegla Ameriko tudi na kmetijskem področju. Toda namesto da bi napredovala, je še nazadovala. Leta 1958, ko je Hruščev bil na višku svoje moči in je v znanem sedemletnem planu napovedal gospodarsko tekmovanje z ZDA, je znašal pridelek žitaric v Sovjetski zvezi 141 milijonov ton. Toda že v naslednjem letu je proizvodnja padla na 125 milijonov ton. V letu 1960 je pa pridelek ostal približno na isti višini, kljub temu da so posejali velike površine v deviških predelih Sibirije. Po planu pa bi moral znašati pridelek žitaric v letu 1960 151 milij. ton, leta 1965 pa od 170 do 180 milijonov ton.
Pretekli teden v petek je belgijska zbornica po dramatičnem spopadu med vlado in socialisti odobrila tako zvani »enotni zakon« o varčevanju, zaradi katerega so socialistični sindikati oklicali splošno protestno stavko, ki je trajala več kot dvajset dni. Za zakon je glasovalo 115 poslancev, proti pa 90. S tem je ministrski predsednik Eyskens zaenkrat zmagal v boju s socialistično opozicijo, ki je hotela po vsej sili preprečiti odobritev omenjenega zakona.
Stavkovno gibanje v Belgiji pojema iz dneva v dan, toda kljub temu duhovi niso še pomirjeni. Metalurški sindikati so zagrozili, da bodo ugasili visoke peči, s čimer bi vsa industrijska proizvodnja zastala. — Štiri sto socialističnih osebnosti med poslanci, senatorji in župani je zahtevalo sprejem pri kralju Baldovinu, od ka-
Medtem ko Francijo in Belgijo pretresajo globoke krize, ki v bistvu izvirajo iz zunanjepolitičnih razlogov (izguba kolonialnega gospodarstva), uživa Italija v tem oziru kar zavidljiv mir, ker na srečo nima kolonialnih problemov. Zato pa imamo v italijanskem političnem življenju bolj v ospredju notranje socialne, politične in gospodarske probleme, kateri, . čeprav niso tako enostavni in lahko rešljivi, vendar polagoma, polagoma napredujejo in ob mnogo-stranskih pobudah dozorevajo za pravične in stvarne rešitve.
Temeljni politični problem v I-taliji je vprašanje zadostne in stalne večine demokratičnih sil, ki bi jamčil za uspešen razvoj demokracije, se okrog njega sučejo vsa ostala vprašanja, ker se pač politične stranke zavedajo, da je od rešitve tega temeljnega problema v veliki meri odvisno uspešno reševanje važnih gospodarsko - socialnih problemov. Vendar pa kljub temu ne manjka poskusov in pobud za skladno in vzporedno reševanje vseh problemov obenem.
TRIKOTNA KONFERENCA
Ena takih originalnih pobud je prav gotovo zamisel takozvanih »trikotnih« konferenc med predstavniki vlade, delavcev in delodajalcev. Prva taka konferenca je bila minuli teden v Rimu. Udeležili so se je predstavniki gospo-
Zaradi tega so pred tremi tedni odstavili kmetijskega ministra Mackeviča in ga poslali na počitnice v Kazakstan. Toda Hruščeva žuli čevelj ne toliko zaradi zmanjšane proizvodnje kot take, ampak ker je država v nove zemlje vložila velika finančna sredstva, ki namesto dobička prinašajo še zgubo in, kar je tudi zelo važno, ker nedonosnost zemlje v novih predelih odvrača ljudi od vzhodnih pokrajin, na katere se v svojem srcu ozirajo Kitajci...
IN KITAJSKA?
Pravkar je vlada komunistične Kitajske priznala, da je bilo zaradi suše, poplav in drugih naravnih nesreč uničenega polovica kmetijskega pridelka.
Zaključkov menda ni treba delati. Napravi naj si jih vsakdo sam, če dodamo še, da v Tibetu vlada velika lakota odkar so to deželo zasedli kitajski komunisti.
terega zahtevajo popolno avtonomijo za Valonsko.
Kot znano, v Valoniji prevladujejo francosko govoreči prebivalci, politično laično-socialistično usmerjeni, bolj republikanci; Flamci pa, katerih je pet milijonov, se trdo držijo svojega jezika in vere (katoliške) in so po tradiciji monarhisti. Zato se ob vsaki resnejši težavi pojavijo separatistične težnje.
NADŠKOF FISHER JE ODSTOPIL. Poročajo, da je canterburški nadškof Fi-sher odstopil. Svoje mesto bo zapustil koncem maja. Pravi, da odstopa zato, ker je dosegel starostno mejo, da gre v pokoj. Njegov obisk pri papežu pa, da bo ostal važno dejstvo za nadaljnji razvoj odnosov med krščanskimi cerkvami.
darskih ministrstev, vseh delavskih sindikatov in delodajalcev. Razpravljali so o vprašanjih gospodarskega razvoja v Italiji in predlagali smernice, po katei'ih naj se ravna vlada pri svoji gospodarski politiki.
Sam ministrski predsednik Fan-fani je toplo podprl to pobudo »trikotnih« posvetovanj, ki jo je sprožila demokratična sindikalna organizacija CISL. — Napovedal je tudi, da se bo druga taka konferenca vršila v juniju ali juliju, na kateri bodo na dnevnem redu prvenstveno kmetijska vprašanja.
TEŽAVNI ODBORI IN PLI
Vprašanje tako zvanih težavnih odborov je še vedno v ospredju. Kot znano, v nekaterih večjih mestih, kot so Milan, Genova, Firence, ne morejo stranke, ki tvorijo sedanjo vladno večino, sestaviti občinskih odborov in izvoliti županov, ker imajo vse skupaj premalo svetovalcev. Dve poti sta: ali pride komisar ali pa povabijo k sodelovanju socialiste ali pa desničarje. Ker pa se z desničarji ne mara nihče vezati in tudi komisarske uprave ne mara nihče, so demokristjani kot odločujoča stranka začeli pogajanja na u-pravni ravni s socialisti za sestavo občinskih odborov v Milanu in Firencah. Proti sestavi sredin-sko-levičarskega občinskega odbora v Milanu so se izrekli liberalci in namigavajo tudi z odpovedjo podpore vladi. Vendar po zadnjih poročilih naj bi liberalci ne šli tako daleč, da bi namreč spravili v krizo sedanjo vlado, ampak zahtevajo baje večje razumevanje na Siciliji, kjer se bo tudi kmalu odločalo o novi večini v deželni vladi.
KONGRES PSI: 15. MARCA
Vodstvo Italijanske socialistične stranke je sklenilo, da bo strankin kongres 15. marca. Že sedaj je v socialistični stranki vse v vretju. Predvidevajo; da bo spopad med raznimi notranjimi strujami zelo oster. Posebno o-ster boj se obeta med strujo avtonomistov ter med skrajnimi strujami »carristov« in »bassia-nov«. Kot znano, preživlja Nenni-jeva stranka težko notranjo krizo, ker bi se socialisti po eni strani radi rešili varuštva komunistov (avtonomisti), na drugi strani pa tej težnji nasprotujejo skrajni elementi, ki hočejo še naprej tesno sodelovati s komunisti (car-risti in bassiani). — Od razčišče-nja v socialistični stranki je odvisno tudi morebitno sodelovanje socialistov z vlado v bodočnosti.
PRVA ITAL. RAKETA
Pretekli teden so na Sardiniji izstrelili prvo italijansko dvostopenjsko raketo, težko 700 kg, ki je dosegla višino 170 km. Poskus spada v okvir vesoljskih raziskovanj izključno znanstvenega značaja, pri katerem je poleg vsedržavnega sveta za raziskovanja, glavnega štaba za obrambo in italijanske vojaške aeronavtike, sodelovala tudi ameriška vesoljska ustanova NASA.
Dobljene podatke o stratosferi bodo sporočili vsem znanstvenikom.
5 milijard glob
Po poročilih ministra za javna dela Zac-cagninija so italijanski avtomobilisti v enem letu po uvedbi novega cestnega zakonika plačali za 5 milijard 21 milijonov 748.675 lir denarnih kazni
Kmetijstvo v Sovjetski zvezi
V Belgiji sprejet zakon o varčevanju
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
Bog govori resnico
Bog vedno govori resnico. »Bog ni človek, da bi mogel lagati, ne sin človekov, da bi rekel in bi ne storil, da bi obljubil in ne spolnil.« (4 Mojz 23,19). Obljubil je Odrešenika in ga je poslal; napovedal je vesoljni potop, strašne kazni v Egiptu, razdejanje Jeruzalema — in vse se je točno izvršilo. Tu imamo že 2 lastnosti božji: Bog je neskončno resničen in zvest.
Zemlja in ljudje niso nekdaj bili. Bog je vedno bival; nima začetka, nima konca. »Preden so se rodile gore in sta se oblikovala zemlja in svet, si ti od vekov na veke, o Bog, v tvojih očeh je tisoč let ko včerajšnji dan, ki je minil.« (Ps 89,2,4). — Bog je v e če n .
Svet in ljudje se spreminjajo, Bog ostane vedno enak. »V davnini si zemljo utemeljil, in delo tvojih rok je nebo; oba bosta prešla, ti pa ostaneš, vse se postara kakor oblačilo; kakor obleko, ki se menja, ju boš zamenjal, ti si pa isti in tvoja leta nimajo konca.« (Ps 101, 26 in 27). Bog je nespremenljiv.
Kje pa je naš Bog? Ne, ni samo v nebesih, on je povsod. Poslušajmo razodetje. »Kam naj grem pred tvojim duhom in kam naj bežim pred tvojim obličjem? Če bi se povzpel v nebesa, si ondi; če bi legel v podzemlje, si tam. Če bi vzel peruti zore, če bi prebival na koncu morja; tudi tja bi me vodila tvoja roka in me držala tvoja desnica. Če bi rekel: Vsaj tema me bo pokrila in noč me bo obdala namesto luči. Toda terna ti ne bo temna in noč bo svetila kakor dan; temina ti je kakor luč.« (Ps 138,11-13). Bog je povsod pričujoč.
Mi malo vemo, Bog ve vse. Njemu ni nič prikrito. On ve vse preteklo, sedanje in prihodnje, ve tudi naše najskrivnejše misli in želje. »Ni je stvari, ki bi bila nevidna pred njim, ampak vse je odkrito in očitno očem njega, kateremu bo treba dati odgovor.« (Hebr 4, 13). Bog je vseveden.
Kaj nam razodetje še pove o našem Bogu? Pri Izaiju 6, 1-5 beremo: Serafini so stali pred njim in klicali: »Svet, svet, svet, je Gospod nebeških čet. Nebo in zemlja sta polna njegovega veličastva.« — Bog je nad vse vzvišen in svet, to je, on ljubi vse dobro in samo dobro, zato pa odklanja vse hudo ali zlo. Pa tudi od nas zahteva: »Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet!« (3 Mojz 19, 2). Vsa svetost v nebesih in na zemlji prihaja le od njega.
Kaj pa če ne bomo sveti? Tedaj bo nastopila božja pravičnost. Sv. Pavel piše Rimljanom (2, 5-7): »S svojo trdovratnostjo in ne-spokornim srcem si nakopavaš jezo za dan jeze, ko se bo razodela pravična sodba Boga, ki bo povrnil vsakemu po njegovih delih.« Bog je neskončno pravičen. Plačuje že na tem svetu. Svetim daje mir in notranje veselje, grešnikom pa nemir in težko vest. Popolno plačilo pa nas čaka šele po smrti.
OPOMBA. Med besedilom razlage navajamo v oklepajih besede sv. pisma in od kod so vzete. Najprej je navedena kratica svetopisemske knjige, n. pr. Ps pomeni knjigo psalmov, Hebr pomeni list sv. Pavla do Hebrejcev itd. Naslednja številka pomeni poglavje v knjigi, številka za vejico pomeni vrstico v istem poglavju. Ker imamo sedaj res lepo novo slovensko izdajo sv. pisma iz Jugoslavije, bi bilo prav, da bi si jo sčasom kupila vsaka slovenska družina in jo rabila v družinskem krogu. Kako zelo bi se utrdili v veri!
Odgovornost katoličanov do filma
Škofje Treh Benečij so odločili, naj se v nedeljo 15. januarja po vseh cerkvah govori o naši odgovornosti do kinu. Kdor hoče biti pravi katoličan, se mora ozirati na sodbo o filmih, ki jo izreče cerkvena komisija za filme. Vernikom v navodilo so v tržaški škofiji razdelili letake, ki takole učijo:
Danes si prišel v cerkev, da bi se poklonil Bogu, da bi poslušal besedo njegovega duhovnika in prosil Boga milosti zase, za svoje drage in za vse svoje potrebe.
Vendar dobro veš, da za pravega kristjana ni dovolj, da govori: Gospod, Gospod! Tvojemu verskemu prepričanju mora odgovarjati tudi tvoje praktično življenje in sicer doma, v javnosti, pri delu in pri zabavi.
Ravno glede zabav ti je dobro znano, da predstavlja kino često veliko nevarnost zaradi svoje vsebine in svojih prizorov. Filmi marsikaj smešijo, teptajo in naravnost razdirajo pošten in krščanski način življenja.
Cerkev ne more ostati brezbrižna ob takih napadih na načela, ki bi morala uravnati življenje kristjanov. Zato Cerkev pred slabimi filmi svari, filme presoja in nekatere tudi obsoja. V ta namen je ustanovila posebna Katoliška središča, ki po njettih navodilih in krščanskih načelih presojajo moralno vrednost filmov.
Če hočeš biti pravi kristjan in poslušen otrok Cerkve, skleni, da se boš glede kina ravnal po moralnih načelih, ki jih uči Cerkev, in da boš tudi sam pomagal, kolikor ti je mogoče, k zboljšanju kina s tem, da boš podpiral le dobre in moralno zdrave filme, zavračal pa boš tiste, ki smešijo vero in krščansko moralo.
Če si spoznal to svojo dolžnost, potem pred Bogom in svojo vestjo skleni naslednje:
Sklenem, tla ne bom hodil gledat filmov, ki nasprotujejo veri in krščanski morali.
Sklenem, da se bom pravočasno prepričal o sodbi Katoliškega filmskega središča glede filma, ki bi ga rad šel gledat.
Sklenem, da bom po svojih močeh podpiral filme, ki so dobri in moralno neoporečni.
JyggrJz življenja Ctrlvt
Videmski nadškof msgr. Zaffonato blagoslavlja novo vzpenjačo na Sv. Višarje
(pozimi
Sv. Višarje pozimi
Proglašeni in ustoličeni so bili 4 novi kardinali
V ponedeljek 16. januarja je imel papež tajni konzistorij, na katerem je imenoval za kardinale Josipa Ritterja, nadškofa iz Saint Luisa, Josipa Ouintera, nadškofa iz Caracasa, Alojzija Concha Cordoba, nadškofa iz Bogote, in tajnika konzistorialne kongregacije nadškofa Ferretta.
V sredo 18. januarja popoldne pa je papež Janez XXIII. podelil novim kardinalom kardinalski beret. Naslednji dan je imel javni konzistorij, v teku katerega je kardinalom podelil kardinalski klobuk. Takoj nato pa jim je v tajnem konzisto-riju dodelil titulame cerkve v Rimu in izvedel obred simboličnega zaprtja in odprtja ust.
Po tem konzistoriju in po smrti kardinala Wendla, sestavlja kardinalski zbor
85 kardinalov, ki zastopajo 30 narodov. Poleg teh so še trije kardinali, katere je papež imenoval in pectore in katerih imena zaenkrat ne bodo objavljena.
Sv. oče je obiskal vatikanske urade
V sredo 4. januarja je sveti oče obiskal sedež kongregacije svetega oficija, ki skrbi za čistost verskega nauka. Naslednje dni je obiskal še druge kongregacije, nekatere pa še pridejo na vrsto. Časopisi povdarjajo, da je to nekaj edinstvenega, da se kak papež tako direktno zanima za delovanje visokih uradov Svete Stolice. Kdor pa nekoliko bolje pozna sedanjega papeža, ve, da je to popolnoma v skladu z njegovim programom papeževanja biti dobri pastir in kot tak se mora zanimati za vse.
Do sedaj smo poznali Sv. Višarje samo kot božjo pot, ki so jo ljudje obiskovali poleti, ko tam gori ni snega. Toda zadnja leta se Sv. Višarje vedno bolj uveljavljajo tudi kot izvrsten prostor za smučarje. To se dogaja že v toliki meri, da pozimi sploh nimajo več značaja božje poti. Želja po smučarski zabavi pri enih, po dobičku pri drugih napravlja iz te božje poti vedno
bolj središče zimskega smučarskega športa. K temu veliko prispeva tudi vzpenjača, ki so jo otvorili na Sv. Višarje lansko zimo. Z njo se sredi zime brez najmanjšega truda dvigneš na vrh in od tam uživaš IlllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Verski položaj v Franciji
V Franciji so se zbrali na posvet vsi francoski škofje. Tak skupen posvet imajo vsakih pet let. Temeljito so pregledali versko stanje v deželi. Ugotovili so, da se versko stanje bistveno ne slabša. Naj-večjb nevarnost za katoličane predstavlja postopno prodiranje materializma v moderno življenje. Škofje so sklenili, da je treba povečati skrb za oznanjanje božje besede in doseči z oznanjevanjem zlasti odtujene. Za bogoslovce bodo v počitnicah prirejali posebne tečaje, da bi se praktično usposobili za sodobno dušnopastir-sko delo. škofje so tudi sklenili, naj bi se mladi duhovniki po nekaj letih dušno-pastirske službe za eno leto vrnili v bogoslovje, kjer bi poglobili svoje znanje. Končno so odločili, da ustanovijo posebni pastoralni center, ki bi preučeval versko stanje v deželi, zbiral podatke in pod vodstvom škofov naj bi ta center koordiniral dušnopastirsko delo.
Smrt zaslužnega duhovnika
V Nemčiji je umrl pater Edvard Gehr-mann, ki je v letih od 1922 do 1924 po naročilu papeža Pija XI. organiziral katoliško pomoč za sestradane v Rusiji. Sprva je bilo središče njegovega delovanja na Krimu. Dnevno je prejemalo hrano do
50.000	oseb. Pozneje je deloval v Moskvi. Ko se je končalo karitativno delo v Rusiji, je zaslužnega duhovnika vzel za svojega tajnika papeški nuncij v Nemčiji Evgen Pacelli, kasnejši papež Pij XII.
Sv. pismo stare zaveze
Škofijski ordinariat v Mariboru je izdal tretji del svetega pisma stare zaveze. Ta del svetega pisma obsega velike in male preroke. Velike preroke je prevedel pokojni dr. Matija Slavič, male preroke pa dr. Jakob Aleksič. Prednaročniki so prejeli knjigo pred Božičem. Knjiga je bila natisnjena v 30.000 izvodih, prvi dve knjigi pa sta v ponatisu, ker sta bili natisnjeni v manjši nakladi in sta takoj pošli.
Tako smo Slovenci po sto letih spet dobili celoten prevod svetega pisma stare zaveze, za kar smo zelo hvaležni prevajalcem in vsem tistim, ki so omogočili natis svetega pisma.
Revščina ni glavni vzrok komunizma
Po zadnjih volitvah je dnevnik »Quo-tidiano« zapisal, da bi bil že čas, da bi prenehali s trditvijo, češ da je revščina glavni vzrok, zakaj komunizem napreduje. To trditev stavijo na zadnji volilni rezultati. Komunistični glasovi so narasli v bogatejših pokrajinah, n. pr. v Turinu za
24.000, v Genovi za 11.000, v Milanu za
25.000, v Bologni za 23.000 — dočim so v bolj siromašnih pokrajinah zgubili število glasov, n. pr. v Neaplju 25.000, v Reggio Calabriji 5.000, v Brindisi 12.000, v Palermu 15.000. Pravi vzroki za naraščanje komunizma so drugje.
ob lepem vremenu krasen pogled na Julijske in tudi na Karniške Alpe ter celo na Visoke Ture do Velikega Zvonarja, na vse te čudovite gore, ki so v tem letnem času visoko pokrite s snegom. Seveda v tem letnem času niso Sv. Višarje za stare romarje in za pobožne ljudi. Cerkev je sicer navadno odprta, toda vhod vanjo je le skozi glavna vrata, ki jih pred sne-
1960)
gom brani lopa. Vsi ostali dohodi so visoko zasneženi; še okna se komaj vidijo iz snega. V cerkvi pa ni Marijinega kipa, ki ga še vedno čez zimo hranijo v Žabni-cah. Vendar imajo za smučarje ob nedeljah sv. mašo, kadar je na gori večje število smučarjev. Tako morejo opraviti svojo dolžnost vsi tisti, ki ostanejo čez noč na vrhu v dveh gostilnah, ki so letos odprte tudi čez zimo, ali ki se dvignejo iz doline s prvimi vožnjami vzpenjače ob 7,45. Vseokrog je pa pokrito z visokim snegom. Le gaz od vzpenjače proti cerkvi in dalje do kapelice je prehodna. Če stopiš z gazi in si brez smuči, se pogrezneš globoko v sneg do pasu, da se težko izkoplješ iz njega. Saj poročajo, da ga je zdaj že 3 m in več.
Poleg vzpenjače so letos napeljali na vrh Sv. Višarij še posebno žičnico za smučarje, ki jih potegne do smuščišč sredi hriba, od koder se potem spuščajo v dolino. Nekateri posebno pogumni in izkušeni se pa spustijo prav z vrha in drve v dolino, da se vse kadi za njimi.
Zimskega miru ni torej več na Marijinem hribu tudi pozimi ne. Povečani prostori na postaji vzpenjače na vrhu hriba bodo v prihodnje gotovo privabili še več posvetnih gostov, ki bodo tam gori tudi plesali in se zabavali po mili volji ob večernih urah. Z napeljavo vzpenjače in elektrike je tako moderni zimski šport povsem osvojil Sv. Višarje. Vprašanje je le, ali bosta cerkvena in pa občinska oblast dopustili, da Sv. Višarje še bolj izgubijo resni in sveti značaj z graditvijo novih hotelov in barov na vrhu hriba.
VPRAŠUJETE ODGOVARJAMO
Pod katero občino spadajo Mačkovlje in na kateri dan v tednu je bil praznik sv. Treh kraljev leta 1913 in 1914?
*
Odgovor : Mačkovlje spadajo pod občino Dolina. — Praznik svetih Treh kraljev je bil leta 1913 na soboto in l. 1914 na nedeljo.
Sv. oče Janez XXIII. je pretekli teden obiskoval vse kongregacije. Med drugimi je obiskal tudi kongregacijo za širjenje vere. Med obiskom raznih uradov je prispel tudi do urada, kjer deluje minutant kongregacije preč. msgr. dr. Belej. Ko je kardinal Agagianian g. dr. Beleja predstavil papežu in mu povedal, da je iz Slovenije, se je sveti oče z msgr. takoj pričel razgovarjati o Sloveniji. Dejal je, da ni bil v Mariboru, pač pa da je bil večkrat v Ljubljani. To v času, ko je bil apostolski delegat v Bolgariji. Nekoč je v Ljubljani opravljal tudi duhovne vaje in sicer pri jezuitih. Papež je dejal, da se ne spominja imena voditelja duhovnih vaj, ve pa dobro, da je bil zelo podoben papežu Piju XI.
V	Ljubljani je papež daroval sveto mašo vsak dan pri frančiškanih v cerkvi Marijinega oznanjenja. Zelo ga je razveselilo, ko je videl, da je bilo tudi ob
Molitev za vesoljni cerkveni zbor
(Sv. apost. penitencijarija 23.9.1959)
Sveti Duh! Poslan si v Jezusovem imenu, bediš nad Cerkvijo in jo nezmotljivo vodiš. Prosimo Te, razlij na vesoljni cerkveni zbor polnost svojih darov.
Dobri Učenik in Tolažnik! Razsvetljuj naše škofe, ki se bodo na povabilo svetega očeta cerkvenega zbora udeležili.
Daj, da na tem zboru dozore obilni sadovi! Naj se luč in moč evangelija vedno bolj širita v človeški družbi. Katoliška vera in njeno misijonsko prizadevanje naj poglobi poznavanje cerkvenega nauka. Naj se krščansko živi jetije nadnaravno okrepi.
Dobri naš gost! Utrdi nam um v resnici in pripravi srce za pokorščino, da bomo sklepe cerkvenega zbora voljno sprejeli in se radi po njih ravnali.
Prosimo Te še za vse, ki ne pripadajo več edini Kristusovi Cerkvi, a še nosijo ime kristjana. Naj se tudi ti končno strnejo o-krog enega Pastirja.
Naj bo ta naš čas kakor nove binkošti: Daj, da bi sveta Cerkev z Marijo, materjo Jezusovo, eno-dušno in goreče vztrajala v molitvi in pod Petrovim vodstvom širila kraljestvo božjega Odrešenika, kraljestvo resnice, pravice, ljubezni in miru. Amen.
(S cerkvenim odobrenjem tržaškega škofijskega urada)
Od modistinje do pajčolana
Bog kliče od povsod. Pariški svet visoke mode zgubi ta mesec priznano sodelavko. Ta je 21 letna gospodična Miri jam Yoeyeux.
Ko je končala srednjo industrijsko šolo, je stopila v službo pri modni tvrdki Pierre Cardin. Tu je pokazala odlične zmožnosti in je hitro napredovala v službi.
Med uslužbenkami je bila vesela, a ne lahkomiselna; resna, a ne odbijajoča. Razlikovala se je pa od svojih koleginj. One so začele zgodnja znanja. Ona pa ni hotela nobenega fanta, ki bi jo čakal ob koncu dneva pri izhodu iz ateljeja, da bi jo spremljal domov.
Te dneve je odpovedala službo. 25. januarja vstopi v samostan.
Ta odločitev ni prišla v njeni duši nenadoma. »Že zgodaj sem imela to željo. Nisem se hotela vreči v posvetni vrvež. Sedaj pa, ko sem videla sproščeno pariško življenje, še bolj hrepenim po redovnem stanu,« je izjavila.
Čez poldrugo leto bo šla kot misijonarka v Afriko ali v Polinezijo (otočje v Tihem oceanu).
Umrla je žena socialdemokratskega tajnika Saragata
V	rimski polikliniki je nenadoma umrla žena socialdemokratskega tajnika Saragata, zadeta od srčne kapi. Imela je 62 let. Z on. Saragatom je bila poročena od leta 1925. Kmalu po poroki je z možem odšla v izgnanstvo, kjer je z njim delila grenko usodo listih, ki v fašistični Italiji niso bili zaželeni. Rodila mu je dva otroka. Šele po padcu fašizma leta 1943 se je z možem spet vrnila v Italijo. Pred smrtjo je prejela svete zakramente za umirajoče
delavnikih toliko ljudi pri sveti maši. Papež je še posebej omenil tole podrobnost: »Zelo sem se čudil, ko so se mladi delavci pripeljali s kolesi in jih prislonili nezaklenjene k cerkvi. Po sveti maši pa so spet sedli na svoja kolesa in odbrzeli na delo.«
Iz govora svetega očeta je izzvenela njegova velika ljubezen do Slovencev.
Tudi Slovenci mu iz vsega srca ljubezen Iskreno vračamo.
NOVO IMENOVANJE
C. g. Anton Iskra, ki upravlja cerkev sv. Imena Marijinega na Trojanskem Forumu v Rimu, je bil imenovan za uradnika na rimskem Vikariatu, to je na sedežu rimske škofije. G. Iskra je tako prvi Slovenec, ki je dobil stalno mesto v uradih rimske školije. — K imenovanju iskreno čestitamo!
Spomini papeža Janeza XXIII. na Ljubljano
MED TRNJEM IN OSATOM
Zakaj mislite slabo v svojih srcih ?
Novi list je dne 12. jan. t. 1. objavil baslednji članek, ki ga v celoti prinašamo. * * *
Po pogrebu dr. Jože Bitežnika je tudi Katoliški glas napisal nekaj spominskih besed o pokojniku. »Da bi se rešil šikan,« Je med drugim rekel, »se je leta 1930 tzselil v Avstrijo in pozneje v Jugoslavijo.«
Pisec teh vrstic je namerno zamolčal °b Bitežnikovi smrti, da se je takratna vselitev javnih delavcev dr. Besednjaka 111 dr. Bitežnika izvršila po dolgih in strogih sklepih naše slovensko-hrvatske organizacije Vrhovnega sveta. V Vrhov-nem svetu so bile zastopane vse slovenske ln hrvatske politične, prosvetne, gospodarske, duhovne in dijaške organizacije. Izselitev je bila od Vrhovnega sveta soglasno sklenjena, ker se je ob koncu leta 1930 začelo preganjanje naše duhovščine. I1' Gorici je kvestura prepovedala slovenščino v cerkvah. Istotako se je vrgla na Preganjanje v Kronbergu, kjer je župni-Loval pok. Vinko Vodopivec.
Škof Sedej ni mogel pričakovati nobene Pomoči iz Vatikana. Kvestor Modesti ga Je obiskal in mu zagrozil, da bo pridige v slovenščini ukinil. Potrebna je bila pomoč iz inozemstva. Dr. Besednjak in dr.
Bitežnik sta dobila nalog od Vrhovnega sveta, da gresta v inozemstvo in delujeta v tem smislu.
Zato je v Katoliškem glasu tem bolj nesramna in surova laž, da se je pok. dr. Bitežnik izselil samo zaradi tega, da se »reši šikan.«
Zato tudi je bila že pred leti po dr. Besednjaku vložena tožba pri Cerkvenem sodišču v Gorici. Namesto, da bi gospodje pri Katoliškem glasu popravili krivico, na kar čakamo že več let, se poslužujejo celo pogreba dr. Bitežnika, da to laž naprej trdijo. Saj jih je še nekaj prav pri dobrem zdravju, ki so bili takrat prisotni pri seji Vrhovnega sveta, in pošteno bi bilo, da izpričajo resnico.
K tem trditvam NL odgovarjamo:
1. Naš list je spominu dr. J. Bitežnika posvetil skoro eno celo kolono in je članek prinesel pod dvokolonskim naslovom na tretji strani. Mislimo, da je to več »kot nekaj besed.«
2. Mi smo zadevo odhoda dr. Bitežnika takole pojasnili: »Na listi teh (to je slovenskih mož, ki so jih fašisti preganjali), je bil tudi dr. Bitežnik. Da bi se rešil
MESEC KATOLIŠKEGA TISKA
Nevtralen in katoliški tisk
»La Settimana del Clero«, dober katoliški tednik v Italiji, je v^septembru lani prinesel med pismi svojih bralcev tudi dve na-siednji pismi:
»Vračam se s študijskega tedna na Mendoli, ki ga je organizirala univerza Srca Jezusovega v Milanu. Vsi udeleženci tečaja so bili, vsaj v besedah, borbeni katoličani. Zjutraj sem jih videl, kako So se mnogi ob prihodu koriere pognali v razprodajalno časopisov, da so tam kupili novo došle dnevnike. Nerazumljivo pa se mi zdi, da so, kot za stavo, kupovali le »II Resto del Carlino«, »Corriere della Sera« in celo »II Messaggero di Roma«. Nihče ni kupil Mtalie«, ki je katoliški dnevnik iz Milana. »Avvenire d’Italia«, ki je katoliški dnevnik iz Bologne, je pa prihajal šele kasneje ... Kot vidite, ni dovolj, da govorimo o katoliškem časopisju, to mora biti takšno, da lahko tekmuje s tako zvanimi laičnimi časopisi. . .«
Drugo pismo pa pravi:
»Danes zjutraj sem se po službeni dolžnosti podal v razne Župne urade in samostane našega mesta. Na svoje veliko začudenje Sem povsod na mizi našel »II Resto del Carlino«, nikjer pa našega katoliškega dnevnika »Avvenire d’Italia« ali »Osserv. Romano« ... kislim, da bi morali začeti propagando za naš katoliški tisk naj-Jrej v župniščih in po samostanih ...«
To so misli dveh ital. bralcev, ki se nanašajo na stanje v severni {taliji. Toda kako je prinas? Prej slabše kot boljše. Družine, ki se stejejo za katoliške in verne, ne samo da dnevno berejo, ampak s° tudi naročene na »Piccolo« in na »Primorski«. Ta dva sta jim dnevna hrana. Za naš »Katoliški glas« imajo samo posmeh in prezir, Ce poleg omenjenih dveh še kaj slovenskega kupijo, je »Novi Ust«.
Kaj si katoličani moremo s takim tiskom? Nič! Zgodilo se je, da so pred dvemi leti v Gorici dijaki za pust priredili šolsko predstavo, ki je zbudila veliko zgražanja v mestu. Škofijsko vodstvo Kat. akcije je čutilo za dolžnost, da javno protestira. Poslalo je Protest na uredništvo raznih nevtralnih dnevnikov v deželi, toda nobeden ni hotel protesta objaviti. Prinesla ga je šele skromna oce Diocesana«.
Pravijo: V stiski se spozna prijatelj. Nevtralen časopis ni prijatelj nas katoličanov, ker nas v stiski zapusti. Še manj je naš prijatelj veri nasproten časopis, kot je »Primorski dnevnik«. Naš prijatelj je le neodvisen katoliški časopis, kot je »Katoliški glas«. — Poleg tega vidite, da čim bolj ga podpirate, tem boljši postaja. Še 'ePši in obilnejši bo, če ga boste tudi letos ob mesecu za katoliški Usk obilno podprli, zlasti tako da poravnate naročnino, ako je niste \e; da se nanj naročite, če niste še naročeni; da mu pridobite vsaj Se vsak po enega naročnika ali vsaj kupovalca.
Poleg tega povemo še eno dejstvo, ki ni več tajnost. V razne samostane v naši deželi je KG pot zaprta. Kakor se čudno sliši, resnica je resnica.
Ali ni imel prav dopisnik lista »La Settimana del Clero«?
šikan, se je leta 1930 izselil v Avstrijo in od tam pozneje v Jugoslavijo.« Tako smo napisali in ne kot trdi NL, »samo zato, da bi se rešil šikan, se je izselil.« Menda je razlika, če kdo reče o nekom, da se je izselil in se s tem rešil šikan, ali pa da se je izselil samo zato, da se reši šikan. Prvo je dejstvo, drugo je sodba. KG se namreč namenoma ni hotel spustiti v presojanja razlogov, zaradi katerih se je dr. Bitežnik izselil, ker nam ti razlogi niso znani. Navedli smo samo dejstvo, ki so ga omenili vsi drugi časopisi ob smrti pok. dr. Bitežnika in tudi NL sam. Ali smo s tem pokazali pomanjkanje srčne kulture? Pač pa je NL pokazal, da potvarja besede in trditve po mili volji in s tem javno obrekuje.
3.	Sodba pred cerkvenim sodiščem zoper pok. g. Staniča ni bila vložena zaradi odhoda dr. Bitežnika in dr. Besednjaka v tujino, ampak zaradi ukinitve Novega lista leta 1930. To je pa druga zadeva, o kateri upamo tudi mi, da se bo kdaj pojasnila. (Vred.)
Prošnja in poziv
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA izpolnjuje važno nalogo in njeno delo je Že rodilo lepe sadove. Skupina slovenskih kulturnih delavcev ohranja ideale slovenske duhovnosti ko ustvarja na polju znanosti, umetnosti, kulture. Podporo in zaupanje je uživala že od početka. Iz globoke ljubezni do slovenstva izvira vse to delo, ki krepi in množi tudi delavnost na verskem, socialnem in političnem polju. Naše kulturno delo koraka vzporedno s tokovi, ki oplajajo vse človeštvo; naše bivanje v zamejstvu dobiva s tem poseben pomen in vrednost.
Napori pa bodo brezuspešni, če ne bodo sloneli na medsebojnem razumevanju in podpiranju. Delo bo začelo hirati, ako se za njegovo usodo ne zavzamejo vse plasti našega naroda; prav vsi mu moramo priskočiti na pomoč v čim večji meri.
Slovenska kulturna akcija se ob začetku novega knjižnega leta obrača na nas vse s pozivom za naročbo in podporo. Njenemu klicu nikakor ne smemo ostati gluhi. Po svojih močeh jo skušajmo okrepiti: zgradimo ji trdno zaledje vsega naroda, ki mu je mar za usodo slovenske kulture v zamejstvu.
Slovenska kulturna akcija je že opravila veliko delo: zavarujmo ji varen in nemoten razvoj. Naša pomoč naj ne zaostaja za idealizmom in vero, ki jo izpričuje in oznanja.
V	Gorici se lahko naročite na knjige Kulturne akcije na uredništvu KG.
z FILM :
Evropski film
Ce primerjamo sedanjo filmsko proizvodnjo evropskih držav s proizvodnjo prejšnjih let, opazimo v njej veliko razliko ne samo na tehničnem polju, temveč predvsem v snovi. Novi evropski film teži za tem, da obravnava pereče socialne probleme in jim skuša najti rešitve. To se opaža predvsem v francoski in italijanski kinematografiji. Ce se ozremo malo nazaj v letošnjo filmsko sezono, vidimo, da sta na vseh platnih gospodovali skoro izključno ti dve državi. Amerika nam ni nudila nič izrednega razen nekaj grenko-sladkih komedij in takih filmov, ki so imeli edino vrednost v lepih prizorih, v bogatih oblekah, skratka: samo v zunanjosti, a v jedru so bili prazni. Kot smo rekli, torej so doslej gospodovali predvsem francoski in italijanski filmi. Ni dvoma, da hočejo ti filmi nekaj povedati in da jim to tudi uspe, vendar moramo reči, da razodevajo tako eni kot drugi krizo moralnih in duhovnih vrednot. Kar je v njih glavno, je poudarjanje materializma in moralne praznine. Čutnost ima v njih glavno vlogo; vzamejo jo kot problem in jo razvijajo na način, ki je po njihovem mnenju najbolj primeren. Prav zato je moralna ocena vseh teh filmov negativna. Ti filmi hočejo prikazati neko krizo, a so v resnici sami sad krize. V nobenem izmed njih ne nahajamo namreč jasne črte krščanske moralne problematike. Omejijo se na to, da prikazujejo, čisto objektivno, a ne obsojajo, kar zasluži obsodbo. Predvsem francoska kinematografija kaže globok moralni padec.
O	tem nam pričata dva filma, ki sta bila nagrajena, eden na beneškem, drugi na berlinskem festivalu. To sta »Prehod čez Ren« in »Do zadnjega zdihljaja«. V obeh nahajamo anarhijo, ki je popolnoma nasprotna slehernemu moralnemu zakonu. Ta dva filma branita materialistično in skeptično filozofijo. Amorala in nemorala sta v njiju tesno povezani. Ce je kaka pozitivna nota, je ta v primeri s celotno snovjo kot kaplja v morju. Prav tako je z italijanskimi filmi: čutnost je vedno prisotna, bodisi v lahkih komedijah, bodisi v resnih, problematičnih filmih. Zdi se, kot da režiserji ne morejo več izdelati filma, ki ne bi obravnaval seksualnega problema. In vendar se s filmom pove lahko toliko drugih reči! Poglejmo japonsko kinematografijo! V nekaterih filmih je sama poezija, v njih je
35
^ohun iz Vatikana
spisu o. Petra Leoni j a Mr. Mariza Perat Selitev
Odšli smo končno tudi mi iz taborišča, tožili
so nas v »črnega vrana« in nas Peljali neznano kam. Ko smo se končno Stavili, smo videli, da so nas pripeljali 1)3 železniško postajo. Tukaj smo naleteli večje število tovarišev-jetnikov, ki so Vsi prihajali iz drugih taborišč. Vozili Ktho se 24 ur in nato smo izstopili. Spo-^ali smo, da smo prišli malo bolj na jug. ®*li smo namreč že pri reki Pečori. Po Sedmih letih sem tako z velikim veseljem *°Pet zagledal drevesa, čeprav tudi tukaj ^ dosežejo velike višine.
Dva dni pred Božičem so me z mno-SPTii drugimi premestili v neko drugo taborišče. Vprašali so me, ali sem prijavljen delati ali ne. Odgovoril sem, da je delo obvezno, bom delal, drugače
Pa
ne. Vidi se, da je prešlo že v navado,
da so se jetniki začeli puntati. Tako sem bil brez dela skupno z drugimi, čeprav so nam voditelji vedno pridigali, naj se zganemo in delamo.
Orkan
Sedaj bi rad malo prikazal bralcu položaj katoliške Cerkve v Sovjetski zvezi med zadnjo svetovno vojno. Nimam namena, da bi tukaj govoril o vseh dogodkih, ki jih je Cerkev v tej deželi doživela, ker bi to ne bilo mogoče. Povedal bom na kratko samo glavni potek raznih dogodkov, ki sem o njih sam slišal od premnogih prič, ki so same nosile na svojih telesih in v svojih dušah posledice in znake teh preganjanj.
Ko so Sovjeti v zadnji vojni zasedli Galicijo, Litvo, poljski del Bele Rusije, niso takoj začeli s preganjanjem Cerkve. To bi namreč bilo malo previdno, posebno dokler so še v notranjosti domovine potrebovali reda in miru, medtem ko so se oni bojevali na Poljskem in v Nemčiji. Vendar niso počivali. Naskrivaj so opazovali življenje in delovanje raznih katoliških organizacij, škofov, duhovnikov,
redovnikov in redovnic ter si vse dobro zapomnili.
Tako so v zadnjih mesecih leta 1944 že precej duhovnikov zaprli. Pravi udarec Cerkvi pa je bil zadan šele ob koncu vojne, ko so uničili razne škofije in tiste vidnejše predstavnike Cerkve, ki so do takrat najbolj trdno kljubovali novim gospodarjem. Tako so Sovjeti upali, da bodo katoliško Cerkev v Rusiji uničili ali jo vsaj omajali ter da bodo potem lahko oni nemoteno ustanavljali svoje cerkve, ki bodo služile partijskim namenom.
V	Baltskih deželah
To pa se ni posrečilo v Baltskih deželah, oziroma v Litvi in Estonski, kajti jaz še sedaj ne vem, kaj se je zgodilo z edinim katoliškim škofom, monsignorjem Profitlihom, katerega so Rusi leta 1944 spravili neznano kam.
Vem, da je v Litvi bil neki duhovnik, ki je odpadel od Rima in se predal tako zvani narodni cerkvi. Toda ta ni imel pri ljudstvu skoro nobenega uspeha. Zato so oblasti z večjo silo preganjale katoliške duhovnike in redovne ustanove.
Cerkev je bila zato v Litvi precej preganjana. Skoro polovica duhovnikov, ki sem jih srečal onstran polarnega pasu, je bila iz Litve. Bili so ti duhovniki vsi še zelo mladi in zato polni idealov in načrtov. Toda vsi so bili obsojeni kot izdajalci domovine, oziroma kot vohuni, poslani od Vatikana. Od devetih škofov, ki so bili v Litvi, je ostal na svobodi, če se smemo tako izražati, samo eden. Toda ta ni imel čisto nobenih pravic. Leta 1957 pa sem zvedel, da je tudi ta škof umrl.
V	Galiciji
Tukaj je preganjanje bilo bolj korenito. Sovjeti so takoj razumeli, da morajo začeti pri temeljih, če hočejo omajati celo stavbo. Tako je bilo leta 1944 sedem škofov zaprtih. Za nekatere sem pozneje zvedel, da so v ječah pomrli. Ko so bili zaprti škofje, so začeli zapirati še duhovnike in redovnike, nakar je oblast v Galiciji prevzela moskovska cerkev, kajti vsi ujeti so bili z zakonom prisiljeni, da prestopijo v pravoslavno cerkev.
(se nadaljuje)
Videmski nadškof v spremstvu žabniškega župnika č. g. Simiza in gostov na poti od križa proti svetovišarskemu svetišču po blagoslovitvi vzpenjače
odsoten sleherni materializem in kljub temu so ti filmi dosegli tudi velik trgovski uspeh.
Ali res mislijo filmski ustvarjalci, da je seksualni problem edino važen, da se nič drugega ne more prikazati? In tudi ta problem se da obravnavati na delikat-nejši način in ni potrebno se zatekati k najbolj surovemu realizmu. Dokler ne bodo filmski ljudje prišli do tega sklepa, bodo filmi vedno razodevali moralno krizo, ki postaja iz dneva v dan večja. Ali se mora res vse žrtvovati na oltar mogočnega in neusmiljenega gospodarja -denarja?	Mira
ŽENSKI KOTIČEK
Ali naj žena sledi poslom svojega moža?
Lansko leto se je v Rapalu vršil prvi mednarodni kongres »Industrijskega vež-banja«. Udeležilo se ga je 350 ravnateljev raznih industrij, predstavnikov 26 držav od Avstralije, Egipta in Japonske do Finske, Kanade in Jugoslavije. Ustanova »Industrijsko vežbanje« se je pričela v Milanu leta 1952 z namenom, da ravnatelje raznih industrij usposobi za njihovo težko, in zaradi vedno večjega tehničnega napredka, tako naglo se menjajoče delo. Sedaj je ta ustanova čutila potrebo, da razširi svoje meje in skliče mednarodni kongres v Rapalu. Skupno z industrijci so prišle tudi njihove žene, ki nikakor niso hotele zaostati za možmi. Ti so se jim sicer pomilovalno nasmehnili, ko so izjavile, da bodo tudi one imele svoje zborovanje. Razpravljale naj bi o načinu, kako in v koliko naj žena posega v posle svojega moža.
Najprvo so se oglasile ameriške žene, ki so soglašale z britanskimi, da mora biti sodobna žena v vsem enakopravna z možem in da mora zato direktno posegati tudi v njegove posle. Italijanke so protestirale: »Dobra žena bo sledila moževim poslom le indirektno, z veliko obzirnostjo in taktnostjo.«
Tu se je vnela bitka, ki je grozila, da bo prekinila vse začeto delo. Američanke so očitale Italijankam, da živijo v strahu pred možem in da so njihovi možje zato »barbari«. »Ne, niso barbari,« je odločno povedala gospa Grimignani, »me same smo toliko obzirne, da jim pustimo popolno svobodo v poslovnih stvareh, med nami in njihovo tovarno je gotova razdalja in me jo spoštujemo.«
Naslednji dan je bila debata že manj bojevita. Postavljena so bila razna vprašanja, kako naj žena pride do določenih informacij o moževih poslih. V tem so si bile vse edine, da morajo te informacije priti po legalni poti, to je naravnost od njihovih mož. Vendar so italijanske žene še pridale, da bi jim te informacije ne služile veliko, ker bi one kljub temu ne mogle uspešno sodelovati z moževim delom, še posebno če niso z njim na isti stopnji izobrazbe na industrijskem področju. Žena naj bi se zanimala le za možev osebni položaj, za njegovo razpoloženje, tako da bi mu lahko nudila moralno oporo in pomoč. Druge informacije bi jih ne zanimale. Njihova glavna naloga naj bi bila skrb za dom in družino, tako da bi prevzele nase čim večji del teh odgovornosti in s tem razbremenile moža, ko se utrujen vrne od dela domov, in bi mu ne bilo treba uradnim skrbem pridati še družinskih.
To naj bi bila naloga vsake pametne in dobre žene. Na ta način bi vse postale vredne moževe sodelavke in tudi tovarna bi pri tem imela svojo korist. Neka udeleženka je takole odgovorila, ko so jo vprašali, kakšna naj bi bila po njenem mnenju idealna žena industrijalca: preprosta, obzirna in nežna, a obenem modra, potrpežljiva in plemenita.
To so čednosti, ki naj bi dičile vse žene, ne samo žene tovarnarjev, potem bi postale družine središča prave sreče in. ljubezni.
Na omenjenem mednarodnem kongresu so italijanske žene pokazale veliko pripravljenost in razumevanje v tem pogledu s tem, da so si postavile kot glavni cilj sodelovanja z moževimi posli — družino, dom. Medtem pa so ameriške e-mancipirane žene pokazale popolnoma negativno stran, ker so izgubile smisel za družino in dom. S tem, da se postavljajo na isto raven z možem, se mu dejansko le vedno bolj oddaljujejo. Ni rečeno, da bi žena ne smela slediti moževim poslom! Nasprotno. Pametna žena jim bo indirektno sledila, v danem trenutku bo znala tudi prav svetovati, a nikdar ne tako, da bi moža pri tem ponižala. Mož je glava družine in nobena ne sme možu odrekati te naravne pravice. Tudi če je mož slabič v tem pogledu, ga mora ona s svojo modrostjo pripeljati na pravo pot.
Radio Trst A
Teden od 22. do 28. januarja 1961
Nedelja: 9.30 Slovenske narodne pesmi.
— 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa.
— 11.30 Oddaja za najmlajše: »Velika gala predstava«. — 12.15 Vera in naš čas.
— 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 14.45 Vokalni kvintet Lisinski. — 17.00 Za smeh in dobro voljo (ponovitev). —
21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Vsako leto pred pustom ga ona pričakuje«. — 21.30 Koncert Tržaškega tria.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu. Peta lekcija. — 18.30 Mladi solisti. — 19.00 Znanost in tehnika: »Cesta sonca od Bologne do Florence«. — 20.30 Granados: »Goyescas«, opera v 3 slikah.
Torek: 18.00 Radijska univerza: (16) Vodna porazdelitev v rastlinstvu«. — 18.30 Dve simfonični pesnitvi: Strauss: Don Juan, op. 20 - Pizzini: Poem Dolomitov. —
19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.30 Koncert klarinetista Miha Gunzeka, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 22.00 Italijansko sodobno pesništvo: Josip Tavčar: (5) »Alessandro Par-ronchi«.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence: Vinko Beličič: Tretja oddaja. — 18.30 Liki in značaji iz opernih del: (4) »Kezal«. —
19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Vrv med nebotičniki«, igra v 3 dej. Igrajo člani Radijskega odra. — 22.20 Schubert: Maša v As-duru.
četrtek: 18.00 Radijska univerza: (4) »Mamila tropskih krajev«. — 19.00 Širimo obzorja: Umetnost naših cerkva: (9) »Trebče«. — 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu: VI. lekcija. — 19.00 Šola in vzgoja: »O otrokovem prilagajanju družbi«. — 21.00 Gospodarstvo in delo. — 21.20 Koncert o-peme glasbe. — 22.00 Obletnica tedna: »Spomin na Giuseppa Verdija, ob 60-let-nici smrti«.
Sobota: 15.30 »Maček in tigri«, detektivska igra. Igrajo člani R. O. — 18.00 Radijska univerza: Razvoj Evrope. Drugi del. Novi vek: (11) »Kritično leto 1870«.
— 19.00 Sestanek s poslušalkami. — 20.40 Zbor »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane. —
21.00 Za smeh in dobro voljo. — 21.30 Kmečki ansambli.
IZ ŽIVLJENJU NAŠIH LJUDI
Kozana v Brdih
Zvečer dne 13. jan. je nenadoma umrl Prinčič Anton v starosti 77 let. Zadnja leta je bolehal, a je potrpežljivo prenašal tudi te nadloge starosti. Po poklicu je bil kmet. V prvi vojni se je bojeval v Galiciji, Tirolih in na goriškem Krasu. Bil je večkrat ranjen. Blizu Doberdoba je kot sanitejec z nevarnostjo za lastno življenje pomagal ranjenemu vojaku in bil zato odlikovan s srebrno kolajno. Na Krasu pri Kostanjevici je bil leta 1916 zajet in poslan v ujetništvo na Sardinijo. Od tam se je vrnil leta 1919. Celo življenje je čutil posledice vojne, a je bil kljub temu skrben gospodar na svojem posestvu in svoji številni družini sedmero otrok. Dva izmed teh je daroval Bogu, in sicer sina Antona, ki je župnik v Zgoniku, ter hčer Matildo, ki kot sestra Fe-licita živi pri čč. mm. uršulinkah v Gorici. Tudi med drugo vojno je veliko prestal in bil večkrat v smrtni nevarnosti. Bil je zelo načitan mož, ki je veliko znal in je tudi drugim rad posredoval od svojega znanja. Vsled tega je bila njegova hiša zbirališče za vse vaščane, ki so s starim in izkušenim možem radi pokramljali in kaj lepega slišali. Od rane mladosti je bil naročnik Mohorjevih knjig. Zadnje, kar je prebral, je bilo sv. pismo, ki pravkar izhaja pri Mohorjevi v Celju. Vsi, ki so ga poznali, žalujejo za njim z njegovo družino. Kljub hudi burji so ga v nedeljo spremljali k večnemu počitku na domačem pokopališču številni vaščani in
znanci iz	sosednih	vasi. Pogreb	je bil p®-
poldne z	mašo, ki	jo	je daroval sin du-
hovnik.
Naj pokojni Anton počiva v miru f domači zemlji, ki	jo	je tako	ljubil, in
čaka na	snidenje	z	dušo ob	poslednji
sodbi. Bog mu daj večni pokoj!
Vsem, ki so sočustvovali z družino i® se žrtvovali pri pogrebu, Bog plačaj!
G. Antonu Prinčiču, č. s.- Feliciti, pokojnikovi ženi in vsem ostalim sinovom i» hčeram naše iskreno sožalje in molitve za rajnega.
LISTNICA UPRAVE
Iz dobrdobske občine prihajajo pritožbe/ da že nekaj številk KG niso prejeli v redu ali sploh ne, zlasti ne božične številke-Uprava izjavlja, da je vse številke redno poslala v Doberdob kot v vse druge kraje-Zato tukaj tudi javno opozarjamo pristojne oblasti, naj zadevo razčistijo i® naredijo red, ker ni prvič, da se v Doberdobu godijo slične nerednosti v škode katoliških časopisov.
OBVESTILU
V	NEDELJO 22. t. m. ob 4h popoldne bo pater Fidelis v Marijinem domu ns Placuti govoril o štajerskih novih mašah-Vabljeni!
RAVNATELJSTVO Strokovne šole v Gorici vljudno vabi vse starše, ki imajo svoje otroke na tej šoli, da pridejo n® roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 23-t. m. ob 10.30 v prostorih šole v ulid Randaccio. Na tem sestanku bodo pr®-fesorji obširno poročali o uspehu, ki I3 je vsak dijak dosegel v prvem tromesečju tega leta.
DAROVI
V	dober nainen: M. M., Rim v počastitev spomina msgr. M. Brumata 1.000 lir-
Za Marijin dom v Rojanu:	Gomizd
1.000; M. I. 3.500; N. N. 1.000. N. N. * Barkovelj 1.000; Kastelič 1.000; Natlačen 1.000; Neva Bandelj 2.000; B. K. 3.000; Zlobec Pina 1.000; K. J. 1.000; L. V., Sv-Jakob 1.000; Fr. Štuhec 2.000; družin3 Novak ob mamini smrti 3.000; U. J. 1.000; A. š. 10.000; za očetov god Avrelija Mihelič i.000; N. N. 1.000; F. M. 5.000; Zet jal-Sosič 1.000; Micheli 1.000 lir.
Vsem darovalcem naj Bog povrne!
Za Alojzijevišče:	Zora	Pace, Ang lij3
2.310; N. N. Gorica 2.000; N. N. 500; namesto cvetja na grob pok. Karola Molzenja K. M. 1.000; Goričan 500 lir.
Vsem dobrotnikom — od blizu in d‘* leč — Bog povrni!
Za dvorano Marijanišča so openske družine darovale 54 poltron. — Bog plačaj i
Za Katoliški dom: Družben ica N. h*-10.000; družbenica N. N. 4.000; Prešere® Katarina 1.000; N. N. ob blagoslovitvi i® postavitvi temeljnega kamna 25.000; Cii' stiani 200; Lukežič A. - Pariš 2.000; Brezavšček Jakob - Švica 1.500; dr. Šegula ' Rim 1.500; Podgornik Fani 1.000; N. N. ' Gorica 4.000; N. N. - Podgora 200; družina Simčič - Gorica 5.000; Tabaj Jožica ' Štandrež 5.000; Podgornik Fani 1.000; Bane Pina 500; P. Z. 1.000; družina Bratin®" Čehovin - Gorica 6.000; družina -dr. Vrtovec - namesto cvetja na grob pok. prof-Bitežnika 3.000, namesto cvetja na groh pok. Dragovana Cunta 2.000; Marija Lavrenčič - Gorica v isti namen 1.000; družina Susič - Gorica istotako 1.000; K. C 2.000; č. g, Jerman Anton - Bočen 5.0001 Kravanja Anton - Rajbelj 1.000; N. N. ' Rajbelj 1.500; Medved Vincenc - Mila® 5.000; P. Gaetano Buzzi - Milan 1.000' dr. Jezernik Maksimilijan - Rim 20.0001 Čopič Albina - Gorica 10.000; Leban Ignac' Bela peč 2.000; Bandelli Vida - Mila®
10.000	lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca-trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7^ davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
0
ZAHVALA
V ponedeljek 9. januarja nas je za vedno zapustil naš ljubi
Karel IVIelzer
Dolžni smo, da se ob tej priložnosti zahvalimo vsem prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami. Prav posebno zalivalo pa smo dolžni preč. g. župniku Komacu; prisrčna hvala tudi vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
žalujoča žena AFRA, hči MERV, sin LADI in snaha NADA
Sovodnje ob Soči, 10. jan. 1961.
m
V nedeljo 22. t. m. bo v Štandreiu
VZHODNA SVETA MAŠA
bizantinskega obreda v cerkve-
i	noslovanskem jeziku. Začetek sv. maše ob 10. uri. Pel bo moški zbor pod vodstvom prof. M. Fileja. — Isti zbor bo pel tudi v goriški stolni cerkvi ob 7. uri zvečer, kjer bo prav tako sveta maša v bizantinskem obredu.
SKPD v Gorici
vabi na
VZHODNI VEČER
ki bo v ponedeljek 23. t. m. ob 20.30 na Placuti. Govoril bo dr. S. Janežič, nato bo sledilo petje vzhodnih liturgičnih pesmi.
Koliko koristi Gorici nova proga
Veliko je bilo priprav in veliko govorjenja, predno so končno zopet odprli progo med Gorico in Novo Gorico. To se je zgodilo preteklega oktobra. To je sicer prekratka doba, da bi mogli že govoriti o uspehih, vendar o razočaranjih lahko že govorimo. Vemo, da Gorica ni industrijsko mesto in da so zato industrijske proizvodnje le pičle. In vendar uprava
so to predvidevali, zato se je v zadnjem času v Gorici ustanovila vrsta prevozniških podjetij, toda nerazumljivo postopanje uprave italijanskih železnic je vse te načrte uničilo.
Kraški vodovod bodo podaljšali do Jamelj
Upravni odbor furlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO) je na svoji zadnji seji v Gradiški potrdil načrt o podaljšanju kraškega vodovoda do Devetakov in do Jamelj. V celoti bodo za kraški vodovod, potrosili 92 milijonov lir.
Javni natečaj INPS
Zavod za socialno zavarovanje INPS je razpisal javni natečaj z izpiti za 346 službenih mest. Udeležijo se ga lahko osebe s predpisano šolsko izobrazbo v starosti od 18. do 35. leta.
40 milijonov lir za popravila goriškega letališča
Pristojno ministrstvo je odobrilo 40 milijonov lir za odstranitev ruševin ter postavitev novih poslopij na goriškem letališču, kjer že 16. leto štrlijo v zrak le »okostja« nekdanjih lepih poslopij. Del
Pok. Kralj Ivana iz Trebč v družbi svoje hčere in vnukinj
Nova posvetovalnica ONMI v Trstu
Na tržaškem področju so v petek 13. januarja odprli že 22. zdravniško posvetovalnico ONMI in sicer v ulici Caboro blizu Sv. Justa. V samem mestu je to že osma posvetovalnica. Vodil jo bo pediater dr. Paolo de Manzini. Namenjena je predvsem za zdravniške preglede ter higijenske in zdravstvene nasvete otrokom do 5. leta starosti. Poslužujejo se je lahko vsi, ne glede na svoje gmotno stanje.
Reorganizacija mrliških prevozov
Prevoz mrličev bodo popolnoma reorganizirali s tem, da bo občina spet prevzela to velevažno socialno dejavnost v svoje lastne roke. Najprej so mislili ustanoviti enotni razred pokopov, nato so se odločili pa spet za tri. Tretji razred bo stal samo 10 tisoč, da se tako omogoči manj premožnim dostojen pogreb. Za drugi razred pa bo treba plačati 35 tisoč in za prvi 100 tisoč. Občinski odbor je že v glavnih obrisih sprejel ta načrt, ter ga bo kmalu predložil v razpravo in odobritev svetu.
Seznam davkoplačevalcev tržaške občine
Od 26. decembra je na tržaškem županstvu na vpogled seznam občinskih davkov, med katerimi je najvažnejši družinski davek. Od preteklega tedna pa je na vpogled tudi seznam dopolnilnega davka Vanoni. Za družinski kot za dopolnilni davek ima najvišjo davčno osnovo tržaški industrijec Piermario Tognella in sicer 50 milijonov 500 tisoč lir, za kar bo plačal 9 milijonov 817 tisoč lir davka. Sledijo mu industrijalec Roberto Haus-brant s 43 milijoni in 600 tisoč davčne osnove in 7,970.000 lirami davka, Luisa Doria vd. Feltrinelli s 30 milijoni 800 tisoči davčne osnove in 4,792.000 lir davka.
Volitve na Repentabru
Preteklo nedeljo in ponedeljek so se vršile občinske volitve na Repentabru. Imele so se vršiti 6. novembra obenem s pokrajinskimi, toda zaradi formalne napake pri predložitvi občinskih list (bile so tri) so bile volitve preložene na 15.-16. januar. Sedaj sta dve listi predložili vsaka po dvanajst kandidatov, in sicer »Slovenska lista« ter združena titovska in komunistična.
Vseh vpisanih volivcev je bilo 429. Volilo je 406. Od teh je dobila prva, to je »Slovenska lista« 166 glasov, druga 204 glasove. Dvajset volivcev je volilo različne poedine kandidate. Oddanih je bilo 9 belih in 7 neveljavnih glasovnis.
Tako bodo imeli komunisti 12 in demokratični Slovenci 3 svetovalce v občinskem . svetli. Župan bo verjetno isti, kot zadnjih 8 let, to je g. Bizjak.
Pri pokrajinskih volitvah 6. novembra je dobila »Slovenska lista« 105 glasov. Tako je sedaj zrasla za 61 glasov. Komunisti, ki so prej dobili 194 glasov, so zrasli za 10 glasov. Upamo, da bodo pri prihodnjih volitvah demokratični Slovenci želi še večje uspehe.
Izšel je
PASTIRČEK
za mesec januar
T E L E G R A M I
V	ALBANIJI. Že okrog deset 'dni albanska policija nadzira rusko poslaništvo v Tirani, da bi preprečila moskovskim diplomatom, da bi imeli še dalje stike s filosovjetskim krilom albanske komunistične stranke. Dogodek spravljajo v zvezo z bližnjim kongresom albanskih komunistov, v teku katerega namerava filokomuni stično krilo vreči Enverja Hodža, katerega smatrajo za najbolj zagrizenega pobomika kitajske linije, s tajniškega mesta stranke. — Na dnu policijskih ukrepov v Tirani je torej ideološki spor med Hruščevom in Mao Tse-Tungom.
Hvalevredna telefonska obveščevalna služba
Telefonska družba TELVE je v Trstu začela s hvalevredno obveščevalno službo na željo mnogih Tržačanov in turistov, ki želijo vedeti za urnik sv. maš po tržaških cerkvah ter za moralno oceno filmov. Vsi, ki želijo te informacije, lahko telefonirajo na številko 110 in prejeli bodo vsa potrebna pojasnila glede urnika sv. maš po tržaških in okoliških cerkvah ter tudi glede moralne vrednosti filmov po mestnih kinodvoranah.
Upamo, da se bodo te telefonske obveščevalne službe poslužili v veliki meri ne samo Italijani, temveč tudi slovenski verniki, ki mnogokrat, zlasti glede filmov, niso preveč tankovestni.
Otvoritev sodnega leta
V	četrtek 12. januarja so v novi dvorani tržaškega porotnega sodišča slovesno otvorili novo sodno leto. Slovesnosti so pristvovali predstavniki najvišjih civilnih jn vojaških oblasti, poslanci, konzularni predstavniki, sodniki tržaškega okrožja ter drugi povabljenci. Glavni državni pravdnik dr. Tommaso Grieh je poročal o delovanju sodnih organov v preteklem sodnijskem poslovnem letu. Iz tega poročila je razvidno, da je v preteklem letu bilo v tržaškem okrožju 8603 civilnih in 8181 kazenskih razprav, to je 1691 več kot v letu 1959. Sodnijsko osebje ni več
kos tolikemu delu, zato bodo v prihodnjih petih letih zvišali število sodnikov za 1400 enot po vsej državi. V nadaljnjem govoru je povedal, da je ustavno sodišče priznalo industrijcem pravico do zapore svojih tovarn, kar je zbudilo v javnosti precej nejevolje. A ker imajo delavci pravico do stavk, je po demokratičnem zakonu pravilno, da imajo tudi industrijci isto pravico, čeravno na škodo delovnega ljudstva. Ko je nadalje govoril o enakopravnosti med moškim in žensko v družini v zvezi z nedavnim kongresom ženskih pravnic, zagovarjal načelo, da o-stane poglavar v družini le moški. Govoril je nadalje o cenzuri filmov, o ločitvah zakonov ter o emancipaciji žensk, ki kljub vsem cerkvenim prepovedim gredo naprej svojo pot v pogubo. Proti koncu je še dejal, da Cerkev obsoja marksizem, a da se kljub temu socialistične in komunistične sile vedno bolj krepijo. Vendar bridka izkušnja marksističnih naukov v komunističnih državah prodira počasi tudi v demokratične države in uči, da nasilje rodi odpor.
Govornik je omenil še novi cestni zakonik in število nenamernih umorov pri cestnih nesrečah ter o ropih, tatvinah in umorih. Zaprosil je nato predsednika sodišča dr. Palerma, naj uradno otvori novo sodno leto, nakar se je slovesnost zaključila.
Msgr. Lojze Novak slovesno blagoslavlja temeljni kamen za dvorano Katoliškega doma v Gorici.	(Foto	Kleindienst 1
italijanskih železnic ne dovoljuje, da bi po tej progi potovalo blago, kakor le tisto proizvedeno v Gorici, ali pa tisto, ki ga pošilja kaka goriška tvrdka, toda le v Jugoslavijo. Trikrat dnevno vozi tudi po tej progi potniški vlak, ki pa je skoro vedno prazen. To vse spravlja goriške in tudi tržaške trgovce in prevoznike v veliko nejevoljo. V januarju se zato mislijo sestati v Ljubljani, da proučijo celotni položaj in ukrenejo vse potrebno, da se ta pravila spremenijo. Nova proga bi bila zelo koristna za zvezo med tržaškim pristaniščem in Avstrijo. Trgovinski krogi
teh sredstev bodo uporabili tudi za vzgajanje pilotov in organizacijo padalskih tečajev.
Rupa
Pred nedavnim smo poročali, da smo si nabavili nov harmonij za našo cerkvico. Danes pa sporočamo, da ga bodo prihodnjo nedeljo 22. januarja slovesno blagoslovili. Slovesnost se bo pričela popoldne ob 3. Po blagoslovitvi bo kratek koncert, ki ga priredi domači pevski zbor, nato slovesen blagoslov. Lepo vabljeni, zlasti domačini!