Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70% Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija Lir 28.000 Letna inozemstvo Lir 40.000 Letna inozemstvo, USA dol. 30 Poštno čekovni račun: štev. 11234499 m Leto XXXVIII. - Štev. 2 (1882) Gorica - četrtek, 9. januarja 1986 - Trst Posamezna številka Lir 600 Mesec za katoliški tisk PisMce dnrnnikn ot kihi letu Slovenski škofje o verskem tisku Tudi v Sloveniji obhajajo katoličani mesec januar kot mesec verskega tiska. V Sporočilih slovenskih škofij (št. 12/1985) naslavljajo slovenski škofje na sodelavce pri apostolatu tega tiska posebno pismo, v katerem pravijo med drugim: V koncilskem odloku o sredstvih družbenega obveščanja beremo, kako moramo v cerkvi skrbeti za verski tisk: »Predvsem je treba podpirati dober tisk. Da pa se bodo bralci navzeli res krščanskega duha, je treba ustanavljati in vzdrževati resnično katoliški tisk in ga širiti. Izdaja naj se očitno z namenom oblikovati, utrjevati in širiti javno mnenje, ki bo v skladu z naravnim pravom ter s katoliškim naukom in načeli... Širi naj tudi novice iz življenja Cerkve in jih prav razlaga.« Verski tisk je zato nenadomestljiv pripomoček pri poglabljanju verskega prepričanja in življenja tako pri posameznih vernikih kot tudi pri širših cerkvenih občestvih. Kristus je Cerkvi za vse čase zaupal nalogo posredovati odrešenje vsem ljudem. Tudi danes pri našem oznanjevanju s tiskano besedo dosežemo veliko več ljudi kot samo z govorjeno. Lahko rečemo še več: v novih oblikah apostolata s pomočjo tiska in drugih sredstev družbenega obveščanja Cerkev odkriva božje stvariteljsko in odre-šenjsko delo, ki ga moramo verniki odkrivati in razvijati naprej. V omenjenem koncilskem odloku piše: »Pastirji Cerkve naj svojo dolžnost na tem področju marljivo spolnjujejo, saj je tesno povezana z njihovo redno oznanjevalno službo. Tudi laiki, ki ta sredstva poklicno uporabljajo, naj se trudijo pričati za Kristusa, v prvi vrsti s tem, da bo vsakdo svojo službo vršil vešče in z apostolskim duhom, pa tudi tako, da bodo s svojimi tehničnimi, ekonomskimi, kulturnimi in umetniškimi sposobnostmi Cerkve neposredno pomagali pri pastoralnem delovanju... Vernike pa je treba opozarjati, da so dolžni katoliški tisk brati in razširjati, da si bodo tako mogli o vseh dogodkih ustvariti krščansko sodbo.« Naši škofje se dobro zavedajo, da je apostolat katoliškega tiska zelo pomemben: s pomočjo zavzetih sodelavcev najde tiskana beseda pot v številne slovenske družine. »Brez tega tiska,« pravijo, »bi naše oznanjevanje ne doseglo toliko ljudi kot jih doseže sedaj. Prepričani smo, da boste vsi v letošnjem mesecu verskega tiska namenili temu pomembnemu dušnopastirskemu delu dovolj pozornosti. Naj vas pri tem delu spremlja poseben božji blagoslov!« * * * Po teh besedah še misel za naše naročnike in bralce! Želeli bi, da ostanejo našemu katoliškemu tisku zvesti kot doslej in si prizadevajo pridobiti še novih naročnikov. Nikdar ne bomo dovolj poudarili, da obstoj naših časopisov zavisi le od velikodušne podpore slovenskih vernikov. Naj kar jasno povemo: z naročnino se noben list ne more vzdržati pri življenju. Potrebne so razne podpore, oglasi in še drugi viri. »Katoliški glas« je na njih reven: oglasi redki, izrednih podpor ni; ostanejo le prostovoljni darovi. Z njimi že več let zapovrstjo krijemo finančni primanjkljaj ob koncu leta. Tudi v bodoče bo tako. Zato naj vsakdo, ko daje v dobre namene, pomisli vsakič tudi na naš list in mu nekaj nameni. Resnično boli nas, ko prihajajo nekateri s celo vrsto darov in jih dajo objaviti v »Katoliškem glasu«, pa ne čutijo potrebe, da bi pri tem podprli tudi list, ki jim bo darove objavil. So nekateri, ki dajejo milijone za misijone, a za misijon, ki ga teden za tednom vrši »Katoliški glas«, nimajo posluha. V tem oziru nekaj ni prav. Zato: dajajmo prednost tej naši skupni zadevi, prednost slovenskemu katoliškemu tisku, ker je naš, ker piše za nas, ker goji naše verske, kulturne in narodne vrednote. Ta tisk bo obstal, dokler ga bomo mi, verni ljudje podpirali. Kongres evropskih manjšin v Barceloni Problem narodnih manjšin se tudi v širšem evropskem okviru vedno bolj poudarja. V samih državah zahodnega sveta se manjšinske skupnosti bolj in bolj prebujajo in v sklopu svojih držav zahtevajo spoštovanje lastne samobitnosti. To velja za večje narodne skupnosti od Velike Britanije do Francije in Španije. In prav tu je bilo ob koncu prejšnjega leta veliko zborovanje evropskih narodnih skupnosti, ki so hotele združeno nastopiti za obrambo in uveljavitev svojih naravnih in človeških pravic. Kongres je bil v Barceloni, ki je prestolnica Katalonije in s tem pravzaprav idealno poklicana, da prikliče narodne skupnosti iz Španije in iz ostale Evrope. Katalonska narodna skupnost se je po propadu Francovega režima precej osamosvojila in ima danes v deželnem okviru določene avtonomije in pravice, tudi v javni rabi jezika. Druga pomembna španska narodna skupnost — poleg seveda večine kastiljanske narodnosti — so Baski (Euskadi), ki so v svoji politični borbi segali tudi po rabi sile, danes pa v glavnem izbirajo politične rešitve za dosego svojih pravic. Poleg teh so v Španiji prisotne še druge etnične ali pa deželno poudarjene skupnosti kot Asturijci, Andaluzijci, Galicijci itd. V sami Barceloni tudi lahko zasledimo precejšnjo rabo katalonskega jezika, beremo katalonske dnevnike itd. V prostornem avditoriju mestnega središča se je kongres odvijal prav zadnje dni decembra, med božičnimi prazniki in novim letom. Udeležila so se ga predstavništva narodnih skupnosti iz vseh držav zahodne Evrope. Na kongresu pa so bili kot opazovalci prisotni predstavniki šte- Voditelja dveh najbolj oboroženih držav na svetu, Reagan in Gorbačov, sta istočasno po televiziji izrekla svoji novoletni poslanici, prvi sovjetskim narodom, drugi ameriškemu ljudstvu ter dala zagotovilo, da v letu 1986 ne bosta štedila s skupnimi napori za vzpostavitev mirnega sožitja in razorožitve. Gorbačov se je omejil na splošne ugotovitve o miru, sožitju in sodelovanju, Reagan pa je bil bolj konkreten: vztrajal je na vesoljskem obrambnem ščitu, omenil človekove pravice in krajevne spopade ter dejal, da je treba medsebojno zaupanje krepiti z boljšim spoznavanjem in s kulturnimi izmenjavami. Kljub temu, da obstajajo precejšnje razlike v glediščih, pa je po besedah Gorbačova srečanje v Ženevi dokazalo, da je mogoče graditi most v medsebojnih odnosih. Na svoje državljane se je na starega leta dan obrnil tudi predsednik italijanske republike Cossiga. Zelo odločno je obsodil terorizem. »Obsojamo ga,« je dejal, »brez pridržkov, brez priziva, brez izkrivljenih poskusov, da bi te dogodke razumeli.« Italija in Avstrija sta vedno doslej pokazali veliko razumevanje za narode, ki se borijo za svobodo in neodvisnost, tudi za palestinsko ljudstvo. Prav zato so zadnja nezaslišana dejanja v Rimu in na Dunaju vzrok za skupno zagrenjenost. Treba se je odločno zoperstaviti tej temačni grožnji miru. Nato je Cossiga naštel cilje, ki jih je treba uresničiti: zatreti nasilje in zagotoviti družbeni mir; posodobiti šolo; upravo narediti bolj učinkovito; premagati inflacijo; boriti se za združeno Evropo. O nasilju na letališču Fiuoiicino je na Silvestrovo pri zahvalnem »Tedeumu« spre- •: ........... % ’ : 1 : Kitajska umetnost: Beg v Egipt govoril v baziliki sv. Petra tudi papež Janez Pavel II. Obenem je starše spomnil na njihovo moralno dolžnost, da priglasijo otroke k šolskemu verouku. Med slovesno mašo na novoletni dan pa je govoril o miru, saj se je 1. januarja že devenajstič praznoval Dan miru, leto 1986 pa je Organizacija Združenih narodov še posebej razglasila za mednarodno leto miru. Sv. oče je izrekel solidarnost Cerkve z vsemi, ki si prizadevajo za mir. Pri tem je treba odstraniti ideološke, blokovske in sistemske pregrade, iskajoč dialog z vsemi ljudmi dobre volje. Kršenje javnega reda in miru v Idriji vilnih gibanj iz Afrike, Azije in Amerike. Najpomembnejši je bil prvi dan kongresa, ko so predstavniki posameznih narodnih manjšin spregovorili na plenarni seji. Tu so v glavnem poleg pozdrava svojih narodnosti iznesli glavne probleme, ki danes tarejo posamezne skupnosti. Iz Italije so bila prisotna predstavništva Slovencev, Furlanov, Doline Aosta in Okci-tancev. Vse te so predstavljale manjšinske stranke: Slovenska skupnost, Furlansko gibanje, Union Valdotaine ter MAO (ok-citansko gibanje). Za Slovensko skupnost je nastopil deželni tajnik Andrej Bratuž in v svojem nagovoru iznesel nekaj glavnih misli in problemov Slovencev v Italiji. Prikazal je najprej v bežnih obrisih geopolitično stanje Slovencev nasploh, nato pa posebej usodo zamejskih Slovencev. Zlasti težko obdobje polpreteklosti in fašizma, nato pa izboljšave v novi demokratični republiki s pa predolgim čakanjem na zakonsko zaščito. Nadalje je Bratuž opozoril na nujnost, da je tudi širši slovanski svet prisoten pri gradnji nove Evrope. To bo morala nujno biti Evropa dežel in narodov. Pri tem je spomnil na dejstvo, da je sam sedanji slovanski papež poleg sv. Benedikta dal Evropi za zavetnika tudi apostola Slovanov sv. Cirila in Metoda. In prav ta duh naj odraža tudi bodoča gradnja nove evropske družbe. Barcelonski kongres je nedvomno ponovno poudaril nujnost, da se narodnostne skupnosti Evrope v celoti in enakopravno priznajo. To bo prav gotovo imelo svoj pomen. In morda ni odveč naključje, da je prav Španija (skupaj s Portugalsko) s 1. januarjem letos uradno vstopila v Evropsko gospodarsko skupnost. (Od našega dopisnika) S to oznako so policijski in politični krogi v Sloveniji označili dogajanja, do katerih je prišlo konec septembra v Idriji, — majhnem, a zgodovinsko zelo pomembnem rudarskem mestecu, ki je med obema vojnama pripadalo Italiji. Kaj se je v tistih jesenskih dneh v Idriji dogajalo je bolj ali manj znano, vendar vseeno poskušajmo na kratko ponoviti. Po nekaterih vesteh se je vse začelo s tem, da je na plesu neko dekle zavrnilo Bosanca. (V Idriji je, kot po vseh slovenskih krajih na stotine priseljencev-delav-cev iz drugih republik.) Bosanec je punco zaradi tega udaril, tedaj so domači fantje planili, on pa jim je začel groziti z nožem. Takoj sta se izoblikovali večji skupini domačih fantov, na eni strani in južnih bratov na drugi. Prišlo je do fizičnih obračunov med skupinama. Kot že rečeno so uradne oblasti dogodek označile za »kaljenje reda in miru«. Obsojenih ali upravno kaznovanih je bilo več deset Idrijčanov in tudi nekaj »onih«. S tem naj bi bil primer uradno končan. Nihče pa se ni, vsaj ne uradno, vprašal, kaj to pomeni. Zato je potrebno pogledati nekaterim dejstvom v oči: 1. Ob vse večji brezposelnosti v Jugoslaviji je vse teže dobiti delo tudi v Sloveniji. Ker pa je v Sloveniji že nad 10 % prebivalcev iz drugih republik, je razumljivo, da vidi slovenska mladina v t^h priseljencih nevarnost za svojo prihodnost. 2. Južni bratje se v Sloveniji — ne le v Idriji — obnašajo kot gospodarji. Ne le da se slovenščine nočejo naučiti, marveč razglašajo, da bodo v Jugoslaviji govorili v svojem jeziku in da jih »peščica« slovensko govorečih ne more od tega odvrniti. 3. Gre pa tudi za ljudi z drugačnimi — balkanskimi navadami, ki so srednjeevropskemu narodu, v katerega so se in-filtrirali, zoprne ali vsaj tuje. Vse to je netivo ali kar eksploziv, ki Papežu grozijo z atentatom Janez Pavel II. bo prihodnji mesec od 1. do 10. februarja obiskal Indijo. Pred njim je to že storil Pavel VI., ko se je udeležil mednarodnega evharističnega kongresa v Bombayu. Indijska Cerkev se pospešeno pripravlja, da dostojno sprejme sv. očeta. Zlasti potekajo navdušene priprave v zvezni državi Kerali, kjer je v 21 škofijah kar šest milijonov vernikov. Škofijski pripravljalni odbor jih je pozval, naj za papeževo varnost med obiskom molijo k Materi božji, zlasti naj po družinah opravljajo molitev rožnega venca za srečen potek in iztek obiska. Med tem je indijska policija že prejela več groženj skupine bramanov, ki se imenujejo »Božja pot«. V enem velikih dnevnikov so postavili zahtevo, naj »papež odpove svoj obisk, če želi še naprej delati za krščanstvo«. Če bo pa kljub vsemu vztrajal v svojem namenu, ga bodo ubili. Tudi od drugod prihajajo razna negodovanja. Kristjanov je v Indiji le 2,6%. Posvetitev novega videmskega škofa V obnovljeni mestni cerkvi v Gemoni, ki jo je potres leta 1976 močno poškodoval, je bil v soboto 4. januarja posvečen v škofa Pietro Brollo, ki je bil nazadnje župnik v tem mestu. Škofovsko imenovanje je prejel 12. oktobra lani. Posvečenje je izvršil videmski nadškof Battisti, z njim pa je sodelovalo še več drugih škofov, med njimi goriški nadškof Bommarco, tržaški Bollomi, Ravignani iz Vittoria Veneta ter dva iz Avstrije: Ka-pellari iz Celovca in Aichem dz Linza. Čeprav bo katedrala v Gemoni odslej že služila bogoslužju, jo bo pa slovesno izročil svojemu namenu papež Janez Pavel II., ki bo ob desetletnici potresa 6. maja obiskal Gemono, nato pa še nekatere druge kraje v Furlaniji. se v naši mladini nabira in zdaj se je pač začel proces, ko bo strpnosti počasi konec. Kot je bilo že omenjeno, je Idrija in vsa zelo razširjena Primorska med obema 'vojnama spadala pod Italijo. Starejši Idrijčani se še spominjajo, da niso imeli slovenskih šol, da je bilo prepovedano celo zapeti slovensko pesem. Povsod italijanska govorica. Zdaj, ko osvobojeni, kot je nedavno dejal Mitja Ribičič, član predsedstva GK ZK Jugoslavije, spet povsod poslušamo petje, vpitje in tudi razgrajanje po slovenskih mestih v tuijih jezikih. Ljudstvu se je temperatura dvignila do vrelišča. Dovolj mu je hlapčevanja. Slovenci smo navsezadnje NAROD. In kako je mogoče, da že stoletja dolgo ne moremo sami gospodariti na svoji zemlji? To so tista vprašanja in to so tista dejstva, ki so pripeljala do idrijskih dogodkov in ne gre le za neko »kaljenje reda in miru«. Ljudje so se dvignili tudi v Kamniku, v Sežani so se pojavili napisi: »ven z Bosanci« ipd. Počasi sicer, a premika se. In za konec: Nismo za rasno in tudi ne jezikovno povsem čisto Slovenijo, smo pa za to, da nas južni bratje ne bodo ogrožali v naši kulturni in civilizacijski samobitnosti in smo nazadnje tudi za to, da slovenska podjetja pretehtajo vse možnosti in najprej zaposlijo vse brezposelne Slovence, šele nato bi imela pravico delovno silo »uvažati«. ■ Število žrtev palestinskega terorističnega napada na rimskem letališču je naraslo na 16. Poškodbam je podlegla neka Grkinja. Italijanska vlada pa je Libiji poslala protestno noto, ker je libijska tiskovna agencija Džana omenjeni pokol označila za »junaško dejanje sinov in žrtev Sabre in Šatile« (to sta dve palestinski 'begunski taborišči v Bejrutu). Ministrski predsednik Craxi pa je tako pisanje obsodil z besedami, »da v pokolu nedolžnih ljudi in v fanatičnem žrtvovanju lastnega življenja ni nikakršnega junaštva«. Obenem pa je napovedal odločnejše ukrepe proti mednarodnemu terorizmu, pa tudi spremenjeno stališče do »tistih vlad, ki s svojo politiko podpirajo terorizem in fanatizem«. ■ Nekaj svojskega je bilo papeževo opoldansko srečanje z verniki v nedeljo 5. januarja ob običajni molitvi angelskega češčenja. Poleg množice oseb so se na trgu sv. Petra pojavili tudi sloni, sedem po številu, 13 konj arabske pasme, nekaj zeber in gazel, dva noja in ena lama. Vse te živali pripadajo cirkusu »Orfei«. Poleg njih je bila tudi skupina kolesarjev in trije konji, na katerih so jahali kralji Gašper, Miha in Boltežar. Sv. oče je vse te nenavadne udeležence pozdravil, jim zaželel srečno novo leto ter jih blagoslovil. Šolski verouk Šolska ravnateljstva so prejela glavna navodila glede prijave za šolski verouk v šolskem letu 1986/87. Kakor je vsem znano, se bo treba za šolski puok prijaviti. To bodo storili starši ali pa dijaki, ki so že polnoletni. Do 25. januarja bo treba izročiti prijave šolskim oblastem za tiste, ki bodo stopili v vrtec, v prvi razred osnovne šole in v prvi razred srednje šole. Drugi se bodo prijavili do 7. julija. V ta namen bodo starši in dijaki prejeli poseben formular. Vse to izhaja iz splošnih določil ministrstva. Kaj pa velja za šole s slovenskim učnim jezikom? V dodatnem protokolu konkordata je zapisano, da se pri nas glede verouka na osnovnih šolah nič ne spremeni. To pomeni, da ne bo potrebna prijava. Kdor ne bo hotel verouka, se bo moral odjaviti. Isto bi lahko rekli za otroške vrtce, saj je v državnih vrtcih že predvidena »verska vzgoja«. Po našem mnenju bi se pri nas morali do 25. januarja prijaviti za šolski verouk samo tisti, ki bodo v šolskem letu 1986/87 obiskovali prvi razred srednje šole. Za druge bo čas do 7. julija. Pričakujemo tudi, da bosta okrožnica ministrstva in sheda za vpis prišli v roke našim ljudem v slovenskem jeziku. - l.š. Dr. Jože Prešeren se ie poslovil od Trebč V nedeljo 29. decembra 1985 smo se poslovili od župnijskega upravitelja dr. Jožeta Prešerna, ki je za župnijo sv. Andreja skrbel štiri leta. Ob 10. uri je bila slovesna maša, ki jo je daroval dr. Prešeren ob somaševanju novega župnijskega upravitelja salezijanca Franca Štuheca in diakona univ. prof. Fonde iz Brazilije. Pri maši so sodelovali osnovnošolski otroci in mladina z branjem beril in petjem pod vodstvom požrtvovalne s. Imelde. Med pridigo se je dr. Prešeren zahvalil vsem, ki so pomagali pri župnijskem svetu in pri vzdrževanju snage in krasitvi cerkve; strežnikom, skavtom in skavtinjam pa je priporočil zvestobo do lastnih idealov in vztrajnem obiskovanju cerkve. Dejal je, da bo do smrti molil za vernike v župniji, da bi vztrajali v življenju po veri in tudi za tiste, ki v cerkev ne hodijo, da bi se začeli za vero zanimati. Njegove zaključne besede so bile tako ganljive, da so marsikatere oči zalile solze. Po dekanovem naročilu je novi župnijski upravitelj prebral pismo, ki ga je škof Bellomi poslal dosedanjemu župnijskemu upravitelju v Trebčah ob slovesu. Glasi se: Dragi sobrat! Zapuščate Trebče, kjer ste vršili skoro štiri leta službo dušnega pastirja po smrti nepozabnega g. Alojzija Rozmana. Čutim se dolžnega, da vam pišem to javno pismo za vaše goreče in neutrudno delo. Pri svojih več kot sedemdesetih letih ste prijeli v Trebčah za plug z mladostno energijo in ste orali zemljo z izredno vztrajnostjo. Premikali ste kamenje in krušili skale, da ste tako lepo obnovili 'cerkev in župnišče. Sejali ste seme božjega nauka in delili milosti, da in 2. NAKUP HIŠE Če je papeževa ustanovitev Slovenika razveselila prvega rektorja p. Prešerna DJ, ga je iskanje hiše žalostilo. Osebno je bil namreč mnenja, da je bila stavba na ul. dei Colli 8 kupljena kot Sloveni-kova last. Vodstvo hiše pa se ni strinjalo s patrovim stališčem in je bilo pripravljeno dati jo v najem, s čemer se p. Prešeren ni strinjal in je šel s tem nerešenim problemom v grob. Novi rektor Slovenika in ostali predstojniki so bili mnenja, da more hišo na ul. dei Colli 8 rešiti samo resnični lastnik stavbe. Vsekakor pa ta stavba ne odgovarja zahtevam zavoda, ki potrebuje primerno kapelo, prostore za sprejemnico in dvorano za sestanke. Zato je bilo kupljeno zemljišče na robu mesta in napro-šen rimski arhitekt Busiri-Vici, naj pripravi načrt. Ta ga je pripravil in rimska občina ga je sorazmerno hitro odobrila. Tako hitro, da je spravila v zadrego vodstvo, ker se denar le ni stekal dovolj hitro, da bi začeli z gradnjo. Istočasno je navdušenje za gradnjo malce usihalo, ker so prihajale na dan ostre kritike, češ da je prostor predaleč od središča mesta. Zapihal pa je tudi pokoncilski veter, ki je začel prazniti duhovniške hiše. Čemu torej graditi še eno stavbo, če se nam obeta boljša rešitev? Med razmišljanjem nas je presenetila inflacija, ki je dvignila najemnino nezaslišano visoko in so ekonomisti ugotovili, da bi z istim denarjem imeli lahko lastno in boljšo stavbo. Med raznimi rešitvami nam je najbolj ugajala sedanja hiša na ul. Appia Nouva, ki je poleg vsega imela še mesečne dohodke od podnajemnikov. Ekonomski svet pod vodstvom msgr. Janeza Beleja se je odločil za pozitivno in študentje so bili navdušeni, da bi se radi že drugi dan preselili. Podobno pozitivno mnenje so dali arhitekta Tone Bitenc in Jože Kregar, slikar Stane Kregar in p. Roman Tominec OFM. Vsi so odobravali nakup in bili pripravljeni dati trdno zgrajeni stavbi slovenski obraz. Na božični dan 1970 je bila v današnji garaži prva sv. maša in s 1. januarjem 1971 so se vselili študentje pionirji, ki so v hiši našli le nekaj polomljenih stolov, nekaj zapuščenih obešalnikov in križ na terasi, ki nas še danes spominja na prve lastnike. Rimski Slovenci so priskočili na pomoč in iz svojih stanovanj odstopali stole, mize, omare. Študentje pa so jih s kamionom po mestu nabirali in si zasilno opremili prve sobe, da so mogli študirati. Šolska sestra Akvila Trpin obenem z gdč. Milko Knez iz Laškega pri Celju sta prišli na pomoč kuharju vicerektorju Joštu Martelancu in ga nadomestili do dneva, ko so prišle v zavod Marijine sestre iz Ljubljane, ki so prevzele gospodinjstvo Slovenika in ves čas materinsko skrbijo za nas. se ljudje vrnili k veri in krščanskemu Življenju. Bodite gotovi, da se vas bodo mnogi spominjali s hvaležnostjo, jaz pa vam podeljujem svoj obilni in hvaležni blagoslov. Z vami in dobrim trebenjskim ljudstvom hvalim Boga za vse dobro, ki ste ga storili. Voščim vam, da bi še mnogo let nadaljevali svoje pričevanje duhovnika po božjem Srcu Jezusovem. V imenu župnijskega sveta in vseh žup-ljanov je spregovorila Nevja Žerjal: »... najiskreneje se vam zahvaljujemo za vaš nesebični trud, .požrtvovalnost dn dobro voljo, ki so vas odlikovali v nelahkem in večkrat nehvaležnem delu v naši župniji. Iz srca smo vam hvaležni ne samo za materialne dobrine (popravilo in obnovitev naše cerkve in župnišča), ampak predvsem za duhovne vrednote, ki ste nam jih posredovali s svojo zavzetostjo in ljubeznijo do nas vseh. Dobro se .namreč zavedamo, da ste nam govorili samo resnico, tudi takrat, ko ste na oster način nastopali. Sprejmite skromen dar v spomin kot simbol naše hvaležnosti in naklonjenosti do vas. Iz srca se vam še enkrat zahvaljujemo vsi člani župnijskega sveta, otroci in mladina, strežniki, skavti in skavtinje in vsi župljani. Za vedno vam je rezerviran kotiček v srcu nas vseh, ki vas imamo radi, župnijska vrata pa so za vas vedno odprta.« Odhajajočemu dušnemu patsirju sta dva mlada poklonila cvetje in darove. Nato je kar v cerkvi sledilo slovo s posameznimi verniki, dr. Prešeren pa je vsem prisotnim daroval za spomin lepo knjigo. Po ureditvi hiše je prišla na vrsto tehnična predelava, ki sta jo vodila arhitekta Tone Bitenc in Jože Kregar, z umetninami pa obogatila slikar Stane Kregar in p. Roman Tominec. Pod njihovim nadzorstvom je vodil podravnatelj Jošt Martelanc ureditev stavbe in ji dal današnjo obliko. Kot skušen graditelj iz Amerike se ni ustrašil samokolnice in je znal nadomestiti vsakega delavca. Marijine sestre, ki so začele svoje delo s pripravo hrane in snaženjem kapelice, so pa dodale hiši tisto domačnost, s katero so ustvarile v Rimu slovenski dom, ki ni last posameznika, ampak je last nas vseh. Delo je hitro napredovalo, za nekatere prehitro, tako da so slovenski škofje blagoslovili Slovenik 19. junija 1973, ko je prišlo za to slovesnost v Rim kar 2.000 romarjev. Nadškof Jože Pogačnik je blagoslovil hišo, škof Jenko je posvetil oltarje, pomožni škof Lenič je blagoslovil kapelo, škof Grmič pa pridigal med mašo pri Sv. Petru. Vse je veselo presenetil nadškof Peter Cocolin, ki se je zjutraj pripeljal iz Gorice z letalom in v kapeli maševal. škof Držečnik je ob tej priložnosti odkril spominsko ploščo, katere napis je sestavil pisatelj Alojz Rebula: Slovenci širom po svetu, hvaležni za dar vere ob 1200-letnici pokristjanjenja izročajo SLOVENIK slovenskemu narodu da bi mu ohranil naprej v prihodnost plamen evangelija in luč kulture. Voščilo Slovenskega narodnega odbora Vsem Slovencem in Slovenkam v domovini, v zamejstvu in v zdomstvu želimo mirno in srečno novo leto. Ohranimo tudi v novem letu trdno vero v obstoj slovenskega naroda. V tisočštiristo letih je naš narod prestal mnogo hudega, je doživel mnogo napadov od vseh strani, je krvavel iz neštetih ran, pa je kljub temu obstal. Preživel bo tudi sedanjo težko dobo in se otresel vseh, ki mu kratijo svobodo in samostojnost, ki uničujejo slovensko zavest in kulturo ter ogrožajo slovenski jezik. Zaupajmo v nov prerod slovenskega naroda. Zavedajmo pa se, da sta rešitev in novo vstajenje slovenskega naroda tudi v naših rokah, dokler bo med nami vladal duh politične demokratičnosti, močne organizacijske enotnosti, ki ne odklanja različnosti, predvsem pa velika ljubezen do vsega slovenskega. Slovenski odbor skuša z vsemi svojimi silami delati v teh pravcih, prosi pa za pomoč in sodelovanje vse Slovence dobre volje, da skupaj zgradimo lepšo slovensko prihodnost. Rudolf Smersu, predsednik Voščila naših Za praznike so se oglasili tudi naši misijonarji. Vladimir Kos, Japonska: Blagoslovljen božič in upa polno novo leto, tudi za Katoliški glas, ki ga imam tako rad. Ludvik Zabret, Indija: Moje zdravje, kar gre. Naših 45 klerikov pridno študira. Ob četrtkih in nedeljah zbirajo mladino v šestih mladinskih centrih v okolici. Letos je malo deževalo in je hudo pomanjkanje vode. Voziti jo morajo za ljudi in živino. Tudi cene so zelo narasle. Največ trpijo najbolj revni. Stanko Pavlin, Hongkong: Vrnil sem se na svoje delo po počitnicah v Evropi. Vsem prijateljem in znancem vesel božič in v novem letu naj vas Bog varuje vsega hudega. Janez Puhan, Madagaskar: Zahvaljujem se za dar, ki ste mi ga poslali. Tako upam, bomo mogli postaviti našo župnijsko dvorano. Težave so s cementom, ker ga ni, in tudi zato, ker je prevoz do nas zelo težaven. Kljub težavam ljudje pridno sodelujejo. Celo protestanti in nekatoličani so nam priskočili na pomoč. Rok Gajšek, Madagaskar: Obilo sreče želi v novem letu vsem. (On je poslal črnsko Mater božjo z Detetom, ki smo jo objavili v božični številki.) Ivan Bajec, Slonokoščena obala: Tudi on se je vrnil s počitnic v Evropi in zopet zagrabil za delo. »Posebnih novic tukaj ni,« piše. »Nekatere ceste so popravili. Po zaslugi dobrotnikov mi je uspelo kupiti nov avto R 4. Tako bom vsaj nekaj časa brez skrbi, da me ne pusti kje na cesti. Lep pozdrav in voščila vsem.« Radko Rudež, Zambija: »Srečno smo »Slovenik« 3. SLOVENIK PAPEŠKI INŠTITUT Blagoslovitev Slovenika v Rimu, s čemer smo prišli do cilja, je brez dvoma mejnik na poti 1290-letnega romanja Slovencev v Cerkvi. Dobrotnikom je bilo dano zadoščenje, ker so videli, kam so šli njihovi darovi, večkrat združeni s težkimi žrtvami. Papež Pavel VI., ki je leta 1969 blagoslovil vogelni kamen in spremljal težave zadnjih let, je hotel sam dati priznanje vsem, ki so kakor koli sodelovali. To je napravil na način, ki ga ni nihče pričakoval. Med govorom nad grobom sv. Petra, ko je večina romarjev že mislila, kako bodo odpotovali, je razglasil Slovenik za papeški inštitut: Prišli ste v Rim, da bi prisostvovali dejanju, ki je zelo pomembno za krščansko Življenje vaše skupnosti, vedno tako blizu našemu očetovskemu srcu: odprtju novega slovenskega zavoda na Apijski cesti, ki ga vodi pohvale vredni rektor msgr. Maksimilijan Jezernik. Želimo vam izraziti vse naše veselje ob tem dogodku. Odprtje tega zavoda pove marsikaj vsakemu, ki zna razumeti njegov globoki pomen. Govori o prebuditvi verskega življenja in o razcvetu duhovnih poklicev. Govori tudi o vašem zanimanju, da bi mladi izbranci, ki so se odločili za duhovništvo, našli pri Petrovem sedežu bolj primerno umsko in duhovno izobrazbo. Govori o tradicionalnih vezeh zvestobe slovenskega ljudstva do Apostolskega sedeža. Končno zagotavlja, da v tem obdobju močne pokoncilske prenove med vami ne bo primanjkovalo zanesljivih in razsvetljenih voditeljev, ki bodo vnesli v življenje in krščanske navade smernice in navodila zadnjega cerkvenega zbora. Zaradi vsega tega smo veseli, da moremo izpolniti vašo željo in odlikujemo slovenski zavod v Rimu z naslovom »papeški«. Dragi mladi, ki imate srečo, da ste gojenci zavoda! Vzpodbujamo vas, da dobro uporabite leta rimske vzgoje in tako izpolnite pričakovanje Cerkve. Prepričani smo, da bo tako. Zato kličemo na vas Gospodovega Duha, da bi postali pravi učitelji milosti, po vzoru in učenju Kristusa, Učitelja, Duhovnika in Pastirja, ki je prišel, »da bi stregel in dal svoje življenje za odrešenje sveta« (Mr 10, 45). Ob koncu želimo pohvaliti vse, ki so prispevali k postavitvi tega zavoda, in posebej vas, navzoče. Vas in vse, ki so po tem srečanju združeni s Kristusovim namestnikom, naj spremlja prisrčen apostolski blagoslov! Tisti, ki so bili v avdienci, se še spominjajo, kakšno veselje je prevzelo vse romarje. Tudi tisti, ki niso razumeli besed, so iz navdušenja, saj so nekateri kar skakali od radosti, razumeli, da gre za važno stvar. To je bilo priznanje dobrotnikom in zagotovilo bodočnosti Sloveniku! M.B. (se nadaljuje) misijonarjev dokončali in pokrili naš vodnjak. Bilo je potrebno, ker ob suši smo bili brez vode. Hvala Bogu, sedaj smo postreženi.« Sicer pa je neprestano na poti, da obiskuje številne podružnice in vedno sanja, da ustanovi nove in jim zgradi cerkvice. Ekonomsko je pa tudi v Zambiji kriza. Prihajajo trdi časi. Predsednik Kaunda je v novembru napovedal poseben molitveni teden za božjo pomoč. Ali je še na svetu kak drug politik, ki bi zaupal tudi v božjo pomoč? Lovro Tomazin, Zambija: Zida novo Marijino božjepotno svetišče v čast fatim-ski Materi božji. V avgustu je bilo že veliko ljudsko romanje k temu svetišču. Udeležilo se ga je 4.000 romarjev; vsi so lepo sodelovali. Nadškof Mungandu je pridigal. Vinka Zaletela, Koroška, smemo tudi šteti med misijonarje. Tudi za letošnji božič je poslal prijateljem in znancem po svetu (saj jih ima, da sam ne ve, koliko), božično poslanico, ne samo voščila. Čeprav slabo vidi, še vedno veliko potuje po svetu. Bil je tudi v Medjugorju. Pravi: »Nisem šel iskat vidcev in ne čudežev, ampak sem se hotel nadihati tistega ozračja, ki je tako močno prepojeno z vero, s spreobrnjenjem in spokornostjo. To je zame čudež!« Ivan Štanta, Madagaskar: Tukaj po navadi. Dela dosti, a uspehov ni veliko. Leta 1986 bo odprtje novega malega semenišča v Ihosy. Letos (1985) Vje bila zelo slaba letina zaradi suše. Čuti se pomanjkanje hrane, zlasti riža. Moj pozdrav in voščila vsem dobrotnikom in prijateljem. S. Terezija Medvešček, Indija: Sem članica salezijanske družbe Marije Pomočnice; 54 let sem v Indiji. Imamo šolo s 4.500 učenkami ter dispanzer za najbolj revne. Nedeljsko šolo obiskuje 400 mladih deklet. Potem skrbimo še za 90 onemoglih, da tudi oni kaj slišijo o Bogu in o Mariji, ki jo imajo zalo radi in jo kličejo Mati Marija. Tudi mladi dobijo kaj za svoj lačni želodec. Obiskujemo tudi družine po vaseh. Za božič dobi vsaka dober paket rabljene obleke, ki jih pošiljajo dobrotniki iz raznih dežel. Poklicev imamo dosti, tako moških kot ženskih. Nekateri naši salezijanci so že odšli misijonarit v Afriko. Vsem blagoslovljen božič in novo leto. Ljudje, ki niso zvesti Bogu, tudi ne bodo zvesti bližnjemu. (A. M. Slomšek) Nesoglasje zaradi novega praznika Obenem s praznikom sv. Treh kraljev je konec leta 1985, kot znano, vlada uvedla tudi praznik državne zastave kot simbola italijanske neodvisnosti in ga določila za 12. maj, ker je bila leta 1797 ta dan prvič razobešena v Milanu kot znak Cisalpinske republike. To pa ni bilo všeč zastopnikom pokrajin na južni strani reke Pada, zlasti v mestu Reggio Emilia, kjer je bila enaka zastava izobešena že 7. januarja istega leta, ko je bila ustanovljena kratkotrajna Cispadanska republika. Ministrski predsednik Craxi je zaradi tega prepira odločil, da zaenkrat ne podpiše dekreta za 12. maj, kajti 'bilo bi nesmiselno, uvajati državni praznik, ki namesto da druži, razdvaja državljane. KRATKE NOVICE ■ Veliko pozornost je vzbudil umor redovnice s. Rosangele, v svetu Silvane Gašperini, ki je pripadala redovni družbi frančiškanskih tretjerednic iz Suse. Stara je bila 37 let in delovala v zavodu za zapuščene otroke v predmestju Turina. V zgodnjih urah so se v stavbo pritihotapili tatovi, toda s. Rosangela jih je slišala in odkrila, kar je bilo dovolj, da jo je eden od roparjev zadavil. ■ Levičarski sandinistični režim v Nikaragvi je »do nadaljnjega« zaprl katoliško radijsko postajo v Managui, ki je last tamkajšnje škofije. 2e prej je bil ukinjen škofijski list, tiskarna pa je pod nadzorstvom vojske. Kardinal Obando y Bravo je zadnje tri mesece zasledovan na vsakem koraku, zaradi česar postajajo njegovi pastoralni obiski vse težje izvedljivi. Trenutno doživljajo državljani neprestano kršenje najbolj osnovnih pravic, kajti voditelji so odločeni, da izvedejo revolucijo v celoti in do konca, poslužujoč se pri tem neprestanega pranja možganov. Bralci pišejo Oj zbogom, pa zdrava ostani! Pred dnevi sem bil veselo presenečen, ko mi je mlad fant telefoniral in zaključil: Zbogom! Ne spomnim se, kdaj me je zadnji pozdravil s tem našim prastarim ljudskim pozdravom: Zbogom! Vsi se poslavljamo: Nasvidenje! Kaj šele, da bi si voščili: Dober dan! Bog daj! Ali: Dober večer! Bog daj! Na te pozdrave smo že čisto pozabili in vendar so tako zelo naši, slovenski, saj jih je ustvarilo naše ljudstvo v preteklosti in potrdili naši pisatelji. Danes, ko gremo vsi »po modi«, opuščamo to našo ljudsko dediščino in se oklepamo pozdravov, ki niso zrastli v našem ljudstvu, ki so tuje blago, prineseno od drugod. Iz radovednosti sem šel pogledat v Slovar slovenskega knjižnega jezika pod geslo: Bog. Začudil sem se nad tem, kar sem našel! Slovar našteva nič manj kot 5(5 različnih uporab z besedo »bog«, ki jih vse najdemo v našem knjižnem jeziku. Seveda pri starejših pisateljih, ker sodobni jih ne poznajo več. Kvečjemu poznajo kako »porka...« To se jim zdi pristno slovensko. Gre za pozdrave, rečenice, med-metno in prislovno rabo, za začudenje, za potrditev, za strah itd. Slovenski človek se ni bal imenovati Boga v raznih zvezah in ob raznih priložnostih, ker ni imel strahu pred besedo Bog kot se je bojijo judje. Mi moderni smo se pa začeli prištevati med jude in rabimo besedo Bog samo še pri molitvi, če molimo; drugače se je pa izogibamo, ker ne poznamo več svojih pristnih korenin in pristnega bogastva svojega jezika. Nekateri delajo to nalašč, ker se ogibajo besede Bog kot hudič žegnane vode, drugi nevede capljajo za njimi. Tako se skoro ne sliši več pozdrava: Zbogom! Bog daj srečo, zdravje!... Bogsiga-vedi, zakaj tako ravnamo, da je naša slovenščina bogpomagaj, revna, da pomo-zibog. Morda bo pa ljubi Bog dal, da se spremeni na boljše. »Bog daj!« Zato, »Oj zbogom, pa zdrava ostani!« v upanju, da v Ljubljani ne bodo začeli peti: »Nasvidenje, pa zdrava ostani!« (r+r) MOJI MATERI Prišla je z njiv. Nje lica Žarela so kot sončnica. Utrujena kot senca, išče tal, Da se spočije. Naš dom je sred polja. Sklonila glavo je, naslonjena V večerni AVE. Pošiljam Ti pozdrave Preko morja širokega, oj moja mati! Posedli smo za mizo Bratje, sestre in vsi naši. Molk se pretopil ni v besede, Dokler ni zadnja žlica zažvenkljala V praznino sklede. Le ena je ostala, še nedotaknjena, Ob prazni čaši... Zdaj sklonjen nad kaminom Zgorelih dni, spominjam se ogorkov, Kako bolščijo vame! A Tvoji roki sklenjeni So kot Marije. Povesmi belih las Mi svetijo v temo. Zdaj ko si nas pustila, Bi rad pokleknil, prosil oprostita. Odpusti, mati! Veš, da včasih čutim, Kako je pust moj dan in nehvaležen, Kot da ostal brez maše je, Brez obhajila ... Jože Cukale SJ, Indija 25 let papeškega zavoda Izdelovanja goriške občine V decembru lanskega leta je goriška občinska uprava zelo živahno delovala v vseh svojih organih. Občinski svet, razne svetovalske komisije in rajonske konzulte so se večkrat sestali in razpravljali o pomembnih vprašanjih. Seveda se je prav tako sestajal na svojih rednih tedenskih sejah občinski odbor za vodenje upravnega življenja. Občinska uprava je bila nadalje vedno prisotna na pomembnih kulturnih in drugih srečanjih našega mesta. Med drugim je župan Scarano predstavljal upravo in prinesel pozdrav občine na začetku srednjeevropskih srečanj, kasneje še na odprtju dvodnevnega seminarja o zgodovini posoških katoličanov. Prav tako decembra je bil na obisku v Gorici sovjetski kozmonavt Artjukin, ki je imel tudi javno predavanje v dvorani Telovadnega društva. Tu ije občinsko upravo zastopal odbornik Bratuž, ki je ruskemu astronavtu prinesel pozdrav goriške občine in mu izročil spominsko kolajno. Artjukin pa je podaril upravi — tudi v imenu vseh sovjetskih kozmonavtov — zanimivo knjigo o ruskih vesoljskih poletih. Goriški občinski svet je zadnje čase zaslovel kot zelo polemičen in tudi dolg po svojih razpravah, saj se je skoraj vedno zaključil pozno ponoči. Zadnja seja občinskega sveta je bila v ponedeljek 23. decembra in se je končala ob drugi uri zjutraj. Res je bila na dnevnem redu zelo zahtevna točka, namreč razprava o programskih izjavah župana, ki jih je dr. Scarano že prebral na eni izmed prejšnjih sej. V teh političnih izjavah je goriški župan poudaril potrebo po izglasovanju pravičnega in primernega zaščitnega zakona za Slovence ter nujne ukrepe za ureditev vprašanja šolskih stavb za slovenske srednje oz. višje šole, ki jim je v tem oziru dal prednost pred večinskimi. Poudaril je med drugim še potrebo o stalni krepitvi odnosov s Slovenijo, posebej z Novo Gorico in zahteval dosledno izvajanje Osimskih sporazumov tudi s strani Jugoslavije. Debata v občinskem svetu je bila dolga in izčrpna. Predstavniki vseh skupin so nastopili kar v velikem številu. 'Nekateri zelo polemično, drugi stvarno kritično ali vsekakor pozitivno. Za SSk je načelnik Že od davne preteklosti je bilo na Slovenskem bogoslužje tesno povezano s petjem in glasbo. To je veljalo in velja tudi za našo Primorsko, kjer je slovenska cerkvena glasba bila obenem tudi izraz življenjske volje našega ljudstva v najtemnejših dobah preganjanja. Težko si je danes predstavljati kako našo cerkev brez petja in orgel, ki bi dale cerkveni slovesnosti svoj edinstven blesk. Župnijska cerkev v Pevmi je doživela svoje veliko slavje v nedeljo 5. januarja, ko so tu prvič zadonele nove orgle. Že dolgo let se je čutila potreba po njih, saj so domačini to že načrtovali veliko časa. Sedaj se je ta sen uresničil in domači cerkveni zbor je to slovesnost proslavil s posebnim koncertom. Tega se je udeležilo res izredno število tako domačinov kot tudi obiskovalcev iz mesta in drugih krajev Goriške. Slavnosti se je pridružil tudi goriški župan dr. Antonio Scarano, ki je v toplih besedah izrazil svoje zadovoljstvo nad novimi orglami. Posebej se je še spomnil pok. Emila Valentinčiča, pevovodje in organista, ki je prerano odšel od nas in so mu vaščani posvetili posebno spominsko ploščo na samih orglah, ki si jih je prav tako želel. Obenem pa so jih še posvetili spominu msgr. Antona Rutarja, nekdanjega pevmskega župnika in pevovodje Franca Valentinčiča St. V začetku je najprej spregovorila ga. Marija Skok Valentinčič, ki je vodila akcijo za nabirko med vaščani, nato pa je govoril domači župnik g. Vojko Makuc, ki je orgle tudi blagoslovil. Kot prva je nanje zaigrala mlada Lucija Valentinčič Sveto noč in tako uvedla vse v božično vzdušje. Sledil je orgelski koncert, na katerem je častno nastopil prof. Boris Sta-kul iz Gorice s skladbami Bacha, Frober-gerja, Buxtehudeja v glavnem z deli pastoralne vsebina, kjer so prišle lahko nove tromanualne elektronske orgle do svo- svetovalske skupine dr. Damjan Paulin v svojem govoru podčrtal najprej nekatere splošne točke, nato pa je prešel na specifična vprašanja, ki zadevajo zlasti našo narodno skupnost. Predvsem se je zavzel za hitro in dosledno izglasovanje zaščitnega zakona, saj je med drugim poteklo že deset let od podpisa Osimskih sporazumov. Tudi se je, kot že drugi svetovalci, dotaknil zadevnega vladnega osnutka s strani ministra za dežela Vizzinija, ki vsekakor kot kaže ni dokončen, prav tako pa v sedanji obliki težko koga zadovolji, najmanj še Slovence. Paulin je prav tako odločno poudaril dokončno ureditev problema slovenskih šolskih stavb, ki so sedaj v Malem semenišču in bi bilo dobro, da bi prav tam tudi ostale. Kar še zadeva slovenske probleme, je tudi podčrtal potrebo, da se spet skliče konzul to za slovensko manjšino pri občinski upravi. Slovenske potrebe so med drugim obravnavali svetovalci Waltritsch (PSI), na veliko pa — seveda po svoje — predstavniki MSI. Eden izmed njih svetovalcev je celo govoril o »višji« in »nižji« civilizaciji, kar je seveda vzbudilo hrupne in upravičene proteste vseh demokratičnih svetovalcev. Tudi župan je obžaloval, da je prišlo v občinskem svetu prvič do takih žaljivih izjav, ki kažejo na oživljanje rasizma in jih je odločno zavrnil. Na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta pred koncem leta je občinski svet tudi odobril razne podpore kulturnim ustanovam oz. namenom. Tako je“dokončno odobril prispevek za popravilo orgel v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, kar je že v prejšnji mandatni dobi sprožil predstavnik SSk, in sicer 10 milijonov lir. Nadalje je odobril prispevek PD Štandrež za gostovanje v Parizu (pol milijona lir) ter odkup večjega števila izvodov knjige Marize Pe-rat »Goriški sprehodi«. Iz vsega tega je razvidno, da se ta občinski svet loteva močno politizirano določenih glavnih problemov, med temi vprašanj zaščite slovenske manjšine. Očitno je tudi, da skuša desnica zavzemati zelo polemična zadevna stališča. Prav zato morajo vse demokratične sile, posebej pa slovensko predstavništvo vedno budno in odločno iznašati naše upravičene zahteve. jega liričnega izraza. Nato je nastopila skupno z orglami sopranistka Nadja Fabris Špacapan, ki je zapela dve skladbi G. F. Handla in eno delo J. S. Bacha. Nedvomno je bil ta del koncerta zelo posrečen in uspel, saj je tudi s temi deli baročnih mojstrov ustvaril pravo in obenem slovesno vzdušje. Dodamo pa naj, da smo ob koncu celotnega programa le pogrešali polne orgle, ki bi v finalu lahko pokazale vso svojo zmogljivost. V drugem delu koncertnega sporeda pa je nastopil cerkveni pevski zbor iz Pevme, ki ga je vodil Franc Valentinčič ml. Zapel je vrsto znanih in umetnih božičnih pesmi naših skladateljev kot so Ačko, Tomc, Arnič, Rener itd. V svoji izvedbi je pokazal veliko homogenost in občutljivost v interpretaciji. Ob vsem tem je slovenska božična pesem lepo zaživela v svoji zborovski slinasti in ob izraziti orgelski spremljavi, ki je za božično pesem tako značilna. Nove orgle v Pevmi bodo gotovo dale svež zagon tudi cerkvenemu petju v tej lepi s Kraljevimi freskami poslikani cerkvi. Zato si vsi želimo, da bi ta praznik ostal živa stvarnost tudi v bodoče! - a. b. Zlatomašnik F. Malalan v Trebčah Openski zlatomašnik g. Franc Malalan bo to nedeljo 12. januarja maševal v Trebčah, kjer ima tudi znance in sorodnike. Ta naš letošnji zlatomašnik je zares božični duhovnik: novo mašo, srebrno mašo in sedaj zlato mašo je imel vedno na sveto božično noč. Kako si vsi želimo, da bi nam s svojim duhovniškim optimizmom še dolgo prinašal božični mir in neugasljivo luč evangelija! Njegovo delo v Marijinem svetišču na Vojni je zlata vredno, kakor smo brali v našem tedniku že pred božičem. V Trebčah je začetek službe božje v nedeljo ob 10.30. - F. Š. Pomen kulturne pobude tržaške pokrajine Znano je, da so pokrajine po ustanovitvi avtonomnih dežel izgubile skoro vse glavne pristojnosti, zato iščejo svoj prostor predvsem v promocionalnih dejavnostih ali izvrševanju nalog po pooblastilu deželnih uprav. Tako je odbomištvo za kulturo in stike z manjšino, ki ga vodi slovenski odbornik prof. Zorko Harej (SSk), v minulem letu izvedlo vrsto koristnih pobud v luči posredovalne vloge med italijansko in slovensko kulturo. Kot prvo moramo omeniti veliko razstavo o kmečki arhitekturi na Krasu, ki je v dveh mesecih (decembra in januarja 1985) privabila več tisoč obiskovalcev, zlasti italijanskih someščanov. Za Slovence je bilo posebno važno, da je bilo vse gradivo o tej razstavi od programa in reklamnih lepakov pa do bogatega kataloga v italijanščini in slovenščini. Potem je tu raziskava o glasbi na Tržaškem v obdobju 1800-1950 in tej sledeča prireditev dveh italijanskih in dveh slovenskih vokalnih koncertov novembra in decembra v mali dvorani Verdijevega gledališča; zaključek poldrugoletne raziskave o knjižnicah na ozemlju tržaške pokrajine s predstavitvijo njenih rezultatov in obravnavo knjižničarskih problemov s strani vrhunskih strokovnjakov na tem področju 19. decembra lani. Raziskava sama je pokazala, da na Tržaškem obstaja 613 javnih in zasebnih knjižnic, od teh jih več kot 386 razpolaga z nad tisoč knjigami. Pravkar se je zaključil ciklus božičnih zborovskih in instrumentalno komornih koncertov tudi s slovenskimi programi in reklamnim materialom. Poglavje zase je dodehtev 206 milijonov lir finančnega prispevka kulturnim društvom in ustanovam na osnovi deželnega zakona št. 68. Prispevek so prejela tudi številna slovenska društva, Narodna študijska knjižnica pa je prejela prispevek za razstavo o slovenski protestantski reformi, ki je bila na Pomorski postaji od 23. in 29. decembra in nad katero je tržaška pokrajinska uprava prevzela pokroviteljstvo. V programu za letošnje leto so med drugim še naslednje pobude: revija manjšinskih gledališč, posvet o ekonomiji jezikov in manjšin, predvajanje cikla jugoslovanskih filmov, nadaljevanje raziskave o glasbi na Tržaškem, razstava o arhitektu Pulitzerju ter o princu Maksimilijanu. Pestra dejavnost »Vesele pomladi« na Opčinah December — mesec najlepših praznikov v letu, prepleten z otroškimi sanjami in željami, prepojen z dišečim vonjem smrekovih vej, navdan z veselim božičnim pričakovanjem... Če ga doživljaš s pesmijo, pa je ta mesec praznikov še toliko lepši, toliko bolj očarljiv in skrivnosten, obenem pa globoko občuten in nadvse toplo doživet. Tako so ga letos doživljali pevci v vrstah zborov »Vesela pomlad« in vsi, ki so njegovi pesmi na stežaj odprli svoje srce. V začetku decembra je otroški zbor pod vodstvom g. Franca Pohajača najprej pozdravil Miklavžev prihod. Skupaj z mlado igralsko skupino Finžgarjevega doma, ki jo vodi prof. Lučka Susič je v nas prebudil zavest tistih najdragocenejših vrednot, ki jih današnji svet vse bolj potiska v neko ozadje. Starejši pevci, člani mladinskega zbora, pa so 7. in 8. decembra skupaj z glasbe- nim ansamblom »Zvezde« ponesli svojo pesem v Mulazzo, prijazno mestece pod Apenini na meji med Ligurijo in Toskano. Obisk v tem kraju je bil za vse nepozabno doživetje. Italijanski prijatelji so slovenskim odprli svojo dušo, saj so jo tudi želeli spoznati. Kaj takega v Trstu ne moreš doživeti, saj nam to mesto kaže vse bolj neprijazno lice in nikakor noče sprejeti naše prisotnosti. Mladi openski pevci so peli drugačnim ljudem, ljudem, ki so odprti spoznavanju sosednjega naroda, njegove kulture in običajev. Slovenska pesem si je v ta prijazni svet utrla pot s Tržaškim oktetom, mladinski zbor Vesela pomlad pa je lahko potrdil, da je ta pesem živa tudi med mladimi Slovenci. 14. decembra sta naša zbora slavila sedmi jubilej pevske dejavnosti pod imenom »Vesela pomlad«. Bil je to resnično prisrčen praznik petja in mladosti, ki je hotel biti prikaz dosedanjega dela in obenem obveza, da se pevska dejavnost na Opčinah še naprej krepi in ohranja. V že pravem božičnem vzdušju pa se je v nedeljo 22. decembra odvijala v Zgoniku pevska revija, prireditev, ki je imela poleg kulturnega tudi gioblji človeški pomen. Pesem je želela biti prisrčno božično darilo Skupnosti »Družina« na Opčinah. Na božični dan pa smo se na Opčinah ponovno zbrali v domači župnijski cerkvi, kjer se je odvijal koncert božičnih pesmi v priredbi domače župnije in zbora »Sv. Jernej«. Poleg zbora prireditelja sta pod vodstvom g. Franca Pohajača nastopila tudi mladinski zbor Vesela pomlad in njegova dekliška skupina. Za to leto, ki smo ga pravkar začeli, pa pevci Vesele pomladi že kujejo obilico novih načrtov. Pri tem si najbolj želijo, da bi bila njihova pesem tudi v podoče tako toplo sprejeta kot doslej. - M. D. Zahvala Združenja italijanskih slepcev »Združenje italijanskih slepcev« se iskreno zahvaljuje za obilno udeležbo pripadnikov slovenske skupnosti pri koncertu, ki je bil 16. decembra v Trstu v cerkvi sv. Vincencija Pavelskega ob Narodnem dnevu slepih in upa, da se bo nadaljeval dialog, ki se je začel ob tej priložnosti. Zruženje se želi še prav posebej zahvaliti solistoma Aldu Zerialu in Ljubi Berce Košuta ter še prof. Tomažu Simčiču, prof. Tatjani Blokar, ge. Družina in g. Grahonja. Se posebej se zahvaljuje član Združenja slepih Benedetto Sestan, ki med drugim skrbi za slovensko petje v salezijanski župniji v Trstu in vošči vsem srečno novo leto in veliko uspehov pri skupnem zanimanju za glasbo. Koncert božičnih pesmi v Štivanu 2e nekaj let zapored se v gornji cerkvi v Stivanu odvija koncert božičnih pesmi. Fantje izpod Grmade, dekliški zbor Devin in mladinski zbor iz Štivana so tudi to pot razveselili in nadvse zadovoljili občinstvo, ki je kljub neugodnemu vremenu napolnilo prostorno cerkev. Vsi trije zbori so nastopali vsak v svoji zasedbi. Najprej je odpel svoje program močno prenovljeni dekliški zbor pod vodstvom Hermana Antoniča. Sledili so mu Fantje izpod Grmade (Ivo Kralj), ki so z njim prirojenim prijetnim načinom izvajanja podali vrsto božičnih skladb, med katerimi nekaj povsem neznanih. Tudi otroški zbor (Herman Antonič) je z do- IZŠLA JE »MLADIKA« ŠT. 10 V kratkem izide 1. številka 30. letnika. Naročnina za leto 1986 je 15.000 Ur. kajšnjo sigurnostjo odpel tri pesmi. Na koncu so nastopili še vsi trije zbori združeno in nam ljubko podali eno Gačnikovih priredb. Na začetku koncerta je domači župnik msgr. Kretič povedal nekaj priložnostnih misli. Na elektronske orgle je igrala Lucija Lavrenčič iz Doberdoba ob vmesni spremljavi klarineta in flavte, ves spored pa je povezovala Irena Tavčar. Božični koncert v Ronkah Ze šesto leto zapored so slovenski verniki v Laškem priredili novoletno srečanje, katerega osrednja točka je bil božični koncert v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Letos se je to zgodilo v nedeljo 5. jan. Cerkveni pevski zbor iz Števerjana je pod vodstvom Tomaža Tozona predvajal v mogočni zasedbi znane in manj znane ter predelane božične pesmi, ki so bile zelo občuteno podane. Po uvodnem pozdravu Karla Mučiča je podal priložnostno misel msgr. Oskar Simčič, v imenu občinske uprave pa je spregovoril Davorin Devetak, kateri je omenil težave Slovencev, ki živijo raztreseni v Laškem, pa so le že marsikaj dosegli. Dokaz tega je tudi delavni ženski pevski zbor, ki deluje že peto leto. Njemu je izrekel topla voščila za nadaljnje delovanje. Koncertu so sledile litanije, ki sta jih vodila msgr. Virgulin in msgr. Simčič, nato pa so se vsi zbrali v bližnjih prostorih združenja ACLI k veseli družabnosti. - K. M. PRISPEVAJ VELIKODUŠNO ZA NOVO SLOVENSKO TELOVADNICO V GORICI! S TEM BOŠ PRIPOMOGEL, DA BO NAŠ MLADI ROD OSTAL SLOVENSKI. Letošnji „Dan emigranta" v Čedadu 2e triindvajsetič so slovenska društva iz videmske pokrajine priredila svoj *Dan emigranta«. Ker je gledališka dvorana Ri-stori v popravilu, so se prireditelji v nedeljo 5. januarja zatekli v srednje veliko dvorano, avditorij srednje šole De Rubeis. Zaradi tega tudi ni moglo nastopiti Beneško gledališče, organizatorji pa so bili primorani nekoliko spremeniti običajni program. O tem je navzoče že v začetku večera obvestil simpatični napovedovalec, ki je v beneškem narečju (zelo lepo) in v italijanščini povezoval razne skupine. Te so bile štiri in so predstavljale Goriško, Koroško, Tržaško in Benečijo. Nastopili so dekliški zbor iz Sovodenj, tamburaški ansambel »Jepa - Baško jezero« iz Loč na Koroškem, ženska pevska skupina »Stu ledi« iz Trsta in novo ustanovljeni pevski zbor »Trepetički« iz Ljes. Govornika sta bila dva: senator Franco Castiiglione (PSI), ki je govoril v imenu senatne komisije za proračun, in msgr. Marino Oualizza. Slednji je v obširnem in sočnem govoru pozdravil vse navzoče v imenu slovenskih organizacij v videmski pokrajini. Jedro njegovega govora je bila globalna zaščita za Slovence. Dejal je, da nismo Slovenci Italiji v breme in sramoto, ampak dejavni člen, ki daje državi možnost, da se izkaže kot res demokratična. Ni resničen italijanski državljan in je sovražnik države, kdor govori in dela proti zaščiti in proti Slovencem. Omenil je italijansko ustavo in zadnjo škofovsko sinodo, ki poudarja, da so vsi ljudje enaki in imajo vsi iste pravice. Izčrpni govor je msgr. Oualizza podal v »beneščind« in povzetek v italijanščini. Svoje misli je strnil v zahtevo: »Parlament naj čimprej odobri tak zaščitni zakon, ki nam bo omogočil, da ostanemo to, kar smo. Le tako bomo lahko živeli kot Slovenci brez strahu, brez skrivanja in brez sramu, povsem enakovredni državljani.« Senator Castiglione pa je poudaril, da imajo tudi beneški Slovenci pravico do zaščitnega zakona in da je treba to vprašanje končno rešiti, v videmski pokrajini morda z večjo mero postopnosti kot na Goriškem in Tržaškem. Organizatorji zaslužijo tudi tokrat pohvalo in priznanje; čeprav m bilo vse popolnoma beneško, je vendar vel i avditoriju beneški duh, zlasti ob pogledu na tiste slovenske obraze, ki jih hrani ta majhni delček naše zemlje, - A. L. Openski zbor pod vodstvom F. Pohajača Izvaja božični koncert v nabrežinski cerkvi (foto B. Brecelj) ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST priredi Božični koncert v nedeljo 12. januarja ob 16. url v stolnici sv. Justa v Trstu. IMove orgle vPevmi Stran 4 Novi odbor sindikata slov. šole Dne 20. decembra 1985 so se sestala novo izvoljeni odborniki sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica in iz svoje srede izvolili vse tri odbore z zadevnimi dolžnostmi. Izvršni odbor sestavljajo Albin Sirk -predsednik, Vladimir Šturm - podpred-nik, Leopold Devetak - tajnik, Marijan Bednarik - zapisnikar, Jože Pahor - blagajnik in gospodar, Marijan Vončina -član, Mira Braini - članica, Ivo Tomma-si - član, Ivan Sirk - član. V nadzornem odboru so Nataša Paulin -predsednica, Sergij Korošec in Nevica Budal člana; razsodišče pa sestavljajo Silvan Bevčar - predsednik, Ivan Bratina in Sonja Klanjšček člana. Poleg teh dolžnosti so si odborniki določili še druge, ki jih narekuje razvejana sindikalna dejavnost. Predsednik se je zahvalil navzočim za izkazano zaupanje in podčrtal, da bo delo sindikata potekalo po utečeni pot, tj. ne politični, ampak strokovni. Saj je tako zapisano tudi v 3. členu pravilnika. Po tej poti je sindikat že veliko dosegel za slovensko šolo; med zadnje uspehe spada slovenska sekcija ind. tehn. zavoda »Gali-lei«. K svojim pomembnejšim pobudam je sindikat vedno pritegnil ostale sestavine manjšinskega življenja, zbudil zanimanje in dobil njihovo oporo. Pa tudi pri italijanskih oblasteh si je pridobil položaj edinega pravnega sobesednika v zadevah slovenske šole. Sovodnje Občinski svet se je v letu 1985 zadnjič sestal (19. decembra in sprejel vrsto sklepov. Tako je odobril strošek za priključitev električnega toka za čistilne naprave ter zaprosil na podlagi zakona za potrebna dovoljenja za izliv teh odplak v Vipavo. Odseku za zgodovino pri Narodni študijski knjižnici v Trstu je svet namenil milijon lir prispevka za organizacijo 5. mladinskega raziskovalnega tabora v lanskem avgustu v Sovodnjah. V zadevni razpravi je Marija češčut (SSk) predlagala, naj bi omenjena ustanova poskrbela, da se zbrano gradivo objavi, saj bi bilo resnično škoda, če 'bi širša javnost o tem ne bila seznanjena. Ker so prostovoljni gasilci na Vrhu dobili v rabo zadevno vozilo, potrebujejo primeren prostor za njegovo shrambo. Društvo je najelo v ta namen neki skedenj in sedaj potrebuje denar za nabavo materiala pri popravilu skednja. Svet je odobril prispevek za omenjeni strošek, člani pa bodo delo sami opravili. Za popravilo župnijske cerkve v Sovodnjah je bilo odobrenih poldrug milijon lir. Sledila je razprava o prispevku občine za najbolj revne občane. Lani je ta znašala 4.800.000 lir, letos pa je znatno nižja (1.500.000). Podžupan je pri tem navedel vzroke, ki so temu botrovali. Znesek bo razdelila posebna komisija, pri čemer je B. Cernic l 243.500; Alma Guštin 100.000; N. N. 100.000; Alojz Daneu 100.000; Hans in Sonja PicMer 100.000; Marija Dolenc ob 40-Ietnici smrti brata Pepija (za ogrevanje cerkve) 100.000; Claudio in Onelia Bradetich 20.000; Lucija in Marija v spomin na Antona Hrovatin 20.000; Lu-ciano Bartoli 20.000; Emilija Švara 20.000; Neva Bandelj v spomin na moža Sergija 20.000; Bernard Škenlavaj za popravilo orgel 15.000; druž. Sosič 10.000; Angela Trento 10.000; Ana Jurca Sosič 10.000; gospe Boik v spomin na mamo Marcelo 150.000; druž. SosičnRepinc v spomin na Pepija Miliča in Marcelo Boik 50.000; Lojzka Šker-lavaj 25.000; Francka Vremec namesto cvetja na grob Marcele Boik 25.000; Zora Hrovatin v spomin iste 20.000; Sabina Šker-lavaj 5.000; N. N. za popravilo openskih zvonov 50.000; razni 48.000 lir. Za cerkev na Banah: Tončka in Mario ob zlati poroki 50.000 lir. Za cerkev na Ferlugih: članice bratovščine rožnega venca 150.000 lir. Za obnovo fresk v bazovskl cerkvi: Efi-sio Tola 50.000; N. N. 50.000; Ida Jenakova 40.000; Marija Laljkova in Danica Rebula v spomin tete Antonije Grgič 20.000; Milka Izahova 20.000; Nada Filipova 10.000; Marija Zepenščova 10.000; Josip Marc 10.000; Marija Štefanova 10.000; v spomin Marije Zivic: Lucio in Elvira Baitz 50.000, Darinka Leban 50.000, Antonija Mahnič, Padriče 50.000, M. A. 30.000, Marija Tru-skotova 20.000, Dora Pickotova 20.000, Marija Marc in Danica Rebula 15.000, Marija Čufar 10.000, Josip Marc Laljkov 10.000 lir. Pok. organist Maks Debenjak v svoji tipični drži, ki se v njej razodevata skromnost in dobrota. Njegovo življenje je bilo v celoti posvečeno petju in glasbi. Bog je tega nesebičnega javnega delavca poklical k sebi po končno plačilo na božično vigi-lijo 24. decembra 1985. Ohranimo mu v svojih srcih trajen in hvaležen spomin! Za MPZ Vesela pomlad - Opčine: Tončka in Mario ob zlati poroki 50.000 lir. Za cerkveni zbor Sv. Jernej - Opčine: druž. Sosič-Repinc v spomin na Pepija Miliča in Marcelo Boik 50.000 lir. Za Slomškov dom v Bazovici: starši ob krstu Mateja Berrietič 50.000; Alojz Šabec v spomin žene Frančiške 45.000; v spomin Marije Zivic: Grazia Gerdol 20.000, Marija Simionato 20.000 lir. Za cerkev v Gropadi: Lojzka Županova 50.000; Amalija Pečar 50.000; Graziella v spomin moža Marija Zobca 30.000; Bernarda Fonda 10.000; Štefanija Grgič 10.000; Marta Mužina 5.000 lir. Za cerkev na Padričah: Zofka Mahnič 20.000; druž. Bacci 20.000; Drejcevi 15.000; Marija Rudetova 10.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: Raffaello Pi-ronti 100.000; N. N. 10.000 lir. Družina Simčič, Trst: v spomin Dušana Hmeljaka za cerkev v Logu pri Vipavi 50.000 in za Katoliški glas 50.000 lir. Za Marijanišče: T. Cerkvenik 200.000 lir. Za kapelo pri Domju: Marija Fabjančič 50.000; Cvetka Volk 30.000 lir. Za cerkev v Ricmanjih: Marija in Bernarda Kuret 50.000; N. N. 50.000; Marta Komar 30.000; Marija Kuret 20.000 lir. Za misijon p. Kosa: Danila Zerjal-Lev-stik 30.000; N. iN., Opčine 30.000; Lojzka Škerlavaj, Opčine 25.000; članice bratovščine sv. rožnega venca - Ferluge 25.000; N. N., Opčine 50.000 lir. Za misijonarja I. Štanta: župnija Sv. Križ pri Trstu 1.427.500 lir. Za uboge otroke: St. Lenardič 45.000; Marija Goljevšček 50.000 lir. Za popravilo ceste na Sv. goro: Radetič-Rebula 24.000; družina Kovic, Podgora 100.000; N. N. 50.000; Jože Kogoj, Francija 500 frankov. Za slovenske misijonarje: N. N., Rojan 60 USA dol.; N. N., Rupa 100.000 lir. Za misijone: M. Š., Mavhinje 20.000; N. N., Mavhinje 10.000 lir. Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! t UOlPSlU Spored od 12. do 18. januarja 1986 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cer kve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Prehlajena Sneguljčica«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 14.40 A. A. Blok: »Dvanajst«. 15.25 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev. 17.30 Tekma Jadran-Celana BG. Ponedeljek: 8.10 štirideset let slovenskih radijskih oddaj v Trstu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Mešani zbor ital. skupnosti iz Izole. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: »Ali nas poznaš?« 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kmetijski tednik. Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Janez Povše: »Dih ostrih senc«. Sreda: 8.10 Primorska diaspora v svetu. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Morje, zibelka človeštva. 13.20 Cecilijan-ka 1985: Fantje izpod Grmade, Sovodenj-ska dekleta in »Mirko Filej«. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 »čarobni glo- x bus«. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Poezija slovenskega zahoda. Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncert RAI iz Rima. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na gori-škem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 48.00 Štirideset let slovenskih oddaj v Trstu. Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Moški zbor »Vres« s Prevalj. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Zbor Ivo Lola Ribar iz Beograda. 14.10 O Keltih: »Dežela brez jezika je dežela brez duše«. 15.00 Iz kota v kot. 16.00 Popotovanje... 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Kitarist Igor Starc. 18.00 Sklop velikih pesnitev. Za lačne po svetu: Marija in Mario ob krstu male Sare 100.000; N. N. 20.000 lir. Župnija sv. Martina in SKD »Hrast« iz DOBERDOBA vabita na BOŽIČNI KONCERT ki bo v nedeljo 12. januarja ob 15. uri v doberdobski župnijski cerkvi. Nastopili bodo Fantje izpod Grmade, dekliški zbor dz Števerjana, mešani zbor »Hrast« in Orff instrumentarij iz Doberdoba. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo PD »ŠTANDRE2« - DRAMSKI ODSEK uprizori komedijo v treh delih Georges Feydeau Barillonova poroka Režija Emil Aberšek. Premiera bo v nedeljo, 12. januarja ob 17. uri v župnijskem domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu. ZAHVALA Dne 28. decembra 1985 je odšel v večnost naš dragi mož Jožef Jazbec Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali, zlasti g. župniku Jožetu Mar-kuži ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in v dobre namene. Domači in sorodniki Sesljan - Nabrežina, 21.decembra 1985 Ustanovljena leta 1910 GORICA • Travnik, 25 • Tel. 84407