Dvojka ali petica v polletnem spričevalu1? Kar že je, glavno, da so počitnice tu, pa čeprav so brez snega._Foto: F Perdan Leto XXVIII. Številka 7 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar G L A SILO SOCIALISTIČNE Z LJUDSTVA Kranj, torek, 28. 1. 197/ Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tedni! •Jan^a«rja 1958 kot Poltednik, od jam K iT *[ kIaVedensko" od Januar 1964 kot poltednik ob sredah in sobotal od julija 1974 pa ob torkih in petkil ZA GORENJSKO Takole so se člani našega uredništva predstavili na novinarskem večeru v Gorjah; od leve proti desni: glavni urednik Anton Miklavčič, novinarji Poldka Bogataj, Janez Govekar, Jože Košnjek, Lea Mencin- ger, Andrej Zalar, Dušan Humer (sodelavec športne rubrike), Darinka Sedej, Igor Guzelj in odgovorni urednik Albin Učakar. Fotoreporter Franc Perdan pa je imel tudi med programom polne roke dela. Partizan v Gorjah novinarski večer z zabavno-kulturnim programom. Na tem večeru smo podelili tudi pokale najboljšemu gorenjskemu športniku in ekipi za leto 1974. Da smo se za prireditev odločili ravnog Gorjah pri Bledu, je bilo več razlogov. Doslej smo novinarske večere imeli v raznih krajih kranjske in škofjeloške občine. Tokrat smo se odločili, naj bo prireditev v radovljiški. Za Gorje pa smo se odločili med drugim zato, ker je to ena največjih krajevnih skupnosti in po razsežnosti največja v radovljiški občini. Številna naselja in zaselki, prijazni in prizadevni prebivalci, težave, ki jih uspešno rešujejo — vse to nam je samo od sebe ponujalo bogato in obsežno gradivo za pripravo takšnega večera. Sredi dopoldneva je kompletna redakcijska ekipa z glavnim urednikom Antonom Miklavčičem, odgovornim urednikom Albinom Učakarjem, fotoreporterjem Francem Perdanom in novinarji Poldko Bogataj, Janezom Govekarjem, Igorjem Gu-zeljem, Jožetom Košnjekom, Leo Mencinger, Darinko Sedej in Andrejem Žalarjem ter sodelavcem športne rubrike Dušanom Humrom in tajnico Heleno Jelovčan prispela v Gorje. V osnovni šoli so nam prijazno odstopili prostor za redakcijsko delo. Zasedli smo njihovo knjižnico oziroma šolsko hranilnico. Za slednjo velja povedati, da zelo dobro posluje in daje na lanskem tekmovanju Ljubljanske banke pod prizadevnim vodstvom Vikice Konc osvojila drugo mesto. Po kratkem »bojnem« posvetu v novih redakcijskih pogojih so se novinarji razkropili po raznih naseljih in zaselkih. Treba je bilo zbrati čimveč gradiva kot temu pravimo. Naši novinarji 8o se podali v Spodnje in Zgornje Laze, obiskali Matijo Klinarja, Lovra Žemvo, Krišpina Ogrisa, 92-letno Marijo Peterman, predsednika krajevne skupnosti Matevža Bizjaka, godbenika Jožeta Muleja, pripravili pogovor o ribezu in kmetovanju, pa o zvon-čarstvu na Višelnici, delu radio kluba in o celodnevni mali šoli in še in še. Bilo je toliko zanimivosti, da nam je zaradi pomanjkanja časa (večne težave novinarjev) nazadnje že pošteno voda v grlo tekla. Toda, ko je prišla napovedana ura, smo bili vsi skupaj nared. Dvorana je bila polna, čeprav smo se nekaj časa bali, da ne bo obiska; prišli so predstavniki radovljiške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki nekaterih delovnih organizacij, v katerih so zaposleni prebivalci iz Gorij in okoliških krajev. Vabilu na prireditev pa sta se odzvala tudi predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Viktor Eržen in predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari. Nekaj minut po 19. uri so program novinarskega večera začeli gorjanski godbeniki v narodnih nošah pod vodstvom Julija Sorga. Potem so se predstavili učenci osnovne šole Gorje, ki sodelujejo pri pevskem zboru in z recitacijami. Dobro uro smo nato mi nastopali z delom tistega, kar smo čez dan izvedeli in napisali in kar danes tudi objavljamo. Tik pred koncem smo čestitali najboljšemu gorenjskemu športniku in ekipi, ki so jih za leto 1974 izbrali bralci Glasa. Članu kolesarskega kluba Sava Kranj Bojanu Ropretu — najboljšemu gorenjskemu športniku za leto 1974 je izročil prehodni pokal znani športni delavec iz Gorij Lovro Zemva, ekipi — članom kolesarskega kluba Sava Kranj — pa je izročil pokal predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Viktor Eržen. Predstavnikom tega kluba smo izročili tudi darila, ki sta jih prispevali Veletrgovina Specerija Bled in Veletrgovina Živila Kranj. Podjetji, ki imata v Gorjah svoje trgovine, sta poskrbeli tudi za presenečenje. Za obiskovalce v dvorani smo izžrebali deset nagrad, ki sta jih prispevali. Dobri dve uri trajajoči program pa je nato končala folklorna skupina iz Gorij. . ,. ... ... Ne le po naši oceni - to so nam zatrjevali številni obiskovalci - je bil petkov novinarski večer v Gorjah zares prijeten in zanimiv. K takšni oceni se pridružujemo tudi mi, saji smo Preživeli deloven, vendar prijeten dan in večer v Gorjah. Vsem, ki s« nam to omogočili, se iskreno zahvaljujemo. Prepričani smo, da to srečanje v Gorjah ni bilo zadnje. Novinarski večer so začeli gorjanski godbeniki v narodnih nošah pod vod stvom Julija Sorga. Novinarski večer v Gorjah Dvorano TVD Partizan so prebivalci Gorij in okoliških krajev napolnili do zadnjega kotička. Poleg predsednika medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janeza Varla in predsednika medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Viktorja Eržena so bili med gosti tudi predstavniki občine, organizacij in delovnih orga- nizacij, v katerih so zaposleni prebivalci krajevne skup ???? b?Z€ 'j ?ozdre8a gospodarstva Bled in podjetja LIP Bled, delovnih organizacij, kjer je zaposlenih precej Gorjancev sta se prireditve udeležila direktorja Pavel Tolar in inž. Jurij Hočevar. J Prijeten večer je popestril tudi pevski zbor osnovne šole Naročnik: Znovi- narskega večera v Gorjah na 5., 6., 11., 12. in 16. strani Kardelj praznoval 65. rojstni dan Včeraj je" član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj praznoval 65. rojstni dan. Ob tej priložnosti je dobil številne čestitke. Med drugimi so mu čestitali tudi sodelavci iz Slovenije. V voščilu so napisali, da mu pošiljajo dobre želje kot dobremu, zvestemu tovarišu in prijatelju, kot soborcu v četi, kot vodniku in učitelju v najbolj plemenitem pomenu besede. »Ves, kakršen si, pomeniš človeka, ki je z vsem svojim delom, z nepremagljivo zvestobo delavskemu razredu, izjemno dragocen, ne le nam, Tvojim sodelavcem, ki smo vsa ta leta od Tebe v polno zajemali in zajemamo znanja, volje in odločnosti za napredek, ne le delovnim ljudem Slovenije in Jugoslavije, marveč mednarodnemu delavskemu gibanju in njegovemu boju za boljšo usodo sploh.« Mladina za kulturne domove Spomladi bo srbska mladina začela akcijo za izgradnjo petdeset vaških kulturnih domov. Akcija bo posvečena 30- letnici prvih prostovoljnih mladinskih akcij. V domovih bo vaška mladina dobila prostore za razne prireditve. Načrte za domove bodo brezplačno naredili študenti zadnjih letnikov arhitekture. Denar za gradnjo domov bodo zbirali s krajevnimi samoprispevki, nekaj denarja, bodo prispevale kulturne skupnosti, drugi denar pa si bodo zagotovili z akcijo zbiranja odpadnega materiala. Razstava jugoslovanskih knjig Predsednik kluba jugoslovanskih delavcev, ki so zaposleni v ZRN, je odprl reprezentativno razstavo knjig v vseh jezikih naših narodov in narodnosti. Razstava je odprta v Hannovru. Kasneje jo bodo prenesli še vil drugih nemških mest. Seja predsedstva SR Slovenije Predsedstvo SR Slovenije je na 10. seji, ki jo je vodil predsednik Sergej Kraigher, obravnavalo in odločilo o predlogih za pomilostitev. Na podlagi določil predloga zakona o svetu republike pa je oblikovalo nekatera merila v zvezi s pripravo predloga za volitve članov sveta republike. Nazadnje je obravnavalo tudi vprašanja v zvezi z imenovanjem članov v stalni del republiških svetov 40.000 stanovanj v Teheranu Strokovnjaki in gospodarski krogi posvečajo veliko pozornost sporazumu jugoslovanskih in iranskih predstavnikov, po katerem bodo jugoslovanski gradbeniki zgradili v Iranu 40.000 stanovanj. Sporazum je bil sprejet postopoma, tako da so jugoslovanski strokovnjaki že prej preučili iranske načrte in potrebe, pogoje za gradnjo in vse druge podatke, potrebne za uspešen potek del. Zdaj pospešeno izdelujejo program. Dela naj bi trajala osem let. V tem času bodo zgradili na leto 5000 stanovanj. Vsako leto bodo zgradili novo četrt Teherana. Izobraževanje samo-upravljavcev Delavska univerza v Kostol-cu pri Požarevcu je organizirala več oblik marksističnega izobraževanja delovnih ljudi. Šolo samoupravljavcev obiskuje 120 slušateljev, med njimi je 80 delavcev iz neposredne proizvodnje. V večerni politični šoli je 10 slušateljev, mladinsko politično šolo pa obiskuje 50 mladincev iz temeljnih organizacij združenega dela. 2 Cit 1L# Jlk lisi Torek, 28. januarja 1975 Kranj Tovarno ATC na Laborah je v četrtek, 23. januarja, obiskal ambasador Kolumbije v Jugoslaviji JAMARILIO ZULETA s svojim sinom in svetnikom. Ogledali so si proizvodne prostore Telekomunikacij in se pogovarjali s predstavniki Iskre-Elektromehanike, Iskra Commerce in podjetja Intertrade. — Foto: Ivan Okršlar — A. Boc Prekinjena skupščina Kljub močno izraženi želji po združevanju za dosego cilja, ki je vsem zdravljenim alkoholikom skupen — namreč dokončna in vsesplošna rehabilitacija — so se delegati sobotne prve letne skupščine Zveze KZA SRS za Gorenjsko razšli še preden se je dnevni red iztekel. Iz poročil 11 klubov včlanjenih v Zvezo je bilo razvidno, da večina klubov zdravljenih alkoholikov uspešno deluje ob podpori delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti v posameznih občinah, ponekod kot na primer v Kamniku in Domžalah pa bi si te podpore želeli več. Trenutno je na Gorenjskem včlanjenih v klube 248 zdravljenih alkoholikov, kar pomeni po besedah predsednika zveze dr. Iztoka Jana le okoli 3 odstotke .vseh alkoholu vdanih v regiji. Vendar pa je skupni odstotek alkoholikov, ki sedaj abstinira-jo, nekoliko večji — okoli 5 odstotkov, saj nekateri abstinira-jo tudi v »lastni režiji«. Zdravljenje alkoholne bolezni ne napreduje tako hitro kot bi si želeli, saj se trgajo alkoholnim sponam le alkoholiki, ki si to res žele. Tako naj bi potekel vsaj čas ene generacije, da se bo število alkoholu iztrganih povzpelo na 40 odstotkov. Seveda pa bo napredek na tem področju vidnejši in hitrejši, ko bo model vključevanja gorenjskega splošnega zdravstva v sekundarno prevencijo alkoholizma sprejet tudi v slovenskem merilu. Prizadevanja gorenjske zdravstvene službe in Zveze KZA za Gorenjsko je na skupščini podprl tudi direktor klinične bolnice za psihiatrijo prof. dr. Miloš Kobal. Zavzel se je za to, naj ne bi posamezni etnični problemi, kajti ne gre za nobene strokovne probleme, načenjali do sedaj opravljeno delo terapevtov in pa članov klubov zdravljenih alkoholikov. Kljub temu, da si je skupščina prizadevala, da osebnostna nasprotja ne bi motila redno delo skupščine, pa je med govorom dr. Janeza Ruglja v dvorani prišlo do nemirov in je zato ' delovno predsedstvo skupščino prekinilo. Skupščino bodo nadaljevali po izrednem sklicu delegatov klubov. L. M. Tečaji tujih jezikov Po programu Delavske univerze na Jesenicah, ki se je v letošnjem letu kadrovsko okrepila, da bi lahko zadovoljevala izobraževalne potrebe v jeseniški občini, so januarja organizirali pet seminarjev za družbenopolitične organizacije, februarja pa pripravljajo več izobraževalnih oblik za sindikalne kadre. Predvidevajo, da jih bodo organizirali osem. Na Delavski univerzi na Jesenicah so se tudi odločili, da organizirajo po posameznih krajih tiste oblike družbenega in splošnega izobraževanja, za katerega je največ zanimanja. V Kranjski gori deluje oddelek ekonomske šole, teče pa tudi tečaj tujih jezikov za turistične delavce. Po uspešnem šivilno-krojnem tečaju v Mojstrani so se tudi v tem kraju odločili za tečaje tujih jezikov, in sicer bodo organizirali dva tečaja. Pripravili ga bodo tudi za osnovnošolsko mladino. Podobne tečaje nameravajo organizirati tudi v drugih krajih jeseniške občine. Delavska univerza ima še vedno velike težave z ustreznimi prostori. Pričakujejo, da bodo v letošnjem letu ta problem uredili s tem, da bo temeljno izobraževalna skupnost predvidela v svojem investicijskem programu potrebna sredstva za ureditev prostorov v jeseniški gimnaziji, in sicer kletnih prostorov, kjer bi s primerno adaptacijo pridobili tri nove učilnice, ki bi bile dobrodošle tudi centru srednjih šol na Jesenicah. D. S. Premalo časa za kvalitetno delo Izvršni komite predsedstva CK ZKS je v četrtek in petek pripravil v Kranju skupaj z medobčinskim svetom ZK za Gorenjsko posvet o aktualnih nalogah pri uresničevanju sklepov tretje seje centralnega komiteja ZKS in o nadaljnjih nalogah pri dograjevanju delegatskih razmerij in skupščinskega sistema. Posveta so se udeležili sekretarji komitejev občinskih konferenc ZK z Gorenjske, predstavniki občinskih konferenc SZDL in zveze sindikatov in predstavniki združenega dela ter občinskih skupščin. Podobni posveti so bili minuli teden tudi v nekaterih drugih slovenskih regijah. Na posvetu v Kranju so ocenili, da so lanske volitve delegatov in priprave nanje močno razgibale življenje na terenu ter v delovnih organizacijah. V družbenopolitično dejavnost je bilo vključenih veliko občanov, čeprav pri uvodnih razpravah cesto niso dojeli kvaliteto vseh sprememb v našem družbenopolitičnem sistemu in dogajanju. Zato bo prav izobraževanju v prihodnje treba posvetiti glavno skrb. Pri ocenjevanju in uveljavljanju novega skupščinskega sistema so opozorili, da še marsikje pri novi vsebini segajo po starih delovnih metodah. Glavni vzrok za to je največkrat pomanjkanje časa. To se je pokazalo predvsem pri organiziranju samoupravnih interesnih skupnosti, ki ta hip še niso najbolje pripravljene za nove naloge in delo. Ugotovili so tudi, da je ponekod sodelovanje delegatov z volivci še vedno premajhno. Posebno to velja za družbenopolitični zbor. Več težav je še vedno pri obveščanju, razen tega pa je nerešenih še vrsta vprašanj, kot je na primer financiranje krajevnih skupnosti itd. A. Ž. s--N Višji osebni dohodki V zadnjih dveh mesecih preteklega leta so osebni dohodki v Sloveniji precej narasli. Novembrsko poprečje osebnega dohodka (podatki veljajo za dohodke, ki so bili zasluženi novembra) je preseglo oktobrskega za 7,1 odstotka, in je znašalo .5245 din. V primerjavi z letom prej so bili novembrski dohodki lani višji za 29 odstotkov. V gospodarstvu je poprečni osebni dohodek znašal 3120 dinarjev in je bil za 4,8 odstotka višji od oktobrskega, v negospodarskih dejavnostih pa 391J ali za 18 odstotkov več kot oktobra. Danes ob 15. uri bo v Kranju ustanovna skupščina samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo, jutri ob isti uri pa se bo na prvi seji sestala skupščina samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje. Na obeh sejah bodo izvolili organe skupščine in razpravljali o samoupravnem sporazumu. V četrtek opoldne se bo pri občinski skupščini sestala na peti seji komisija za medobčinsko sodelovanje. Člani bodo obravnavali poročilo o uresničevanju začrtanega programa v minulem letu. A. Ž. Radovljica Jutri popoldne se bo na redni seji sestalo predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica. Na seji bodo obravnavali osnutek poslovnika o notranji organizaciji in načinih delovanja občinskega sveta zveze sindikatov in dogovor o financiranju in finančnem poslovanju sindikatov in zveze sindikatov v Sloveniji. Pogovorili se bodo tudi o pripravah na sejo sveta in odborov sindikatov in o občnih zborih oziroma letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata. Nazadnje bodo obravnavali še problematiko počitniškega doma Murke Lesce. Za sredo, 5. februarja, je predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Leopold Pernuš sklical osmo skupno sejo vseh zborov radovljiške občinske skupščine. Med trinajstimi točkami dnevnega reda velja omeniti obravnavanje in odločanje o predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov in o predlogu odloka o potrditvi zazidalnih načrtov za Kropo in Kamno gorico. Delegatom je bilo predloženo tudi poročilo o delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja pri občinski skupščini za leto 1974. A. Ž. Tržič Tržiška občinska skupščina je na zadnji seji sprejela družbeni dogovor o pospeševanju malega gospodarstva v republiki in občini. Uresničevanje dogovora je za tržiško občino še posebej pomembno, ker tako imenovano malo gospodarstvo (obrt, organizacije združenega dela z do 100 zaposlenimi, storitvene dejavnosti) stagnira. Novi družbeni dogovor upošteva predvsem panoge malega gospodarstva, ki so v skladu s srednjeročnim programom razvoja občine in je po njihovih storitvah v občini največje povpraševanje. Najpomembnejše so olajšave pri najemanju kreditov. Na seji občinske skupščine so menili, da je treba malemu gospodarstvu zagotoviti tudi primerne proizvodne in poslovne prostore. Danes se bo sestal komite občinske konference ZKS in razpravljal o organiziranosti ZK v občini, ocenil kadrovsko politiko in obravnaval predlog delovnega programa komiteja in konference za letos. Sestala se bosta tudi zbora občinske skupščine. Zasedanje zbora združenega dela bo v četrtek, zasedanje družbenopolitičnega zbora pa v petek. Razen tega se bo ta teden sestal tudi izvršni odbor občinske konference SZDL. -jk CGP Delo Podružnica Kranj, Kranj, Koroška 16 Sprejme takoj 1. PRODAJALCE — (ke) za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in na Jesenicah 2. SNAŽILKO za čiščenje poslovnih prostorov v Kranju ZA POSLOVALNICO NA JESENICAH, JESENICE, TITOVA C. 49 1. RAZNAŠALCA — (KO) časopisa Delo za teren Koroška Bela. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje ali upokojence. 2. DISTRIBUTERJA za razvoz časopisov in revij. Zaposlitev traja od 5. ure zjutraj do 10. ure. Pogoj: šoferski izpit B kategorije in lasten osebni avto. Vse informacije dobite na podružnici Dela v Kranju, Koroška 16, tel. 21-280 ali na poslovalnici Dela na Jesenicah, Titova c. 49, tel. 81-698. Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj ponovno razpisuje na podlagi b. člena samouprav aega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepa delovne skupnosti z dne 7. januarja 1975 prosto delovno mesto: poklicnega svetovalca na Izpostavi zavoda v Skofji Loki Pogoji: L: višja šolska izobrazba pedagoške, kadrovske ah socialne smeri 2. : dveletne delovne izkušnje in 3. : da je moralnopolitično neoporečen. Osebni dohodki so določeni s samoupravnim sporazumom. Stanovanje ni preskrbljeno. Razpis velja 15 dni po objavi oz. do zasedbe delovnega mesta. Prošnje sprejema komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti zavoda. KZZ Kranj ENTRAL GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ OMR TOZD Gostinstvo objavlja prosto delovno mesto receptorja v hotelu Evropa v Kranju Pogoj: srednješolska izobrazba in znanje vsaj enega tujega jezika. Zaželena je praksa na podobnem delovnem mestu. Kandidati naj pošljejo svoje pismene prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Central — Kranj, Maistrov trg 11. Obširne naloge mladih delavcev na Jesenicah Občinska konferenca mladih delavcev na Jesenicah je na zadnji seji »prejela operativni plan dela za obdobje do junija 1975. Mladi delavci so si zastavili zelo obsežne naloge in, kot so poudarili na seji, jim bodo kos le z organiziranim delom, doslednostjo in seveda z dobršno mero sa-Moodpovedovanja. Pred dnevi smo se o bodočih nalogah, kakor tudi o doseženih rezultatih konference mladih delavcev Pomenkovali s Franjom Kragolni-kom, delovodjem jeseniške Železarne, ki je bil na zadnji seji izvoljen za novega predsednika konference. »Kakašno delo te čaka kot predsednika delavske mladine železarskih Jesenic?« »Funkcija je pomembna in mislim, da se odgovornosti zavedam v celoti. Delo mi je precej poznano, saj sem že dalj'časa vključen v delo tovarniške konference ZSMS, razen tega pa delam tudi v samoupravnih organih kolektiva. Naše delo, v mislih imam vse mlade delavce v občini, bo najbolj uspešno, če bomo enotno nastopali, če znotraj naše organizacije ne bo nesoglasij. Skratka, delo bo zahtevalo celega človeka.« »Konferenca mladih delavcev je v preteklem mandatu določeno obdobje delala izredno uspešno, v zadnjih mesecih pa njene prisotnosti na Jesenicah skoraj ni bilo čutiti. Kaj je bilo po tvojem vzrok za ta ,predah'?« »Najprej moram omeniti, da je bila takšna konferenca na Jesenicah ustanovljena med prvimi v Sloveniji. Takratni program verjetno še ni bil ,zrel\ zato je tudi začetniška vnema med posamezniki popustila. Razen tega je bila na začetku prešibka kadrovska zasedba, ki zadanim nalogam ni bila kos. Seveda pa je ob vsem tem treba reči, da je v tem obdobju delavska mladina delala. Posamezni aktivi'so zelo dobro delali, prisotnost mladih delavcev pa se je čutila tudi v samoupravnih organih.« »Kaj pa problemska seja o težavah mladih v samskih domovih?« »Za to akcijo lahko rečem, da jo je takratno vodstvo dobro začelo, vendar je žal sredi dela popustilo. Seja je odlično uspela, sprejetih je bilo vrsto sklepov za pomoč in reševanje skrajno neurejenih razmer v samskih domovih. Toda do realizacije teh sklepov ni prišlo. Ker se razmere v samskih domovih do danes bistveno niso spremenile, je naša naloga, da že začeto akcijo enkrat dokončno-izpeljemo.« »Novi operativni plan je zelo obširen. Meniš, da boste uspeli, v sicer kratkem obdobju, uresničiti vse zadane naloge?« »Res je, čaka nas veliko dela, toda nisem pesimist. Mlada generacija je že neštetokrat dokazala, kaj lahko da od sebe, zato tudi mi ne smemo zatajiti. Kot sem že uvodoma ome- Svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič razpisuje prosto delovno mesto referenta za požarno varstvo v oddelku za notranje zadeve Poleg splošnih pogojev se za delovno mesto zahteva: višja ali srednja strokovna izobrazba upravne ali ustrezne tehnične smeri. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skim-nosti upravnega organa skupščine občine Tržič ' Razpis velja do zasedbe delovnega mesta nil, moramo biti enotni, naše delo mora prevevati mladostna energija, prijateljstvo, medsebojna pomoč. To so vrline, na katere moramo pri našem delu misliti vsak trenutek.« »Kakšne pa so konkretno vaše naloge do junija?« »V tem obdobju bomo mladi delavci na. Jesenicah opravljali vse tiste naloge, ki jih je pred nas postavil IX. kongres ZSMS. Predvsem bomo poudarili naloge, ki so aktualne za jeseniško, območje. Tukaj bomo mladi delavci morali biti prisotni pri vseh pomembnih vprašanjih; v mislim imam: gospodarjenje, kadrovanje, ustanavljanje TOZD, stanje delavske kontrole, inflacija, antiinflacijski programi itd. Kdor je seznanjen z dokumenti sindikalnih kongresov, mora vedeti, da se veliko nalog z našimi dokumenti povezuje. Tudi tukaj bomo morali najti tesnejši kontakt, saj do sedaj v nekaterih kolektivih sodelovanja med mladimi in sindikatom skoraj ni bilo. Poleg tega bodo do junija naše naloge še naslednje: marca bomo začeli evidentirati člane za nove samoupravne organe, nadalje bomo ocenili gospodarstvu, pretresli stanje novatorstva in racionalizatorstva v občini Jesenice itd.« »V operativnem planu ima konferenca tudi izvedbo problemske seje o stanovanjski problematiki mladih delavcev. Morda še nekaj besed o tem?« »Stanovanjska problematika mladih delavcev je v jeseniški občini že dalj časa aktualna. Mislim, da imajo tudi mladi delavci, predvsem pa mlade družine, ki jih na Jesenicah ni malo, pravico dobiti stanovanje. Pregledali bomo, ali v posameznih TOZD obstajajo programi potreb po stanovanjih oziroma so le-ti sestavljeni realno. Med posameznimi TOZD. obstajajo velike razlike v pravilnikih o dodeljevanju stanovanj. Poleg tega mladim postavljajo vrsto pogojev; delovni staž, izobrazbo in podobno. Veliko je teh vprašanj, o katerih bomo morali obširno spregovoriti na problemski seji.« J Rabič Letošnji program turističnih društev V torek, 21. januarja, je bila v Kranjski gori razširjena seja tajnikov gorenjskih turističnih društev. Med drugim so se pogovorili o turistični taksi in cenah v zasebnih turističnih sobah za letos. Sporazumeli so se, da bodo občinskim skupščinam predlagali, naj bi turistične takse na Bledu znašale 5 dinarjev, v Bohinju in Kranjski gori 4 dinarje, v drugih krajih Gorenjske 3 in v kampih 2 dinarja. Cene v zasebnih turističnih sobah pa naj bi se za prenočevanje •n zajtrk povečale i.a 15 odstotkov v primerjavi z minulim letom in bi tako znašale od 15 do 17 dinarjev. Dogovorili so se tudi za enotne oznake za oddajanje zasebnih turističnih sob in za kmečki turizem Glede oddajanja zasebnih turističnih sob pa so opozorili društva, da morajo upoštevati veljavne odloke, ki so jih o tem sprejele občinske Zdravniško dežurno službo želijo . Občani Medvod in obsežnega okoliša vse pogosteje postavljajo zahte-yo po ponovni vzpostavitvi dežurne Službe v zdravstvenem domu v Med-Vodah, ki je bila ukinjena 1. avgusta lani. 0 tem so bili občani obveščeni i k'pakom na vratih zdravstvenega Roma. Ukinitev zdravniške dežurne služ-N je povzročila občanom (kar deset tisoč jih živi na območju zdravstvenega doma Medvode) vrsto neprijetnosti, saj so v nočnem času praktično ostali brez zdravstvenega var-s,va. Obširno področje nima primernih prometnih niti telefonskih zvez, jako (|a je dežurnega zdravnika l''-ko priklicati domov, v ordinaciji v 'nravstvenem domu v Šiški pa je posebno dolgotrajno čakanj?, ker je Večino delovnega časa na terenu. ..V izrazito industrijskem kraju, *K'r se dela v treh izmenah, zasluži-10 ohrani boljše zdravstveno var-s,v" Pogrešajo varnost, saj sedaj ne Vedo, ge |)()d() v primeru potrebe pra-pPfcasno deležni zdravniške pomoči. rito/|)e se vrstijo na različne naslo-V(' postavljeno je bilo delegatsko dom skupščine. Nazadnje so se dogovorili, da bodo vsa društva posredovala Gorenjski turistični zvezi podatke o različnih prireditvah v letu 1975, ki jih bo zveza upoštevala pri sestavi koledarja turističnih prireditev na Gorenjskem. Imenovali so tudi delegate za samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo za gozdno gospodarska območja Bled in Kranj. B. Blenkuš Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Cenjene kupce obveščamo, da smo našo poslovalnico TEKSTIL BLED preselili v prostore HOTELA BLEGAŠ poleg Festivalne dvorane Enaka izbira blaga Priporočamo se za nakup murha Razpis VII. festivala domače zabavne glasbe Festival bo dne 29., 30. in 31. avgusta 1975 v Ptuju. Zanj veljajo naslednji pogoji: Na festivalu lahko sodelujejo domači zabavni ansambli iz Slovenije in zajnejstva. Vsak ansambel bo lahko nastopil na festivalu z dvema skladbama, od katerih mora biti ena vokalna. 3. Skladbe morajo biti izvirne in prvič javno predvajane na VII. ptujskem festivalu. Besedila so zaželena tudi v narečjih. 4. Skladbe, izvedbo in besedila bodo ocenjevale posebne komisije. Komisije bodo sestavljali glasbeni strokovnjaki RTV Ljubljana in Radia Ptuj, znani javni delavci in predstavniki občinstva. Strokovne komisije imenuje UO festivala. 5: Določeno število skladb (po lastni presoji) bo posnela Kasetna produkcija RTV Ljubljana na posebno festivalsko ploščo in kaseto. 6. Na festivalu bodo podeljene naslednje nagrade: a) nagrade občinstva: 1.000.— din III. nagrada 1.500.— din II. nagrada 2.500.— din I. nagrada b) nagrade strokovnih komisij: 1.000.— din najboljšemu debitantu za prvi nastop 1.000.— din avtorju za najboljše besedilo 1.500.— din za najboljšo instrumentalno izvedbo in PLAKETA Kasetne produkcije RTV Ljubljana 1.500.- din III. nagrada 2.000.—din II. nagrada ' • v . 2.500.— din I. nagrada 7. Pogoj za sodelovanje na festivalu je tudi pristanek, da izvajalci odstopajo od mehaničnih pravic za posnetke plošč in kaset RTV Ljubljana. Avtorjem pripadajo vse pravice, ki jih določa zakon. 8. Ansambli morajo poslati prijave za sodelovanje do 1. februarja 1975, notni material z besedili pa do 20. februarja 1975 na naslov prireditelja RADIO PTUJ, 62250 PTUJ — Vošnjakova 5. Avdicija (ža tiste ansamble, za katere organizator festivala meni, da so jo dolžni opraviti) bo v mesecu marcu 1975, snemanje za ploščo in kaseto bo časovno posebej določeno po opravljenih avdicijah. 10. Z vsemi sodelujočimi ansambli bo prireditelj sklenil posebno pogodbo, ki bo nadrobno določala medsebojne pravice in obveznosti. IV. GRAFIĆNI BIENALE JUGOSLOVANSKIH PIONIRJEV Dolenjski kulturni festival in Gorjupova galerija v Kostanjevici na Krki ter občinski odbor Zveze prijateljev mladine v Krškem prirejaj"o ob 30-letnici osvoboditve in 20-letnici Dolenjskega kulturnega festivala IV. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev na temo: KORAKI V SVOBODO S tem v zvezi objavlja pripravljalni odbor IV. grafičnega bienala jugoslovanskih pionirjev v Kostanjevici na Krki naslednji RAZPIS natečaja za sodelovanje na razstavi grafičnih listov jugoslovanskih pionirjev Pogoji: 1. Na natečaju lahko sodelujejo pionirji — učenci osnovnih šol iz vseh republik in avtonomnih pokrajin, kakor tudi pionirji narodnostnih manjšin živečih v Jugoslaviji. 2. Grafične liste naj pošljejo šole ali krožki, klubi, sekcije itd. ali posamezniki najkasneje do 30. junija 1975 na naslov: GORJUPOVA GALERIJA, 68311 Kostanjevica na Krki, Slovenija. 3. Vsak grafični list mora imeti na hrbtni strani s pisalnim strojem napisane tele podatke: ime in priimek pionirja-slikarja, njegovo rojstno leto, naslov šole, ki jo obiskuje, razred, leto nastanka grafičnega lista, naslov grafike, ime in priimek likovnega pedagoga, ki je učenca vodil, ter natančen naslov stalnega bivališča avtorja, ki je grafiko ustvaril. Poslani listi naj bodo brez paspartujev. Drugače opremljenih grafičnih listov žirija ne bo upoštevala. 4. Poslani grafični listi ne smejo biti starejši od treh let in morajo biti samostojne stvaritve otrok. 5. Iz tako predloženih grafik bo žirija izbrala najmanj 120 listov za razstavo. V primeru, da bo. gradivo izjemno kvalitetno, bo prireditelj organiziral še kako drugo razstavišče in razširil število razstavljenih del. 6. Vsem razstavljavcem in likovnim pedagogom, ki so razstavljavce vodili, bodo podeljene v znak priznanja za sodelovanje častne diplome. 7. Grafični listi morajo biti za transport dobro opremljeni, da se ne bodo poškodovali. Poškodovanih grafik žirija ne bo obravnavala. 8. Prireditelj bo izdal katalog razstave s potrebno dokumentacijo in z reprodukcijami, ki jih bo izdala žirija. Le-ta si pridržuje, pravico izbire slik za razstavo in za reprodukcijo v katalogu in tisku sploh. 9. Vse razstavljene grafike bodo vključene v fond stalnega grafičnega kabineta, ki je bil ustanovljen ob I. grafičnem bienalu jugoslovanskih otrok. 10. Grafik, ki ne bodo izbrane za razstavo, prireditelj praviloma ne vrača, lahko pa jih pošiljatelji dobijo na dan odprtja razstave pri tajništvu pripravljalnega odbora. Pripravljalni odbor IV. grafičnega bienala .P''ašanje, toda zdravstveni 'inbljana v/t rajno molči. |g§| ZNIŽANJE CEN SEZONSKI OBUTVI S? ALPINAŽIRI 3 I. ODBORA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD V SKLOPU Kmetijsko živilskega kombinata Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. objavljata naslednja prosta delovna mesta: za TOZD Kmetijstvo Kranj — z n. sol. o. 1. gozdarskega manipulanta 2. upravnika mehaničnega servisa v Šenčurju za TOZD Tovarno olja Oljarica Britof 3. treh obratovodij rafinacije II. SVET SDS SKUPNE SLUŽBE objavlja prosta delovna mesta: 4. gradbenika 5. socialnega delavca 6. saldokontista kupcev Poleg z zakonom določenih pogojev za delo, se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod I /L: gozdarski tehnik z 1-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu, samostojnost in natančnost pri delu, delo delno na prostem; pod 1/2.: kmetijski ali strojni inženir s 3-letno prakso ali kmetijski ali strojni tehnik s 5-letno prakso na enakem ali podobnem delu, organizacijske in vodstvene sposobnosti, vestnost in doslednost pri delu; pod I .'3.: visoka ali višja šola živilsko tehnološke, strojne ali elektrotehnične smeri, lahko tudi začetnik. Delo poteka v treh izmenah. Osebni dohodek dober. pod II/4.: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 42/73 — čl. 40); pod II 7 5.: višja šola za socialne delavce, praksa zaželena; pod II £6.: ekonomski tehnik ali administrator z 2- oziroma 3-letno prakso na enakem ali podobnem delu. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KZK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. VA PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA VIATOR Prometno, hotelsko in turistično podjetje Viator Ljubljana 1 TOZD promet, delavniške storitve, gostinstvo in turizem Jesenice objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VOZNIKA AVTOBUSA za progo Podbrezje—Jesenice 2. VEC VOZNIKOV AVTOBUSOV za primestni in medkrajevni promet 3. DVEH AVTOBUSNIH SPREVODNIKOV za medkrajevni promet 4. DVEH VOZNIKOV TOVORNJAKA 5. REFERENTA TURIZMA v turistični poslovalnici na Jesenicah 6. KUHARJA za hotel Špik v Gozd-Martuljku 7. PK DELAVCA za delavniške obrate Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: voznik D kategorije, kvalifikacija za poklic voznika, stanovanje v Podbrezjah ali neposredni okolici; pod 2. in 4.: voznik D, oz. C-E kategorije, kvalifikacija za poklic voznika, stanovanje na Jesenicah ali neposredni okolici; pod 3.: dokončana osnovna šola, znanje slovenskega jezika, odslužen vojaški rok, potrdilo o nekaznovanju; pod 5.: srednja strokovna izobrazba splošne, ekonomske ali komercialne smeri, znanje nemščine ali angleščine; pod b.: gostinska šola z dveletno prakso; pod 7.: dokončana osnovna šola, odslužen vojaški rok, z nekaj prakse v kovinski stroki; Poskusno delo je predpisano. Kandidati, ki bodo sprejeti bodo pridobili lastnost delavca s polnim delovnim časom za nedoločen č;«s. Pismene prijave s kratko obrazložitvijo dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v 10 dneh od dneva objave. veletrgovina bled razglaša prosto delovno mesto natakarice za gostišče Pogoj: dokončana gostinska šola Delo je za nedoločen čas s poskusnim rokom tri mesece. Samsko stanovanj« je zagotovljeno. Prijave pošljite do 31. januarja Veletrgovini Špecerija Bled, Kajuhova 3. Komisija za prodajo osnovnih sredstev pri OZD Marmor Hotavlje RAZPISUJE JAVNO licitacijo za prodajo 7-tonskega tovornjaka kiper FAP v voznem stanju. Licitacija bo v torek, 4. februarja, ob 10. uri na upravi podjetja. Industrija naravnega kamna Marmor Hotavlje 64224 Gorenja vas, tel. 68-214. Jutri izredni občni zbor Zadružne zveze Avto-moto društvo Kranj organizira tečaj za inštruktorje praktične vožnje. Interesenti naj vložijo prijave do 15. februarja 1975 v pisarni AMD Kranj, Koroška c. 53/d, kjer lahko dobijo vse informacije v zvezi s tečajem. Samopostrežna restavracija Kranj — Stritarjeva 5 razpisuje prosto delovno mesto K V mesarja Nastop dela možen takoj. Pismene vloge sprejema Odbor za gospodarskokadrovske zadeve. SLOVENSKE ŽELEZARNE — TOVARNE VIJAKOV PLAMEN KROPA S P. O. OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. Kurjača za centralno kurjavo 2. več KV brusil-cev za brušenje orodja za nedoločen čas Rok za prijave je 15. februar 1975. Prijavljeni bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh. Prijave je treba poslati na naslov SŽ — Tovarna vijakov Plamen Kropa s p. o. Zveza združenj borcev NOV SRS občinski odbor Škofja Loka in Združenje borcev NOV Skofja Loka priredita v nedeljo, 9. februarja 1975, ob 10. uri pri spomeniku za Kam nit ni kom žalno komemoracijo v spomin 50 ustreljenim talcem. Odhod žalnega sprevoda ho ob 9.30 z Mestnega trga v ftkofji Loki. Čeprav bo čez nekaj mesecev redni občni zbor Zadružne zveze Slovenije, se je upravni odbor zveze odločil sklicati izredni občni zbor, ki bo jutri v Ljubljani. Vzrok za sklic izrednega občnega zbora je položaj v našem in svetovnem kmetijstvu, predvsem pa problemi pri živinoreji in pridelovanju poljščin, cenah kmetijskih izdelkov, združevanju kme- tijstva, hranilnokreditnih službah ter vlogi, ki naj bi jo imele kmetij-ske zadruge. Na izrednem občnem zboru bodo razpravljali tudi o vključevanju zasebnega kmetijstva v večjo tržno proizvodnjo, enotnem reševanju nekaterih najvažnejših problemov v državi ter o oblikovanju Zadružne zveze Jugoslavije. -jk Tako, da, vedno sem na razpotju, kadar hote ali nehote zaidem v naše vasi, med kmete, na kmete. Prvi hip me vedno prevzame okolje, tišina, mir, potem pa se ta romantika, ta vznesena idilika sprevrže v trdno, težko in garaško resničnost, realnost, kiji ni moč uiti, kije ne moreš zatajiti, utajiti, kajti prikazuje se ti na vsakem koraku, dokler, da, dokler ne prevlada, dokler te ne prevzame. Zato tedaj, ko odhajam iz tistega okolja, ne vidim več travice in narave in potočkov, ne slišim več petelinov, ne zavem se divjega pasjega laježa, vem le to, da zapuščam nekaj trdnega, težkega in garaškega, da zapuščam ljudi prezgodaj zgubanih obrazov, močnih in žilavih nog in rok, da zapuščam deklico ali dečka, ki sta mi rekla na svidenje iz staje, s kopico sena, ki ga polagata živini. O ne, pa ne viham nosu, kadar moram mimo hlevov in staj, ne pačim se, kadar zaobidem na cesti živinske iztrebke, ne gre mi na jetra tisti značilni vonj v kmečkih hišah. Sploh ne nameravam peti visokih pesmi trdemu delu in življenju ter njegovi okolici, nameravam, da nameravam opisati neslužbeni dan, vtise, spontane, naravne iz nekega okolja, vtise, osebna doživetja, kajti ti vtisi so bili tako močni, da so me zaposlovali še nekaj dni, tako hudo, da so mi že načenjali živce in da so dobili v podzavesti že svoj delovni naslov, nekakšen naziv, kot povest o dobrih ljudeh. Zakaj mi tako vztrajno prihajajo v spomin, ti preprosti kmečki ljudje, saj so kot nanizanka, kot splet same dobrote? Saj bi znorel! Prenesi jih na papir, naj tu spet ožive in naj tu ostanejo, saj si konec koncev to želiš, mi buta v možganih, ampak ne tako kot do sedaj, ko ti ti ljudje niso marali povedati, ko si stal važno in samozadovoljno z beležnico v roki pred njimi in s fotografom. za seboj. Ja, strah jih je bilo malo, malo so se ustrašili in se še bolj zaprli v svojo redkobesednost in nedostopnost in lupino. In potem si videl njihove zamazane predpasnike pa zgarane roke pa kup živine in si spravil vse z generalijami vred v članek, ovit z banalnostjo vseh banalnosti, z obrabljenostjo, s frazami. In, kakorkoli mi že uspe, tu so, ti dobri ljudje. »Jej in pij, tovarišica«, me priganja mama s Koprivnika, pa me takoj zmoti »tovarišica« in ker me še nekajkrat tako ogovarja, vem, da je tega vajena, da so zanjo vsi tovariši in tovarišice. »A maš skujševalno kuro,« se pošali ata, ko mi je nerodno kot kaki kmečki nevesti. Prvikrat sem pri njih, pa je že tako kot bi bila stara znanka, stalno me priganjajo k prigrizku, dokler niso nadvse zadovoljni nad praznim krožnikom in z na dušek spitim »frakeljčkom« imenitnega domačega »šnopsa«. »Ja, včas je blo pa res hdo,« pravi mama, »dela ni blo, dela«, pravi ata, »in toliko otrok,« pristavi mama. Na kmetih »A bote južnal zdej al poj,« že skrbi mamo, mi pa napokani od dobre klobase zvrnemo že drugi ponujeni »frakeljček«. »Bomo poj,« reče domači sin, ki nam je pravzapra v gostitelj. Ze pol ure pešačimo, odmaknjena kmetija je od nas še nadaljnje pol ure. Še dobro, si mislim, da imam te stare čevlje. Pri vsaki hiši nas pozdravlja besen pasji lajež, kdajpakdaj opazim skrito oko za zaveso pri oknu, se čudim in začudim, zakaj prav pri vsaki hiši zapirajo kokoške v kvadratasto ograjo, v visoko žično ograjo. In dobim odgovor, da zaradi kradljivih ljubiteljev kokošjega mesa iz zraka, ki jim v taki ogradi zmanjka potrebnega naleta za svoje uničujoče namene. In gremo mimo starega skednja, kjer so se mladi skojevci med vojno skrivaj shajali, tako da lastniki zanje sploh vedeli niso, pa mimo nekdaj požgane domačije, ki so jo morali obnoviti zato, ker so Nemci požgali, ko so našli skrite hlebce sira, namenjenega za »gmajno«, pa mimo lepega vikenda s televizijsko anteno, gor m dol, dokler nas ne sprejme globel nad Jereko, kjer smo na cilju. »Not pojte,« prigovarja gospodinja, pes na verigi pa presunljivo prosi, da ga od vežejo. »Ovsa, ovsa je blo dost, huda zima bo« in že spet smo pri »frukeljčku« pa pri kavici. Tri bršče domače hčerke se sučejo po kuhinji, ena vztrajno plete, druga je vesela vedrih melodij iz radia, tretja, najmlajša menda, se ljubeznivo smehlja in streže. Pogovarjamo se o dobrem domačem siru pa skuti, gospodar meni, da se okusi pač menjajo in potem smo pri bistvu: pri kolinah, ki pa za zdaj še pridno krulijo v hlevu, ne zavedujoč se zle usode, ki je prišla z nami. Še najmanj je govora o ceni po kilogramu, tale naš gostitelj Tone je sploh na mestu, saj pravi dinar gor ali dol, jaz že vem, kako jima bo pri treh odraščajočih hčerkah prav prišlo. Bodoče koline zvabimo iz hleva v »koč« s hrano, zapremo, preveiemo z verigo, ki očitno stopetdesetim kilogramom vsebine žuli hrbet. Gospodinja steče v hišo, prineso cunjo in verige obvije, božajoč prašiča />o hrbtu m prigovarjajoč: »Kar pri mir bodi, najbolj bo!« in verjamem, da ji zdaj ni vseeno, težko ji je. Najmlajša hčerka je »becka«, dva dni starega prinesla v naročju in ni rekla, poglej ga, pri tem pa ga je venomer božata. Gospodinja je potlej šla v hišo, nobene od žensk ni bilo več, ko smo odhajali, niso hotele gledati, prašič pa sr/c le poslavljal z glasnim kruljenjem. Ooo, kar dober je, so se ustavljali vaščani ob našem sprevodu. Bo kar stopetdeset ali več, smo odgovarjali, spotoma nalnuili tehtnico in naposled prispeli na konec vasi. Ko smo ga stehtali, ga p- čakal mesarski nož. Možje so se obesi/i nanj, ga trdno držali, mene pa kot tenkočutnico odgnali stran. Pa sem prišla nazaj in nisem si mašila ušes in nisem drgetala, to je vse tako naravno, to je kot pot gor in dol, to /e življenje. Pa so /ni s/)ct ponujali hrano, pa so rekli, ostanite nekaj dni, če vam »paše«. Pa so rekli to odkritosrčno. In potem se pogovarjamo in pogovarjamo, od časa do časa gremo gledat bodoče koline in na koncu rečem, vraga, to se ne da prav povedati, to ne moreš napisati, te ljudi moraš doživeti. I). S. Gorje — skupnost Ob vznožju Pokljuke in Mežakle, ki ju loči dolina Radovne, ležijo Gorje s prijaznimi vasicami in zaselki. V krajevni skupnosti, ki je bila ustanovljena pred dobrimi desetimi leti, so združene vasi, naselja in za-zgornje in Spodnje Gorje, Zgornje Laze, Podhom, Poljšica, Krnica, Spodnja in Srednja Radov-na, Zatrnik, Grabče, Spodnje in Perniki, Višelnica, Mevkuš, Hotu-nje, Zabrezno in še nekateri. Po površini je to največja krajevna kupnost v občini. Od Bleda je oddaljena približno štiri kilometre in prebivalci — Gorjanci, čeprav bi bili -menda raje Gorjani — pravijo, da so Gorje nekakšno predmestje Bleda. Tako kot pravijo za Bohinj, da ima tamkaj dež mlade, je menda v Gorjah sonce tudi takrat, ko je dobršen del Gorenjske zavit v krme-žljavo meglo. V kroniki neznanega avtorja, ki so jo prebrali na eni številnih prireditev v Gorjah v zadnjih letih, piše: V tem čudovitem svetu živijo pridni ljudje. O tem, da je kraj lep, res ne gre dvomiti. Svojevrsten čar mu daje daleč znana soteska Vintgar in pogled na Triglav ter Karavanke. Da pa so tudi pridni ljudje, govorijo na primer podatki, kaj vse so naredili v zadnjih desetih letih. Poglejmo najprej nekaj splošnih podatkov. Kot rečeno Gorje ležijo blizu Bleda; meja med obema krajevnima skupnostima je železniška proga. V prek 500 hišah v krajevni skupnosti živi 2760 prebivalcev ali 758 družin. Tako je na primer v Spodnjih Gorjah skupaj z Zgornjimi Lazami 221 družin, v Zgornjih Gorjah 162, Krnici 110, Podhomu 75, Poljšici 66, Mevkušu 29, Grabčah 27, Višelnici 22, Spodnji in Srednji Radovni 23, Spodnjih Lazah 19 in na Pernikih 4 družine. Prebivalci so zaposleni v prek 100 organizacijah, podjetjih in ustanovah. Prave kmetovalce bi menda jahko na prste prešteli, čeprav pa imajo pri marsikateri domačiji traktor in druge kmetijske stroje. Mladi, ko se popoldne vrnejo z dela, se Podajo v gozd in na polja. Skoraj ni hiše, kjer ne bi bilo avtomobila in čeprav na ekranih lahko spremljajo le prvi ljubljanski program, je v veliki večini hiš televizijski sprejemnik. Če upoštevamo obrat Krede v Radovni in manjši obrat tovarne Vezenine Bled ter del prostorov podjetja LIP Bled, ni na območju krajevne skupnosti nobene delovne organizacije. Prebivalci se vozijo na delo v jeseniško Železarno, kjer je zaposlenih prek 190. V podjetju LIP Bled jih je Prek 130, v GG Bled in tovarni Vezenine blizu 70. Od 30 do 40 pa je zaposlenih še v Verigi Lesce, v Elanu in v tovarni Almira v Radovljici. Med vojno so Gorje z okolico veliko žrtvovale. Tu je doma narodni heroj Andrej Zvan-Boris in 17 nosilcev partizanske spomenice 1941. 159 Gorjancev je padlo v partizanih, v koncentracijskih taboriščih in bilo ustreljenih kot talcev. »Nekdanji revolucionarni polet se kaže tudi danes,« pravi največja krajevna v radovljiški občini {J-letni Franc Mulej, predsednik kl;>|evne organizacije socialistične J'v,'/e. »Ko sem pred dvema le-Sh prevzel to dolžnost, so nekateri menili, da je pri delu in Uličnih akcijah morda premalo JJotnosti. Morda se včasih res JJ^rno znali najbolje dogovoriti. *°da če pogledamo lanskoletne *olitve v skupščine in samo-J*PraVne interesne skupnosti in 2ekjUt>rt. druge akcije, menim, ?a smo v tej krajevni skupnosti JJ kako enotni. V različnih druž-■ er»opolitičnih organizacijah de-<>H 1533 prebivalcev, v izvršnih dn<>rih društev in organizacij JJ .°krog 90. Posebno mladi podajo v zadnjem času aktivni. renutno je na področju krajev-t* samouprave sicer še nekaj e*uv. Nekako težko se navajamo na delegatski sistem. Vendar sem prepričan, da se bomo s pomočjo mladih kmalu otresli nekdanjih odborniških navad. V sredo bomo na primer ustanovili skupščino krajevne skupnosti. V njej bo 45 delegatov iz delovnih organizacij, kjer so zaposleni prebivalci naše krajevne skupnosti, iz organizacij in društev na terenu in iz posameznih krajev. Na tej skupščini bomo izvolili vodstvo in druge organe, hkrati pa se pogovorili, da bi v krajevni skupnosti razpisali referendum za samoprispevek za reševanje številnih komunalnih in drugih problemov.« Kot rečeno krajevna skupnost Gorje obstaja in deluje že 11. leto. Ves čas je njen predsednik danes 55-letni Matevž Bizjak, doma v Grabčah. Takole pravi o desetletnem delu in načrtih. »Morda bi kdo hotel očitati, da smo v zadnjih desetih letih premalo naredili. Če pa vemo, da je naša krajevna skupnost med največjimi oziroma največja v občini, da imamo skoraj 35 kilometrov cest, ki jih moramo sami vzdrževati, 14 mostov čez reko Radovno in razne potoke, da skoraj ni bilo kanalizacije, javne razsvetljave, da marsikje niso imeli in še danes nimajo vodovoda, potem menim, da delo, kije bilo doslej opravljeno, ni majhno. Prvo leto so obnovili tri mostove (čez Radovno pri restavraciji Vintgar, v Spodnji Radovni in čez hudournik Jela na cesti za Staro Pokljuko). Leto kasneje smo obnovili jez v Krnici, popravili jez v Grabčah, in obnovili javno razsvetljavo v Zgornjih Gorjah. Leta 1967 smo potem javno razsvetljavo obnovili v Spodnjih Gorjah, obnovili most čez Radovno v Grabnu pri Roku in godbenikom preskrbeli uniforme. Naslednji dve leti smo obnovili most prek Radovne v Grabču, uredili javno razsvetljavo v Podhomu. Prvi kilometer asfalta na cestah četrtega reda smo dobili 1970. leta, in sicer od Fortune do mostu v Grabnu. To leto smo tudi v stari šoli uredili varstveno ustanovo. Leto kasneje smo se lotili gradnje kanalizacije v vasi Mevkuš, nato pa vodovoda na Pernikih in razširitve pokopališča. S kanalizacijo smo se ubadali tudi predlanskim, in sicer v južnem delu Zgornjih Gorij in v Grabčah. Turistično društvo pa je uredilo parkirni prostor pri vhodu v sotesko Vintgar. In lani? Podjetje LIP Bled je asfaltiralo cesto do svojih obratov, Špecerija pa je začela graditi novo trgovino.« »Kaj pa načrti za naprej? sem ga poprašal. »Ceste, kanalizacija in mostovi so še vedno naši glavni komunalni problemi. Trenutno tudi ne vem, kako naj bi jih rešili. Lani smo na primer dobili za vsa komunalna dela in druge naloge, ki jih ima krajevna skupnost, slabih 15 milijonov starin dinarjev. To je bilo največ, kar smo dobili odkar obstaja krajevna skupnost. Kako bo v prihodnje, ne vem, saj še vedno ni jasno, kako naj bi se financirale krajevne skupnosti po novem. Po moje bo najbrž tako, da bomo podobno kot vsa leta nazaj, morali še vedno velik del stroškov pokriti sami s samoprispevki in prostovoljnimi akcijami. Letos nameravamo zgraditi vodovod v Lazah, asfaltirati cesto pod Višelnico, poglobiti podvoz in urediti cestišče v Podhom, obnoviti javno razsvetljavo v severnem delu spodnjih Gorij, asfaltirati postajališča v Gorjah in v Krnici ter odsek proti šoli ter obnoviti tri mostove prek Radovne v Mevkušu. Ce bo ostalo kaj denarja, bomo uredili še javno telefonsko govorilnico v Gorjah. To ne bo majhen zalogaj. Vendar mi je vseeno težko, če pomislim, da bomo spet morali pozabiti na skrb za ostarele občane, na partizanske mamice. Tudi nekaj socialnih problemov imamo v krajevni skupnosti. Toda denarja ni. Menim, da bi ne le naša krajevna skupnost, marveč tudi širša, zdaj ko vsi veliko pričakujemo od novega samoupravnega sistema, morala bolj zajeti sapo v skrbi za to plat našega vsakdanjega življenja.« A. Zalar Medtem ko mnoga smučišča na Gorenjskem samevajo, ker noče in noče pasti dovolj snega za smuko, pa je na Pokljuki ob Šport hotelu zelo živahno. Vlečnica je tako obremenjena, da ji je nujen, kratek opoldanski predah. Smučarji, ki so našli svoje zadovoljstvo ob še kar zadovoljivo debelih zaplatah snega, pa ne poznajo premora in hočejo izkoristiti prav vsak trenutek minule prelepe sončne nedelje na Pokljuki. — Foto: D. S. Ribezu se obetajo slabši časi 45-letni kmet Janko Slivnik iz Zgornjih Gorij 10 sprva ni preveč rad pristal na krajši klepet. Kljub temu sva se dogovorila, da o njem, ki je med prvimi končal kmetijsko šolo v Podvinu in ga danes srečujemo v delegaciji krajevne skupnosti Gorje in delegaciji za samoupravne interesne skupnosti, v skupščini radovljiške kmetijsko zemljiške skupnosti in upravnem odboru blejske Kmetijske zadruge, zapišemo vsaj par besed. Ob tej priložnosti lahko tudi povemo, da je bil Janko Slivnik uspešen smučarski tekač, čeprav se je garaškemu športu zapisal šele z 18 leti... Družbenopolitično delo vzame Janku Slivniku veliko časa. »Kmetija zaradi tega trpi. Marsikatero opravilo počaka, čeprav to ni najboljše. Največje breme pa v takih primerih prevzema žena, saj me mora nadomeščati,« pripoveduje. »Naša kmetija je za gorjanske razmere srednje velika,« nadaljuje. »Precej površin imam v najemu. Oprijel sem se živinoreje. Ribez in gozd sta postranska stvar. Pomemben dohodek dajejo traktorske usluge, kar je značilno tudi za druge gorjanske kmete.« Slivnikovo govejo čredo sestavljajo frizijke in simentalke, ki gredo poleti za nekaj mesecev na planino na Zatrniku. Lastne matične krave so osnova. Njihova teleta gospodar pita in vzreja. Kljub temu dohodek od živinoreje komaj pokrije stroške amortizacije in vzdrževanja strojev, tako da pogosto za investicije in dohodek njega in žene ne ostane veliko. Gorje so znane zaradi ribeza, ki ga Grenki spomini na mlade dni Malo po poldnevu sva s fotorepor-terjem Francetom zavijugala proti dolini Vintgarja. Namenila sva se na obisk k 84-letnemu Krišpinu Ogrisu. Še vedno čil, rdečeličen in živahen možak naju je sprejel v prijetni hišici, ki si jo je pred leti postavil ob bistri rečici Radovni. V pojočem koroškem narečju, v narečju, ki ga je mogoče slišati vse redkeje, je začel pripovedovati: »Rojen sem bil v Selah na Koroškem. In zakaj sem zdaj tu? Ni težko povedati. Moja preselitev je vezana na dogodke ob izvedbi plebiscita. Moram povedati, da sem bil vedno zagovornik slovenskega življa, da so me ob izvedbi plebiscita ,nemčurji' zasovražili. Takrat pa sem bil v narodnem svetu in plebiscitni komisiji, pa še funkcijo predsednika fantovske zveze generala Maistra sem opravljal. Prav slednja pa je bila Nemcem trn v peti. Blatili so nas in nas napadali. Ampak mi, to lahko povem, nismo delali nasilja, ustvarjali smo samo red. Dali se pa nismo nikdar opehariti,« pove s trpkim nasmehom na licu, ko se istočasno spomni na sedanje dogodke v sosednji Avstriji. Potlej se je Krišpin odločil, da se odseli iz rojstne vasi, iz svoje domovine. Prenevarno je bilo zanj tam gori v koroški deželi. »še ubili bi me,« pravi danes. »Zato sem se odločil za preselitev v Ljubljano. Nekaj časa sem stanoval v slovenskem glavnem mestu, nič nisem bil zaposlen takrat, potem pa so me postavili za gozdnega čuvaja na Snežniku. Kasneje sem odšel v gozdarski tečai po končani šoli pa so me premestili za gozdnega čuvaja pri gozdni upravi na Bledu.« Tudi v zadnji vojni Krišpin Ogris ni držal križem rok. Takole pravi: »Od vsega začetka sem podpiral narodnoosvobodilni boj, organizacije OF. Bil sem član okrožnega komiteja KP. Mnogih pomembnih dogodkov se še prav dobro spominjam, a predolgo bi bilo pripovedovati vse te zgodbe, vse spomine. Zlasti živi so mi spomini na požgano Radovno, na sestanke okrožnega komiteja KP,na... Potem se je Krišpin Ogris ponovno spomnil Koroške. »Prav rad še zaidem v svojo rojstno deželico,« zatrjuje. »Enega brata imam še živega tam gor, enega pa v Ljubljani. Skoda je le, da se je po koroških vaseh marsikaj spremenilo. Slovenske govorice skorajda ni več slišati. Ja, včasih je pa znal nemško samo tisti, ki je bil pri vojakih nekje na severu Avstrije.« Čas naju je priganjal s Francetom. Posloviti sva se morala. »Pa še kaj se oglasita,« naju je povabil živahen 80-letnik. »Povedal vama bom še kaj o lovu, na katerem sem bil skupaj z maršalom Titom,« je dejal. Prideva, zagotovo prideva, sva še utegnila reči. J. Govekar Umrla je Kržetova partizanska mama Nekaj dni po novem letu je v Krnici pri Gorjah umrla Kržetova partizanska mama. Rodila seje pred 80 leti v Podhomu. Kot 21- letno dekle se je poročila v skromno kajžo v Krnico, kjer se jima je z možem, ki je opravljal gozdarska dela v pokljuških gozdovih, rodilo deset otrok. Čeprav je družina bolj životarila, Kržetova mama, ko ji je 1943. leta umrl mož, ni klonila. Vsa leta vojne je poleg otrok skrbela tudi za partizane. Tudi sinovi Jože, Jakob, Maks in Matevž so odšli v partizane in se vključili v splošni odpor proti sovražniku. Nihče od fantov žal ni dočakal svobode; vsi so padli. Tudi izguba sinov Kržetove rflame ni uklonila. Bila je odločna, in skromna. Takšna je bila tudi zadnje dni pred smrtjo. Pokopali so jo na pokopališče v Gorjah. J. Ambrožič je semkaj med drugo svetovno vojno zanesel Sanca. Z njim je zasadil Langusovo njivo na Poljščici. Po vojni se je ribeza prvi oprijel Janez Kocjančič, ki so mu kmalu sledili še drugi kmetovalci. »Pridelovanje ribeza stagnira,« meni Slivnik. »Odkup in prodaja Slovenijasadju prek blejske zadruge sta dobro utečena, vendar blago zgublja ceno, stroški proizvodnje, še posebno obiranja, pa rastejo. Prihajajo slabe letine in bolezni, tako da ribezu ne napovedujem lepše prihodno- Janko Slivnik iz Zgornjih Gorij priporoča kmetom več ekonomskega in samoupravnega izobraževanja, znanemu gorjanskemu ribezu pa ne napoveduje obetajoče prihodnosti — Foto: F. Perdan sti. Pred štirimi ali petimi leti je bilo treba za obiranje ribeza odšteti sedmino dohodka, lani pa že tretjino ...« Gozdno gospodarstvo Bled je zadnja leta veliko prispevalo k razvoju gorjanskega področja. Vendar kmetijstvo ni brez težav. Janko Slivnik še posebej opozarja na problem ostarelih kmetov in njihovo socialno in ekonomsko varnost, saj je sedanja pokojnina 30 starih tisočakov, pičla. »Enake važnosti je problem mladih prevzemnikov kmetij. Naše kmetije so majhne, razdrobljene in marsikateri se boji za varnost v prihodnje. Delavski in kmečki fantje so še pogosto v neenakem položaju z vrstniki, kar se konec koncev pokaže tudi pri iskanju žena. Industrija in turizem sta blizu in sta že marsikoga zvabila s kmetije, poudarja Janko Slivnik. »Sodim,« nadaljuje sogovornik, »da je pogoj za napredek kmetija, ki lahko da dohodek dvema družinama. Seveda pa bo treba še marsikaj spremeniti. Opozarjam le na cene. Obetajo se nam podražitve mleka in mesa, vendar bomo kmetje od teh podražitev dobili najmanj. Za liter mleka bomo po novem mogoče iztržili 330 starih dinarjev, od podražitev mesa pa si malo obetamo. Gorjanske kmetijske površine niso visoko produktivne. Veliko umetnih gnojil potrebujejo, živina pa zaradi pomanjkanja domače krme veliko krmil. Pa prav gnojila in krmila so se najbolj podražila.« Se marsikaj bi lahko izbral iz klepeta z Jankom Slivnikom. Končujem z njegovo mislijo: »Kmetje se moramo predvsem ekonomsko in komercialno izobraževati ter se spoznavati s samoupravljanjem, ker nam bodo le na ta način bližje pravice, ki smo jih dobili z novo ustavo in novimi kmetijskimi zakoni...« J. Košnjek S potovanja okoli sveta 140 let gorjanske šole — Čop, čop, — je povzela starejša in se postavila poleg nje. To naj bi menda pomenilo, da moram jesti. Ker mi nista servirali jedilnega pribora, sem segel v skledo kar s prsti. Previdno sem nesel v usta in čakal, kaj bo. Ko se je jed v ustih raztopila, me je speklo kot da bi pojedel živo žerjavico. Domačini, ki so že po mojem skremženem obrazu videli, kakšna je reakcija, so spet planili v smeh. Hitro sem izpil še en kozarec palmovega vina, da bi popravil usta. Ko so se ženske izgubile po svojih opravkih, smo se moški zbrali skupaj in se poglobili v tekoče zadeve. Več kot eno uro smo se pogovarjali o aparthaidu, neuvrščenosti, ženskah in drugih zanimivih temah. Kadar nam naša angleščina ni več zadoščala, da bi povedali-kakšno misel do konca, smo začeli kriliti z rokami in pačiti obraze. Na koncu smo bili že vsi malo opiti. Prvič na tem potovanju sem se nekje počutil kot doma. Popoldne sem si ogledal mesto*. Za modernimi fasadami javnih poslopij v središču Dar es Salaama se skrivajo revne delavske koče, do katerih vodijo prašne in razdrapane poti. Iz tovarne glinice na robu mesta se je valil gost rjav dim in sedal na strehe bližnjih hiš. Morje v okolici je bilo rdeče od boksitnih odplak. Otrok to najbrž ni motilo, ker so se kljub temu kopali v njem. V kapeli na koncu glavne ulice so imeli popoldansko mašo. Izza priprtih cerkvenih vrat se je slišalo bučanje orgel in petje psal-mov. Ljudje po hišnih vrtovih so bili videti srečni in zadovoljni. Odrasli so posedali pod mangovci in se hladili s coca-colo, otroci pa so tekali po dvoriščih in se igrali. Otroške igre so povsod enake: fantje so brcali žogo, punce pa so se igrale z lutkami in skakale čez elastiko. Hiše niso skrivale nobenih skrivnosti; vsa vrata so bila odprta, zavese odgrnjene. Pu-bertetnice so postajale pred ogledali in se lišpale za neznane ženine. Katera bo imela bolj umetelno frizuro, katera krajši mini. Kaj skrivajo afriška mesta? Nič. Ljudje so taki kot pri nas. Ob delavnikih delajo, ob praznikih počivajo. Vsak živi sam s svojimi drobnimi skrbmi in radostmi. Tako je pri nas, tako je v Afriki in kjerkoli drugje. Tisto pravo, prvobitno Afriko, o kateri včasih beremo v potopisih in pustolovskih romanih, sem zaslutil šele naslednji dan, ko sem šel iz mesta ven. Tam, kjer se je končal asfalt, se je začela savana z redkimi drevesi kruhovca in z revno bodičasto travo. Med grudami suhe rdeče prsti so se plazili veliki zeleni kuščarji z rumenimi glavami. Kljub neprijetnemu, skoraj zastrašujočemu videzu so to povsem nenevarne rastlinojede živali. Tu in tam sem srečal skupino v pasu upognjenih ljudi z motikami v rokah. Kadar me je kdo zagledal, se je zravnal, pokazal dve vrsti širokih belih zob in mi pomahal v pozdrav. V senci dreves so ležali speči otroci. Po njihovih golih telesih so se pasle muhe. Vsepovsod je bilo polno garjavih psov z ogolelo dlako in rdečimi slinastimi gobci. Na robu savane se je vijugalo izsušeno korito neke reke, zadaj pa so se širili nepregledni pragozdovi z opicami, kačami in leopardi. Tam je bila tista nedolžna Afrika, ki še čaka, da jo nekega dne odkrijem. Nad vsem tem pa je bilo sonce; žgoče belo sonce, ki se mi je kot klin zabilo v glavo. Vse se mi je videlo rdeče in zamegljeno. NOGOMET PRI 40° C Zadnji, peti dan našega bivanja v Dar es Salaamu, je prišel na barko odposlanec z ruskega tankerja »Aleksander Suvorov« in nas v imenu njegove posadke povabil na nogometni dvoboj na igrišču kluba pomorščakov. Povabilo je bilo seveda z zadovoljstvom sprejeto. Po kosilu smo se oblekli v drese z oznakami naše firme, se dogovorili za taktiko in stekli Rusom naproti. Igrišče je bilo sicer zelo lepo in negovano, toda odločno predolgo glede na našo pomanjkljivo kondicijo. Tudi vrata so se nam zdela za malenkost prevelika. Tekma bi se morala začeti točno opoldne, vendar smo jo morali preložiti, ker nikakor nismo mogli najti primernega sodnika. Nazadnje smo sodniško piščalko zaupali častitemu očetu VVilliamso nu, pastorju neke misijonarske podružnice v Dar es Salaamu. Gledalcev nismo imeli dosti: dve prikupni pastorjevi hčerki, skupino francoskih hipijev in kakih dvajset doma- činov, ki so se radovedno spraševali, kdo so ti prismuknjeni belci, ki se gredo sredi največje opoldanske vročine podit za žogo. Česar smo se pred tekmo ves čas potiho bali, se je zdaj začelo uresničevati. Rusi so tekali po igrišču kot zajci, nam pa je že takoj v začetku pošla sapa. Saj pravzaprav ni moglo biti drugače; naš športni zvezdnik Franjo je imel zjutraj stražo, lepi kadet Marko je zdravil mačka, vodja napada Mujo pa se je s polnim vampom piva komaj premikal po igrišču. Pastor VVilliamson je piskal ali ne piskal, kakor se mu je pač zljubilo, naša mreža pa se je vedno bolj polnila. Na koncu smo si prijateljsko stisnili roke in podpisali zapisnik o izgubljeni tekmi. V klubu so nas že,čakale pogrnjene mize s sendviči in oranža-do. Prišli sta tudi obe pastorjevi hčerki, ki sta nam s svojim smehom pomagali pozabljati to grdo tekmo. Potem je šlo vse po že ustaljeni praksi. Za oranžado je prišlo na mizo pivo, potem konjak in viski. Pastor nam je pripovedoval vice, ki jih ni nihče razumel, a smo se jim kljub temu vsi smejali. Potem so prišli noter še tisti Francozi. Dali so nam nekaj zavojčkov dobrega tobaka, po katerem se nam je začelov glavi narahlo vrteti. Ko smo jih vprašali, kje so ga staknili, so se samo skrivnostno nasmehnili in molčali. Potem je nekdo vzel iz žepa piščalko in začel piskati. Pastorju VVilliamsonu je šlo to na živce in je vključil radio. Iz sprejemnika je prihajala čudna afriška glasba brez melodičnosti in s poudarjenim ritmom. Nazadnje je bil prostor že čisto zadimljen in gle-gledali smo se kot skozi rahlo meglico. TROPSKA NEVIHTA Niti opazili nismo, da se je zunaj medtem stemnilo. Na to nas je opozoril šele pastor in nam svetoval, naj se podvizamo, če hočemo še pred neurjem priti na ladjo. Vstali smo, da bi šli, pa smo že na pragu ugotovili, da nima smisla. Pristanišče je bilo daleč in kazalo je, da se bo dež vsak čas ulil. Od vseh strani hkrati so se nagrmadili črni oblaki in nekje v daljavi se je že začelo bliskati in grmeti. Grmenje je bilo zmeraj glasnejše, začel je pihati silovit veter, ki je vitke palme upogibal skoraj do tal. V neposredni bližini mesta so začeli nebo parati bliski. Presledki med posameznimi bliski so postajali tako kratki, da je bila svetloba skoraj stalna. Tudi grmenje se je spremenilo v neprekinjeno rohnenje. Sunki vetra so prihajali z vseh štirih strani neba. Oglasil se je šum dežja, silno bučanje, ki je prihajalo bliže in bliže in je nazadnje preglasilo še grom. Nenadoma se je ulilo in debele kaplje so začele bobnati po strehah kakor naliv s točo. V nekaj minutah so se zlile na zemljo ogromne količine vode. Vse struge, potoki in jarki so bili v trenutku polni in voda je v močnem valovanju drla čez plan. Potočki in mlake na nogometnem igrišču so se združili in tam, kjer je bilo prej igrišče, je bilo potem jezero, iz katerega so gledali le redki travnati otočki. Večkrat je treščilo v neposredni bližini, dež in veter sta se združila v besnečo ujmo, ki je bila vsak trenutek hujša. Kjer je še pred četrt ure sijalo sonce, je bilo zdaj središče tornada. Kakor je nevihta prišla, tako je tudi odšla. Bliskanje in grmenje se je oddaljilo, veter se je skoraj na mali polegel in takoj za njim je odseka tfo ponehal tudi dež. Nastala je gluha tišina, ob kateri se mi je prejšnje grmenje zazdelo kakor prisluh in prikazen. Nebo se je spet razjasnilo in zahajajoče sonce je razžarilo oblake v kričečih mavričnih barvah. Četudi je bilo nevihte konec, pa se ni ozračje prav nič osvežilo. Bilo je še prav tako vroče in zatohlo kot prej. Ta marčevska nevihta, ki sem ji bil priča, je oznanila konec suhe in začetek deževne dobe v ekvatorialni Afriki. Ta doba se začenja s kratkimi silovitimi nevihtami, ki potem čez nekaj mesecev prerastejo V stalno enakomerno deževje, ki traja vse poletje. Jesen je spel ras neviht, meseci od decembra do marca pa so bolj ali manj suhi. Ce je sušno obdobje v tropskih krajih neprijetno, potem je deževno še bolj. Promet je v teh mesecih /elo otežen, ker reke in potoki prestopijo bregove in se deželne ceste spremenijo v blatna močvirja. Kdor se nuidi v notranjosti dežele m se ni pravočasno vrnij, lahko računa, da bo cele mesece odrezan od doma. Vsak prehod čez reke, ki so povečini brez mostov, je v tem času nemogoč. Osnovna šola v Gorjah praznuje letos 140-letnico ustanovitve. Leta 1835 so v nekdanji mežnariji uredili šolsko sobo in organizirali pouk za otroke iz gorjanskega kota. Prvi učitelj je bil Dragutin — priimek je zapisovalec šolske kronike izpustil — za njim je gorjanske otroke poučeval Matej Mrak, leta 1853 pa je nastopil službo Jakob Mencinger. V času njegovega službovanja so začeli zbirati material in denar za gradnjo šole. S pomočjo šolskih in občinskih oblasti so jo slovesno predali namenu leta 1866. Najprej je bila šola enorazredna, zadnjih dvajset let preteklega stoletja je bila dvorazredna, v šolskem letu 1903/4 pa je postala trirazredna. Iz opisa dela šole v prvih desetletjih obstoja je razvidno, da učitelji niso vlivali v otroške glave le znanja o seštevanju in odštevanju, jih učili črkovanja in vere. temveč so mlade kmečke fante poučevali tudi v umnem gospodarjenju in novih dosežkih v kmetijstvu. Zlasti se je pri tem odlikoval učitelj Peter Gross, ki je nastopil službo leta 1871. Ker šola ni imela svojega sadovnjaka, je skupaj s fantiči cepil drevje v kmečkih vrtovih, jih poučeval o sodobnem Dekliški portret Ne vem, če me bo Marjetka narisala. Vsekakor bi se z mojim portretom mudila manj kot se bom jaz z njenim. V tistih minutah, ko sva si sedeli nasproti in sem hotela o njej zvedeti skoraj vse, si prav gotovo nisva postali prijateljici. Listala sem po njenem zvezku, v katerega že kako leto zapisuje pesmi, in se trudila spoznati malo bolje tega deklica z ravnimi svetlimi lasmi in zelenkastimi očmi. Pa ni hotela, ni se dala spoznati. Zdaj se sama trudim z njenim portretom, lepim skupaj besede, ki naj povedo vsem, kakšna je Marjetka. Pravijo, da je pesnica. Ravnatelj in njena profesorica slovenskega jezika pravita, da so njene pesmi dobre. No, Marjetka pravi, da so ene pač dobre, druge pa slabe. Zelo samozavestno oceni svoje pesmi, z veliko gotovostjo: tako je in nič drugače, pa pika. Marjetkin portret sem hotela naslikati z malo vzvišenimi besedami, kot jih morda uporabljajo dvanajstletne pesnice, ko začno po travnikih poganjati trobentice, ko sonce močneje ogreva stara drevesa v sadovnjaku in ko se dolgolase deklice spomnijo, da so lepše z navitimi lasmi. Marjetka pa ne: ona ima najraje matematiko. To mi pove hlad-n<£ nekoliko vzvišeno; češ — na, pa si misli kar hočeš: pesmi pa matematika. Zdaj pa me spoznaj, če hočeš. No, po vrlin vsega, je to nič kaj romantično dekletce, še odličnja-kinja, že vsa leta. (Se bo nadaljevalo) T. E. Listam po njenem zvezčiču pesmi, prebiram pesmice o mamici, o malem otroku, o materi padlega partizana, o naravi in premišljam, ali morda pričakuje od mene, da bom hvalila ali omalovaževala njene pesmice. Pa raje modro molčim, čeprav vem, da bi vsako mojo kritiko sprejela hladnokrvno, malo vzvišeno kot morda vsi dvanajst let niki jemljejo besede i/, ust starejših. Potem spet poskušam / vprašanji, Marjetka pa odgovarja z »ne vem«, »morda«, s kratkimi enozložnicami, da me spravlja v zadrego. Še malo prelistam njen zvezek in vzdihnem. Ver« jamem, da bi laže s čopičem naslikala Marjet ko kol jo bom s pisalnim strojem. Pa še s Sopičem dvomim; Marjetka namreč tudi dobro slika, in to samo portrete neznanih ljudi, ki jih enkrat vidi in potem nič več* Skratka, počne tisoč reči, ki bogate n lenih dvanajst nepolnih let. Vendar si vse to lahko samo mislim, saj mi je Marjetka o tem le rahlo namignila; saj ni, da bi človek prav vsakomur pripovedoval o sebi; niti v verzih ne. Lea Mencinger gnojenju in jih seznanjal z novimi kulturami. Njegovo zamisel je nadaljeval nadučitelj Janko Zirovnik, ki je ob šoli uredil velik vrt in sadovnjak. Pri delu so mu pomagali učenci in za njihov trud in pridnost jih je nagradil s 700 zvezki. Kasneje so v tem vrtu vzgojili in precepih v rodne sorte prek 2000 sadik sadnega drevja. , . • -\ Čeprav je bilo tiste čase v Gorjah in zaselkih, ki jih je zajemal šolski okoliš, veliko manj hiš in gospo- -dinjstev, je bilo otrok več. Ze leta 1895 je bilo šolarjev več kot 200, 1910 pa je bilo na šoli 337 učencev ali 15 več kot letos. V kroniki je tudi zapisano, da je to leto ponavljalo razred 34 dečkov in 49 deklic. V tistih časih so bile družine z velikim številom otrok v Radovni, na Stari Pokljuki, Pernikih, Zatrniku, to je v krajih, v katerih mladih danes skoraj ni več. S Pernikov je zadnji otrok končal šolo pred štirimi leti, iz Radovne jih prihaja v šolo za par, toliko tudi s Stare Pokljuke, kjer je ostala le še ena kmetija, in z Zatrnika en šolar. Število učencev je v gorjanski šoli. naraščalo vse do šolskega leta 1961/62, ko je imela prvič in zadnjič prek 400 šolarjev. Pouk je potekal na štirih krajih: v stari šoli, v domu TVD Partizan, v starem gasilskem domu, v krajevnem uradu in v počitniškem domu občine Ljubljana-Vič. Zato so se Gorjanci odločili, da mora v njihovem kraju zrasti novo šolsko poslopje. Med prvimi so se odločili za krajevni samoprispevek in 30. avgusta 1964. leta so se vrata nove šole odprla. Čeprav so svojo šolo že zgradili, so se sedem let kasneje priključili drugim občanom radovljiške občine na referendumu za uvedbo samoprispevka za gradnjo šol. Letos je na šoli 322 otrok v 14 razredih in enem oddelku podaljšanega bivanja. Nižji razredi imajo pouk v dveh izmenah, učenci od petega do osmega razreda pa obiskujejo pouk le v dopoldanskem času. Tako kot so se krajani hitro ogreli za gradnjo šole, so tudi v učiteljskem kolektivu dovzetni za novosti, s katerimi dosegajo večjo kvaliteto pouka in boljši učni uspeh. £e leta 1968 so med prvimi uvedli kabinetni pouk in z novimi učnimi metodami močno zmanjšali osip. Lani je izdelalo skoraj 98 odstotkov učencev in Ravnatelj osnovne šole Bratov Zvan v Gorjah Srečko Pogačnik. — Foto: F. Perdan imajo letos le 6 ponavljavcev. Ko so v petek razdelili spričevala, pa je imelo negativne ocene 25 učencev. V polletju je navadno učni uspeh nekoliko slabši kot ob koncu leta. Izredno je razvita tudi izvenšolska dejavnost. Imajo dva pevska zbora: mladinskega in pionirskega, poleg tega pa recitatorski, šahovski, modelarski in foto krožek. Vsako leto pripravijo šiviljsko-krojni tečaj in tečaj družabnih plesov. Največ zanimanja pa je za šport. Nimajo sicer šolskega športnega društva, temveč so učenci vključeni v sekcije TVD Partizan, ki s šolo zelo dobro sodeluje. Največ ljubiteljev imajo namizni tenis, košarka in orodna telovadba. Poleg tega so učenci vključeni v taborniško in planinsko organizacijo. Mladi športniki iz gorjanske šole se udeležujejo različnih tekmovanj med osnovnimi šolami in tekmovanj, ki jih prireja občinska temeljna te-lesnokulturna skupnost. Pevci in recitatorji pa redno sodelujejo na raznih krajevnih prireditvah. Kaj načrtujejo? Ze prihodnje šolsko leto naj bi vsi učenci dobili učbenike zastonj. Zamisel kanijo izpeljati tako, da bi učenci pustili ob zaključku šole vse učbenike v šoli, jeseni pa bi pri razrednikih dobili druge za višji razred. Starši so zamisel že podprli. L. Bogataj Celoletna mala šola V vrtcu, ki je bil pred nekaj leti urejen v Gorjah, je prostora za 60 otrok, vendar je v njem le okrog 40 malčkov. Zato je društvo prijateljev mladine dalo pobudo, da bi v vrtcu imeli tudi malo šolo. Pouk naj bi bil vsak dan in vse šolsko leto. Za izvedbo zamisli je bilo potrebno zbrati precej denarja. Lani spomladi so organizirali nabiralno akcijo v delovnih organizacijah radovljiške občine, v katerih so zaposleni prebivalci iz Gorij. Najbolj se je odrezalo Gozdno gospodarstvo Bled, ki je za malo šolo prispevalo 5000 dinarjev. Z zbranim denarjem so kupili vsa potrebna učila in učne pripomočke ter igrače. Uredili so tudi igrišče pred vrtcem in ga opremili, da bo spomladi in jeseni pouk lahko tudi na prostem. Kupili so orodje za telovadbo, telovadnico pa bodo uredili v prizidku doma TVD Partizani Raču- najo, da bo lahko sprejela malčke že spomladi. Mala šola je odprla vrata jeseni. Obiskuje jo 47 otrok, ki so razdeljeni v dva oddelka. Pod vodstvom vzgojiteljice Tatjane Vidic se pripravljajo na šolsko delo, spoznavajo naravo in življenje v njej in se privajajo na učenje v kolektivu. Pouk imajo vsak dan tri ure. Celoletna mala šola v Gorjah je med prvimi v Sloveniji. Zato za delo ni imela potrebnega programa in ga je morala vzgojiteljica skupaj s pedagoškim vodjem šole in ustreznimi službami pripraviti sama. Program male šole, ki je obsegal do sedaj le 70 ur, so dopolnili in razširili. Denar, potreben za delo, prispeva temeljna izobraževalna skupnost Radovljica. Starši morajo plačati le malico. Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Radovljica OBJAVLJA pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF leta 1975 Priznanja se bodo podelila ob obletnici ustanovitve OF v letu 1975 zaslužnimi organizacijam in posameznikom, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami dosegali uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in uveljavljanju socialističnega družbenopolitičnega in samoupravnega sistema in odnosov, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih družbenega življenja. Upoštevali se bodo zlasti tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju. Še posebej f>