PRIMORSKI DNEVNIK
PoStotna platana v goto vini	p______4 a j.
Abb. postale I gruppo - L6I13 4U I1T
Leto XX. St. 143 (5826)
TRST, četrtek 18. junija 1964
Poslanci razpravljajo o proračunu za drugo polletje 1964
Odnos med vlado in sindikati
v ospredju proračunske debate
Servello (MSI): «Pogodbeno varčevanje pomeni ropanje delavcev» - Cena električnega toka se ne bo povišala - Pripravljen je novi zakon o kinematografiji - Danes seja vodstva PSI - Jutri 24-urna stavka tekstilnih delavcev
RIM, 17. — Včeraj popoldne in danes se je v poslanski zbornici nadaljevala splošna razprava o proračunu za drugo polletje 1964. Med včerajšnjo razpravo je govoril med drugimi tudi Laconi (KPI), ki je ponovil argumente Ingraa, češ da je predsednik vlade Moro v svojem govoru v zvezi z «zadevo Colombo» napovedal nekatere ukrepe, ki baje presegajo vladni program, s katerim se je Moro predstavil parlamentu; ker se rešitev, ki jo predlaga Moro, opira na domnevo, da bodo v tako rešitev privolili sindikati (kar pa je po zatrjevanju govornika brez vsakršne podlage), ne bo preostala nobena druga alternativa, razen Colombo-
ve linije, «z resnimi nevarnostmi za našo demokracijo».
Na današnjem dopoldanskem zasedanju poslanske zbornice pa je Servello (MSI) ostro napadel gospodarsko politiko levega centra sploh, še posebej pa gospodarsko politiko sedanje vlade in zatrjeval, da «uničuje že samo podlago narodnega bogastva»; zagnal se je tudi proti tezi o «pogodbenem varčevanju», ki ga je označil za «ropanje na škodo delavcev». Tudi Foa (PSI UP) se je zadržal na istem vprašanju m zatrjeval med drugim, da vlada skuša doseči sodelovanje sindikatov pri uveljavljanju «politike dohodkov», ki pa da pomeni v bistvu podreditev sindikatov in s tem delavskega razreda interesom profita; govornik je pripomnil, da pri tem ne gre le za politiko italijanske vlade, ampak za politiko vodilnih političnih skupin evropske skupnosti, ki da tej politiki nasprotujejo sindikalne organizacije v raznih evropskih državah. Foa je zaključil, da Moro zahteva, naj sindikati sodelujejo z vlado, hkrati pa zahteva od njih «nekaj, za kar ve, da ne morejo sprejeti»; PSIUP sicer soglaša z diagnozo gospodarskega stanja, ki jo je podal Moro, ne soglaša pa s terapijo, ki jo je nakazal, in ki se jo skuša prikazati kot politiko v korist delavcev, medtem ko gre po njegovem mnenju za «bistveno zmerno in konservativno politiko».
Scaglia (KD) je polemiziral s Foo in pripomnil, da se stališče skrajne levice krije s stališčem skrajne desnice, kar je «na škodo stvarnih koristi delavcev in demokracije», Lama (KPI) pa je razvijal argumente, ki jih je razvijal Foa proti «politiki dohodkov» in «pogodbenemu varčevanju» in zatrjeval, da se vlada skuša zateči k temu sredstvu, ker noče «odkrito obdavčiti delavskih slojev»; «pogodbeno varčevanje» je po njegovem mnenju «blodnja», ki dn je ne bo moč nikoli vsiliti delavcem in organizacijam, ki «resnično branijo njihove koristi».
Na ustrezno vprašanje senatorja Veronesija (PLI) je minister za industrijo in trgovino Medici zatrdil, da je električna industrija zmožna zadostiti vsemu povpraševanju po električni energiji in da bo kos temu naraščajočemu povpraševanju tudi v prihodnosti; minister je hkrati zanikal, da bi imeli v načrtu povišanje sedanjih tarif električnega toka.
Predsednik vlade Moro je sklical sestanek, ki so se ga udeležili: podpredsednik Nenni in ministri Piccioni, Saragat, Reale in Corona, in na katerem so obravnavali vprašanja v zvezi z novim zakonom o kinematografiji. Po sestanku je Corona izjavil novinarjem med drugim, da bo ministrski svet odobril novi zakon o kinematografiji že na svoji bližnji seji, ki bo prihodnji teden. Na vprašanje, ali bodo podaljšali veljavne določbe o kinematografiji, ki zapadejo 30. t.m., je minister to zanikal, ker so se obvezali, da bodo čimprej odobrili novi zakon.
Kasneje se je Moro sestal s prosvetnim ministrom Guijem, s katerim se je pogovoril o glavnih potezah novega načrta za razvoj italijanskega šolstva, ki ga pripravljajo.
Danes je zasedalo vodstvo KPI, ki Je razpravljalo o poročilu Longa v zvezi z bližnjim zasedanjem central-
nega odbora stranke. Jutri zvečer pa bo seja vodstva PSI.
Danes se je sestalo osrednje tajništvo Sindikata italijanskih železničarjev SFI-CGIL, ki je proučilo potek zadnje stavke. Po sestanku so izdali poročilo, da je tajništvo sklenilo napovedati še eno stavko
železničarjev. Vendar je SFI, v dokaz svoje predanosti stvari enotnosti, sklenil odložiti stavko za nekaj dni ter predlagati drugim sindikatom sestanek, na katerem bi ugotovili, ali je možno združiti zahteve ter se sporazumeti glede akcije za njihovo uresničenje. S skupno akcijo bi po mnenju SFI lahko dosegli, da bi vlada zvišala vsoto, določeno za poenotenje prejemkov, pri čemer pa bi tudi vztrajali na tem, da bi izvedli prvo preureditev plač, ki bi veljala od 1. julija 1964. V tem primeru bi bil SFI pripravljen na vedra pogajanja o številnih drugih nerešenih vprašanjih. Poročilo se zaključuje z izjavo, da sindikat odločno nasprotuje zapori nad mezdami in vsaki obliki pogodbenega varčeva-
Jutri, 18. junija, bc 24-urna stavka tekstilnih delavcev po vsej državi, kei- se nočejo delodajalci pogajati o sklenitvi nove delovne pogodbe.
Jutri se bodo sestala tajništva vseh treh sindikatov poštnih uslužbencev, ki bodo razpravljali o sporu v zvezi s poenotenjem prejemkov, preureditvijo plač in z reformo.
Sindikat zdravnikov in večina zdravniških zbornic sta zavrnila sporazum, sklenjen z bolniškimi blagajnami, češ da je v nasprotju z interesi zdravnikov. Sindikat poziva vlado, naj spremeni vso zakonodajo o raznih bolniških blagajnah, tako da se izvede reforma vsega bolniškega zavarovanja. Sindikat je napovedal za 27.t.m. stavko vseh zdravnikov, ki delajo za bolniške blagajne.
O MEDNARODNI KONFERENCI
Podgorni in Pajetta na kongresu KP Poljske
VARŠAVA, 17. — Danes sta govorila na četrtem kongresu Poljske zedinjene delavske (komunistične) stranke delegat KP ZSSR N. Pod-gomi in delegat KPI Giancarlo Pajetta. «Za odstranitev obstoječih težav v svetovnem komunističnem gibanju — je poudaril Podgomi — je absolutno potrebno sklicati mednarodno konferenco komunističnih in delavskih strank. Mnenja smo, skupaj s poljskimi tovariši, da se morajo začeti pripravljalna dela za konferenco čim prej». Nato je poudaril, da se ideološke razlike ne smejo prenašati na meddržavne odnose v okviru socialistične skupnosti. Vzpostavitev in okrepitev takih odnosov, kljub sedanjim ideološkim razlikam, je za komunistične stranke izredne važnosti
«KP SZ poudarja, da danes še ni prepozno za normalizacijo meddržavnih sovjetsko-kitajskih odnosov», je dejal Podgomi in povedal, da bo sovjetsko-poljska pogodba o za nadalj-
prijateljstvu podaljšana njih dvajset let.
Giancarlo Pajetta pa je glede mednarodne konference dejal: «Ved. no smo smatrali, da je za vzpostavitev resnične enotnosti potrebno diskutirati. Smo torej za diskusijo, med katero lahko vsak da svoj prispevek. Smo za diskusijo, ki lahko omogoči skupno stališče, toda biti mora taka, da istočasno ne preprečuje ustvarjalnih raziskav.
iiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitu
Nezadržno napredovanje reakcionarnega republikanskega kandidata
Barry Goldwater je že presegel655glasov ki so mu potrebni za njegovo kandidaturo
Njegovemu protikandidatu Scrantonu pa grozijo celo, da ga bodo ubili - Eisenhowerjeve kritike Johnsonovi upravi
WASHINGTON, 17. — Reakcionarni republikanski senator Barry Goldwater je že presegel število 655 delegatov, ki mu je potrebno, da na konvenciji v S. Franciscu doseže imenovanje za republikanskega kandidata na novembrskih predsedniških volitvah. Včeraj mu je nam-
reč kar 56 delegatov države Texas obljubilo, da ga bodo v S. Franciscu podpirali. Isto je sklenilo tudi 12 delegatov države Arkansas. To pomeni, da je samo včeraj pridobil zase novih 65 delegatov. Nekateri pravijo, da ima sedaj na razpolago celo 680 glasov.
Po drugi strani pa je še vedno možnost, da se bodo nekateri delegati, ki so mu obljubili svoje glasove, premislili. V tem smislu je dal danes izjavo Goldwaterjev protikandidat William Scranton, guverner Pennsylvanije. Dejal je, da so mu nekateri delegati, ki so svoje glasove obljubili Goldtva-terju, izjavili, da bodo na konvenciji glasovali zanj. Vse kaže, da se Scranton odločno bori proti Goldwaterju. To izhaja tudi iz poročil o grožnjah s smrtjo Scrantonu po telefonu in po pošti. Medtem ko je prihajal v Minneapolis v Minnesoti, je neka lokalna radijska postaja prejela anonimno
William Scranton
telefonsko vest, da je «Scranton že ubit». Policija je poskrbela za njegovo varnost in z letališča v Minneapolisu ga je spremljalo ogromno število policijskih agentov.
Volilne kampanje se udeležuje tudi bivši predsednik ZDA Eisen-
hower, ki je danes kritiziral Johnsonovo upravo. Dejal je, da prepušča Johnson «politične sklepe, ki so življenjskega pomena za državo, neizkušenim ljudem». Za politiko v Južnem Vietnamu pa je dejal, da morajo ZDA «voditi ne pa vsiliti svoja stališča, ker so se nekatere države užalile, ker je hotela Johnsonova uprava «prisiliti nekatere narode, da sprejmejo naš sistem», kajti vietnamsko ljudstvo «ne razume svobode ter ga je zaradi tega treba poučiti in informirati». Bivši podpredsednik ZDA Nixon pa je pozval Johnsona, naj okrepi vojaško akcijo v Južnem Vietnamu že pred volitvami, ker
Tretji republikanski prvak Nelson Rockefeller pa je izjavil, da je Scrantonova zmaga nad Goldvva-terjem verjetna samo v primeru, če bodo Sr.rantona strnjeno in £ notno podprli vsi pristaši zmerne struje v stranki. Rekel je, da ga bo on odslej odločno podpiral. Povedal je tudi. da je prosil, naj storita isto tudi Eisenhower in Nixon, toda odgovora še ni prejel, «sedaj vojno izgubljamo».
Predsednik Johnson pa je pozval vse ameriške delavce, naj podpirajo njegov zakonodajni program ter mu na ta način pomagajo pri reševanju trenutnih gospodarskih in socialnih vprašanj, kot so: državljanske pravice, borba proti siromaštvu, zdravstvena oskrba starcev itd.
Sklepi EGS
BRUSELJ, 17. — Ministrski svet evropske gospodarske skupnosti je danes sklenil, da mora evropsko skupno tržišče izkoristiti «Kennedy-jevo rundo» za odstranitev glavnih
ibllllllllllllIMniMIIIMMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIMIIIIIMIIIIIIIIinilllllllllltllllMIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllltlllllinfllllinilllllllllMIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIimillMI
SODNA RAZPRAVA PROTI BIVŠEMU TAJNIKU CNEN
Ippolito zavrača in se sklicuje na
obtožbe
Colomba
«V Italiji je težko upravljati javno ustanovo in se upirati pritisku tudi najvišjih političnih osebnosti»
, RIM, 17. — Sodišče je danes odložilo razpravo na jutri. Na včerajšnji razpravi proti bivšemu generalnemu tajniku CNEN prof. Ip-politu, je obdolženec zavračal obtožbo, ki ga dolži, da je potrošil 1,523.569 lir na račun CNEN za zasebna potovanja v Cortino d'Ampezzo in Calalzo, kamor je baje pošiljal na stroške CNEN tudi člane svoje družine. To vsoto je Ippolito ukazal vrniti med preiskavo. Na današnji razpravi pa je pojasnil, kako je moglo priti do tega, da ti osebni stroški niso bili po<
ravnanf." Na vprašanje predsednika sodišča, ali so te stroške porav-
nali vsak 'mesec, je Ippolito dejal, da tega niso delali redno in je dodal, da je izvedel v teku preiskave, da te bilo še neka) nepokritih stroškov in da je zato takoj odredil, naj se ta zadeva nemudoma uredi.	...	.	.	-
V nadaljevanju zaslišanja Jr Ippolito pojasnil zadevo z dvema jeepoma in zavrnil zatrjevanje
obtožnice, da je ta dva jeepa u-porabljal v Cortini d’Ampezzo skozi vse leto in dejal, da se je poslužil enega jeepa v decembru 1961, drugega pa v decembru 1962.
Pretežni del včerajšnjega zaslišanja je bil posvečen vprašanju nameščencev CNEN in izdatkom za njihove prejemke. Obtožnica namreč krivi Ippolita, da je na lastno pest povečal število osebja in da to ni bilo v skladu z obsegom državnega prispevka. V tej zvezi je Ippolito navedel, kako je prišlo do nastavitve nekaterih strokovnjakov, med katerimi so tudi: prof. Gaetano Arangio Ruiz, prof. Saverio Ilardi, prof. Giovanni Maria Poivani, prof. Tommaso Tomasi di Lignani in prof. Allen, eden največjih znanstvenikov na področju jedrske fizike Nobenega
rv . 3 4 — — L .. : .. tainitil T ts is a l « 4 a X 7
od teh ni nastavil Ippolito. V zvezi s tem delom obtožnice je Ippolito dejal med drugim, da je v Italiji «težko upravljati javno ustanovo in se upirati pritisku in
posredovanju tudi najvišjih političnih osebnosti» in je zatrdil, da bi bilo danes na CNEN 5000 na-
ovir, ki jih pri trgovinski izmenja- dni avgusta in da bodo njegovi
vi postavlja ameriška zakonodaja. Zlasti so ministri sklenili, da bodo zavzeli ostro stališče do «American Sellig Priče», na podlagi katere ZDA lahko tudi dvakrat ali trikrat povečajo carino na veliko število kemijskih proizvodov.
V	Strassborgu pa je zasedal danes evropski parlament, na katerem je poročal Dino Del Bo v svojstvu predsednika evropske skupnosti za premog in jeklo.
V	Parizu so predstavniki «kluba desetih» sklenili, da bodo proučili delovanje mednarodnega denarnega sistema v skladu s sklepi, ki so jih sprejeli v lanskem oktobru.
Uspešno kulturno sodelovanje SFRJ s 65 državami
razgovori z Gromikom trajali pet dni. Med drugim je Butler izjavil, da Anglija sicer zagovarja ustanovitev večstranske jedrske atlantske sile, ni pa v tem pogledu prevzela še nobene obveznosti, ker je vsa zadeva v proučevanju. Prav tako je Anglija v pričakovanju obnove pogajanj za vstop v skupno evropsko tržišče, o čemer je govoril pozneje tudi predsednik vlade Home. De-: jal je, da ie to vprašanje še vedno aktualno, Dikakor pa ne predstavlja sestavnega dela volilnega programa konservativne stranke. Vsekakor pred volitvami ne bo postavljal tega vprašanja, pozneje pa bo — če bodo konservativci, zmagali — odločala stranka.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Odbor za zunanjepolitične zadeve zveznega sveta je v skupščini razpravljal danes ob navzočnosti zastopnikov kulturno-prosvetnega sveta, odbora za industrijo gospodarskega sveta, komisije za kulturne stike z inozemstvom in zveznega zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje o kultumo-prosvetnem in znanstve-no-tehničnem sodelovanju Jugoslavije z inozemstvom. Na seji je bilo ugotovljeno, da se kulturno sodelovanje Jugoslavije z drugimi državami stalno in uspešno razvija. Samo lani je Jugoslavija sklenila sedem novih kulturnih konvencij. S tem se je število držav, s katerimi ima Jugoslavija urejeno kul-tumo-prosvetno sodelovanje, povečalo na 35. Zvezni poslanci so posebno pozornost posvetiili sodelovanju Jugoslavije z UNESCO in poudarili potrebo nadaljnjega napredka tega sodelovanja.
V sporočilu, ki ga je podal zvezni tajnik za prosveto in kulturo in predsednik komisije za kulturne stike z inozemstvom Janez Vi-
potnik, se posebno poudarja potreba, da
meščencev, ne pa 2500, če bi ga ne bil ščitil minister Colombo, ki
mu je dejal, da ne sme poslušati
niti njegovih kolegov v vls
njegovih kolegov v vladi. Tudi obtožbo, da je priznal povračilo potnih stroškov tudi osebam, ki niso imele pravice do tega, Je Ippolito zavrnil in pojasnil razloge, zaradi katerih je bilo tem osebam priznano povračilo potnih stroškov. Na koncu se je Ippolito zadržal na obtožbah, ki obravnavajo finančno podporo za organiziranje zborovanj in objavo knjig in publikacij ter utemeljil, da so bili vsi ti izdatki neposredno povezani z značajem teh zborovanj, knjig in publikacij Vseh teh izdatkov pa Ippolito ni odobril na lastno pobudo, ampak vedno na pobudo organizatorjev zborovanj in po posredovanju svojih neposrednih predstojnikov; v nekaterih primerih pa je šlo le za po-sojilo, ki so e« kasneje vrnili.
posamezne republike in po krajine nadalje razvijajo sodelovanje z vsemi državami, kar se je v praksi to pokazalo kot zelo koristno. Tako ima na primer Slovenija zelo razvite kulturne odnose z Italijo in Avstrijo. Hrvaška z Italijo, a Vojvodina z Madžarsko.
V diskusiji Je bilo izraženo mišljenje, da bi se sodelovanje z nezadostno razvitimi državami lahko pospeševalo z dodeljevanjem štipen. dlj vsem državam za šolanje njihovih študentov v Jugoslaviji. Trenutno je v Jugoslaviji 1.800 inozemskih študentov, bodisi na rednih študijah, bodisi na specializaciji oziroma na tehničnem izpopolnjevanju.
Število držav, s katerimi je Jugoslavija sklenila sporazume o znanstveno - tehničnem sodelovanju, se prav tako stalno veča. Trenutno ima Jugoslavija to sodelovanje urejeno s 65 državami, med njimi 33 državami v razvoju. Poleg tega razvija Jugoslavija znanstvena, termična sodelovanja tudi z desetimi drugimi državami in devetimi afriškimi osvobodilnimi gibanji brez sporazuma. Po razgovoru je bilo med drugim predloženo, da se v državah v razvoju ustanovijo središča za znanstveno-tehnlčna sodelovanja.
B. B.
ANKARA, 17. — Sodišče v Ankari je obsodilo na 20 let zapora 38-letnega Mesuta Suno, ker je v februarju letos poskušal umoriti predsednika vlade Inonuja.
BUKAREŠTA, 17. — Romunska tiskovna agencija «Agar Press» poroča, da bo ob 20. obletnici osvoboditve Romunije amnestira-nih 2500 političnih pripornikov.
SOFIJA, 17. — Danes se je v Sofiji začelo šesto zasedanje stalne komisije SEV — vzajemne ekonomske pomoči med socialističnimi državami.
PARIZ, 17 — General de Gaulle je danes popoldne sporočil, da bo v juliju govoril na posebni tiskovni konferenci, v Latinsko A-meriko pa bo odpotoval 20. septembra.
Predsednik sovjetske vlade na Danskem
Hrustov in Krog obravnavata predvsem «nepolitiina» vprašanja
« Sovjetsko-dansko prijateljstvo mora hiti zgled miroljubne koeksistence», je dejal Hruščov - V skandinavskih deželah ho ostal na obisku do 21. t. m.
KOPENHAGEN, 17. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščov je že včeraj dopoldne na ladji «Baškirija» prispel v Kopenhagen na uradni obisk. Nato bo obiskal še Norveško in švedsko. Trajanje obiska vseh treh skandinavskih držav je predvideno do 21. t.m. Poleg žene Nine spremljajo Hruščova še zunanji minister Gromiko ter okrog petdeset vladnih in partijskih funkcionarjev. Sovjetskega gosta je pozdravil ob prihodu predsednik danske vlade Krag s svojo lepo ženo, ki je filmska igralka. Krag je poudaril željo po dobrih odnosih s Sovjetsko zvezo, kljub različnim političnim sistemom Hruščov pa je
odgovoril, da mora sovjetsko-dansko prijateljstvo biti :
_ _	.	zgled miroljubne
koeksistence. Po raznih formalnostih so včeraj med obema predsednikoma sledili prvi razgovori na gradu Marienborg, dvajset kilometrov severno od Kopenhagna. Razgovora sta se udeležila tudi zunanja ministra Gromiko in Hakkerup, kakor tudi gospodarski in kulturni svetovalci. Krag je po včerajšnjem razgovoru izjavil, da se je Hruščov zanimal predvsem za dansko kmetijstvo ter da je zaradi tega v njegovem spremstvu tudi sovjetski pomočnik kmetijskega ministra.
Pozneje je na kosilu na kopenha-genski občini dejal, da so dobri odnosi med obema državama vedno obstajali, da sta nekoč bivala v glavnem mestu Danske Peter Veliki, pozneje pa Lenin. Pohvalil je ie-poto mesta in dejal: «Mislim, da bi spričo tako lepih evropskih prestolnic kakršne so, poleg danske tudi Moskva, Praga, Varšava, London in Pariz, morali ljudje storiti vse, kar je v njihovi moči, da jih ne bi uničili. Na sprejemu, ki mu ga je priredila danska vlada, pa je Hruščov dejal: «Vi Danci ste dobri kmetovalci in veste, da razni pridelki dozorevajo v različnih časih. Tako je naša dežela dozorela prej kot vaša in če smo prekosili države, ki so bile tedai bolj napredne, se to ni zgodilo zaradi intelektualne superiornosti ali iz kakega drugega razloga, temveč zaradi tega, ker je naš socialistični sistem boljši . Ameriško žito pa smo morali kupiti zaradi slabega vremena, ki je lani vplivalo na žetev. Toda Stalin v podobnih pogojih prav gotovo ne bi kupoval žita v inozemstvu».
Po današnjih dveurmh razgovorih s Kragom pa so objavili poročilo, v katerem se poudarja najprej prijateljsko vzdušje, nato pa je rečeno, da sta si obe delegaciji izmenjali koristne in odkrite misli glede široke vrste vprašanj, ki zadevajo Sovjetsko zvezo in Dansko. Oba predsednika sta z zadovoljstvom ugotovila, dobre sosedske odnose in izjavila, da jih hočeta utrditi in razvijati «v korist obeh dežel, kakor tudi miru in mednarodne varnosti». Dobro poučeni krogi pa pravijo, da sta se izogibala političnim vprašanjem, medtem ko bo gospodarska vprašanja obravnavala sedaj posebna komisija. Danski predsednik vlade je dejal, da so razgovori s Hru-ščovom dobra podlaga za bodoče sporazume. Izjavil je. da so razprav* ljali največ o reji živine, o bodočem nakupu ter o zboljšanju letalskega prometa med obema državama. Po razgovoru je danski kralj Friderik IX. povabil sovjetske goste na kosilo v gradu Fredensborgu.
države svoje najboljše želje».
Iz Stockholma, ki ga bo Hruščov prihodnji teden obiskal, je prišla vest, da so našli pod nekim grmom v predmestju «tajne dokumente, ki vsebujejo podrobnosti o varnostnih ukrepih» ob priliki obiska sovjetskega vladnega predsednika. Načelnik varnostne službe švedske policije je izjavil, da je dokumente našel neki delavec in da. policiji še ni uspelo u-gotoviti, kako so dokumenti prišli pod tisti grm.
V Bonnu je kancler Erhard govoril dane? pred parlamentom ob priliki obletnice vstaje v vzhodnem Berlinu 1953 ter bil nekoliko bolj zmeren, kar je morda posledica nedavnega obiska pri predsedniku Johnsonu Dejal je: «Mi vsi zelo dobro vemo, da co ponovnega zedinjenja Nemčije ne bo prišlo ne danes ne jutri na kak čudežen način. Neposredna pot za dosego enotnosti nemškega ljudstva bo dolga, polna odrekanja in žrtev. Gledati na ta proces na drugačen način bi pomenilo zapirati oči pred obsežnostjo in
težavami naloge, pred katero se nahajamo... Vlada pa je pripravljena skrbno proučiti stehemo možnost, ki se na tem področju nudi, vedno s pogojem, da se na ta način zasledujejo resnično humani ne pa politični smotri. Bilo bi nesmiselno in ne bi odgovarjalo niti volji nemškega ljudstva z obeh strani demarkacijske črte, če bi zvezna vlada v zameno za podobne ukrepe delala take koncesije, ki bi prejudicirale pravno in politično pravico vsega nemškega ljudstva do enotnosti... Obstaja možnost svobodnega preho- • da iz ene v drugo Nemčijo in izmenjave tiska ter informacij, če-prav zvezna vlada ne bo storila nobenega koraka, ki bi pomenil pri- ' znanje Ulbrichtovega režima».
Prav tako se ie iz Bonna zvede- ' lo. da se govori o možnosti sestan- • ka med sovjetskim zunanjim mini- • strom Gromikom in zahodnonem-škim zunanjim ministrom Schroe- , derjem. To bi bil pripravljalni sesta- , nek za srečanje med Erhardom in . Hruščovom. V lem smislu piše danes neodvisni «General Anzeiger».


POLOŽAJ NA CIPRU

U Tant obsoja ubijanje talcev
Z Johnsonom se bo sestal tudi Papandreu 24. t. m. Sedaj je na otoku 6.238 vojakov iz sedmih držav

.
NEW YORK, J7. — Generalni tajnik OZN U Tant je včeraj zahteval od Varnostnega sveta, naj se podaljša bivanje čet OZN na Cipru do 27. septembra, čeprav bi bilo bolje, če datum ne bi določili, kar pa iz finančnih razlogov ni izvedljivo. Rekel je, da je iz razgovorov s predstavniki držav, ki imajo čete na Cipru ugotovil, da so pripravljeni pustiti svoje enote še nadalje na otoku. Pohvalil je posredovalca OZN Tuomiojo in dejal, da jzelo potrpežljivo posreduje. Varnostni svet bo o predlogu razpravljal konec tedna, toda že sedaj je gotovo, da bo nanj pristal.
co, da bo predsednik grške vlade . Papandreu obiskal Washington 24. . t.m. ter dodal, da ta obisk ne so- ; vpada z obiskom predsednika turške vlade Inonuja.
Fašisti zažgali izložbo «Avanti»
Med potovanjem na ladji «Bastu-rija» je Hruščov poslal zahodnonem-škemu kanclerju brzojavko, v kateri je rečeno: «Medtem ko se vozim blizu obale Zvezne nemške republike, Vam pošiljam, gospod zvezni kancler, kakor tudi ljudstvu vaše
V svojem zadevnem poročilu u-gotavlja U Tant, da so ciprski Grki ugrabili in usmrtili več ljudi kot ciprski Turki. U Tant poudarja, da je to vojni zločin in da je zelo tragično, da je sploh mogoče v današnji dobi izvajati taka nečloveška dejanja. Glede sklepa ciprske vlade o obvezni vojaški službi, je U Tant izjavil, da bi bil tak ukrep popolnoma zakonit, toda vprašuje se, ali bi bil v skladu z resolucijo Varnostnega sveta od 4. marca 1964. Ko je govoril o tihotapstvu orožja na Ciper je U Tant izjavil, da bi ciprska vladaizgubila glavni argument za svoje pritožbe, če bi se turške čete vrnile v vojašnice in če Turki ne bi več grozili z izkrcanjem. Končno je generalni tajnik OZN povedal, da je bilo 8- t.m. na Cipru 6.238 vojakov in 173 policijskih agentov iz sedmih držav. Ce bo njegov predlog odobren, bo poveljstvo čet OZN na otoku prevzel indijski general Subaja Ohi-maja.
V Atenah pa je predstavnik zunanjega ministrstva potrdil novi-
■1111111111111111 lili 11111111 Hill IIHIH lllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllMI III II II milili IM II Hill II H| || m || |||,|, llulllllllllllllllllllllllllllltl II II Mlini II lllllilllll Milni
S KONFERENC O TRGOVINI IN RAZOROŽITVI
Izjava delegatov 75 dežel v razvoju Predlog SZ v zvezi z «jedrskim dežnikom»
Najvažnejši rezultat konference o trgovini je bil enotni nastop držav v razvoju - Sicer pa njeni rezultati niso povsem zadovoljivi
ŽENEVA, 17. — Včeraj se je po stopek, ne bodo pa več dopuščale «izognile napakam improvizacije, “	—	---- — privilegiranih položajev v obrani- ki bi utegnile povzročiti hudo ne’
Butler obišče Moskvo konec julija
Home o pristopu Anglije v SET
LONDON, 17. — Včeraj sta v angleški poslanski zbornici govorila zunRnji minister Butler in predsednik vlad* Home. Prvi je sporočil, da bo obiskal Sovjetsko zvezo zsdnje dni julij» »li prve
treh mesecih zaključila prva svetovna konferenca za trgovino in razvoj. Skupina 75 držav v razvoju je ob tej priliki objavila posebno izjavo, v kateri je med drugim rečeno;
«Svetovna konferenca o trgovini in razvoju predstavlja začetek nove dobe v razvoju mednarodne politike. Glavni uspeh konference pa je bila enotnost držav v razvoju, enotnost, ki je zgodovinskega pomena, ker predstavlja hkrati va-žeu korak naprej za dosega pravične gospodarske ureditve. Vendar pa rezultati konferenre niso zadostni, ker ne morejo zadovoljiti bistvenih potreb držav v razvoju. Te države so pristale na te rezultate v upanju, da bodo pripravili teren za nadaljnji napredek in da bi dokazale svoja voljo za sodelovanje z drugimi državami sveta
Izjava nato poudarja, da morajo nove ustanove, ki so jih sklenili organizirati na konferenci, i-meti vsa potrebna sredstva za delo. Toda v nobenem primeru ne bodo smeli bodoči sporazumi, ki bodo sprejeti v okviru generalne^ skupščine OZN, predstavljati kakega zmanjšanja pravice bodoče-, ga stalnega sveta za trgovino in
razvoj, še manj pa konference sa-
“ - ,11 ..............................
tae glede važnih priporočil, ki jih bo stalni svet sprejemal z navadno večino, konferenca pa z dvotretjinsko. Dežele v razvoju bodo sicer spoštovale demokratični po-
bo posebnih interesov, tako gospodarskih in finančnih kakor tudi političnih.
Generalni tajnik konference Rani Prebisch je ob zaključku konference poudaril zlasti soglasno priporočilo, da bodo odslej razvite države določile letno en odstotek svojega nacionalnega dohodka za podporo deželam v razvoju; v tem primeru bi ta podpora znašala odslej najmanj 10 milijard letno, medtem ko je dosegla doslej komaj 4 milijarde letno. Da pa bi bila ta podpora v resnici učinkovita, bi morali poskrbeti, da se prepreči primanjkljaj plačilnih bilanc držav v razvoju, ki znaša sedaj šest milijard dolarjev. Prebisch je povedal tudi, da bo prvi sestanek stalnega sveta za svetovno trgovino, ki so ga na konferenci ustanovili, v New Yorku v mesecu novembru letos.
V Rimu je Saragat za konferenco dejal, da je bila precej težavna zaradi različnosti gospodarskih sistemov, različnč stopnje priprav-
• ,	« u4.iiv.iii. oiujvnj c jjiijjiav-
ljenosti ljudi, ki se ukvarjajo z gospodarskimi problemi, različno-
sti veljavnih sporazumov med razvitimi in nerazvitimi, od katerih slonijo nekateri na «multilateriz-mu, drugi pa na unilaterizmu». Najhujša težava pa je bila, po Sa-ragatovem mnenju, psihološke narave, ker se nerazvitim državam zelo mudi, da bi se razvile, po drugi strani pa morajo bogate države «poelohiti» vprašani«. da bi «e
uravnovešenost».
Medtem pa se razorožitvena konferenca nadaljuje in včeraj je bila njena 190. seja. Razpravljali so o «jedrskem dežniku», ki ga je predložila Sovjetska zveza ter o vprašanju splošne razorožitve. Zorin je izjavil, da vlada SZ pristaja na ustanovitev tehnične delovne skupine, ki bi proučila vprašanje ohranitve določenega števila prevoznih sredstev do dokončne razorožitve. Toda SZ postavlja pogoj, da zahodne države vsaj načelno pristanejo na predlog «jedrskega dežnika». Pri tem je Zorin poudaril, da gre za važen korak Sovjetske zveze, s katerim se približuje zahodnim tezam. Opozoril je, da je seda) ugoden trenutek za temeljito obravnavo tega vprašanja in za njegovo rešitev.
Na Zorinov predlog so odgovo-...................... Ki
rili delegati ZDA, Anglije, Kanade in Italije. Vsi štirje so poudarjali, da je sovjetski pogoj nesprejemljiv, ker bi se na ta način «postavil voz pred vola»; t.j. SZ bi hotela, na) se od vsega začetka pristane na tisto, o čemer bi morale razpravljati šele skupine tehnikov Ameriški delegat Foster pa je dodal, da odbor strokovnjakov ne more razpravljati samo o sovjetskem predlogu, ker vsebuje nesprejemljive perdloge in ker ob-staj» tudi ameriški načrt o isti zadevi. Prihndnia V>o 'utri.
MILAN, 17.	■ „V noči od pone-
deljka na torek so' fašisti r \ lili šipo y izložbenem oknu. Jas» založništva «Avanti!», kjer so bile razstavljene gramofonske plošče s politično-socialnimi popevkami in partizanskimi pesmimi, polili razstavljene predmete z bencinom in : jih zažgali.	i
Svetovna konferenca o trgovini in razvoju, ki se je zaključila predvčerajšnjim v Ženevi, ni rodila tistih uspehov, o katerih se Je toliko govorilo, ko se je pred tremi meseci začela. Toda kljub temu je dosegla vsaj dve stvari: L Ce se bodo razvite, bogate države držale sklepa, ki so ga soglasno sprejele, da določijo en odstotek svojega nacionalnega dohodka za podporo državam v razvoju, potem se bo ta podpora, ki znaša sedaj komaj 4 milijarde dolarjev letno, dvignila na 16 milijard dolarjev letno. — 2. Države v razvoju so kljub nasprotnemu pričakovanju, nastopale enotno in dokazale svojo zrelost.
Kot je bilo pričakovati, Je predvčerajšnjim rasistični republikanski kandidat Goldwater celo presegel število glasov, ki so mu potrebni za kandidiranje na predsedniških volitvah. Zelo majhno pa je upanje, da se bodo delegati, ki so mu obljubili glasove, do republikanski! konvencije v San Franciscu premislili in podprli njegovega tekmeca. Kljub precejšnjemu prizadevanju njegovega protikandidata Scrantona in kljub podpori, ki mu jo je obljubil Rockefeller, ki je mnenja, da se Goldwaterju kandidatura lahko omogoči samo s strnjenim in enotnim nastopom zmerne struje v stranki. Medtem ko se Goldwaterjevi pristaši poslužujejo tudi groženj s smrtjo njegovemu tekmecu Scrantonu.
Se vedno je v središču mednarodne pozornosti ohisk Hruščova na Danskem, kjer je doslej vodil že dva razgovora s predsednikom danske vlade Kragom. Kaže, da se izogibljeta «političnim» vprašanjem in obravnavata v glavnem gospodarska — zlasti kmetijska — in kulturna vprašanja, saj je Danska članica atlantskega pakta in je zaradi tega Hruščov tem bolj poudarjal, da morajo biti odnosi med SZ in Dansko «zgled miroljubne koeksistence.»
Po svojem obisku prejšnji teden pri predsedniku Johnsonu kaže, da se je kancler Erhard končno potolažil, da do ponovnega zedinjenja obeh Nemčij ne bo prišlo tako kmalu. Ko je to včeraj izjavil, je hkrati predlagal «praktične stike» med obema državama, celo z izmenjavo tiska in informacij, z vzpostavitvijo prometa itd., toda — brez pravnega priznanja obstoja Vzhodne Nemčije.
Pozitivno znamenje v mednarodnih odnosih je tudi Butlerje-va včerajšnja izjava' v angleškem parlamentu, da bo letos konee julija obiskal Sovjetsko zvezo.




Stališče Jugoslavije na ženevski konferenci
Na sinočnji seji konference OZN o trgovini in razvoju je govoril tudi šef jugoslovanske delegacije Vladimir Popovič, Izjavil je, da je konferenca OZN o trgovini in razvoju med trimesečnimi debatami ocenila gibanja v svetovnem gospodarstvu ter sprejela vrsto priporočil in sklepov, s katerimi naj bi usmerjali osnovne linije nacionalnih in mednarodnih akcij za odpravo ovir, ki preprečujejo hitrejši in ugodnejši razvoj svetovnega gospodarstva. Daljnosežnega pomena je dejstvo, da je konferenca soglasno ugotovila, da je pospešitev gospodarskega razvoja držav v razvoju temeljni pogoj za uspešen razvoj svetovnega gospodarstva v celoti in da je' uresničitev tega namena v interesu vse mednarodne skupnosti in vseh držav posamič.
Moja delegacija, je dejal Vladimir Popovič, prisoja poseben pomen prizadevanjem konference za izdelavo načel mednarodnega ekonomskega sodelovanja. Podlago za debato so sestavljali predlogi držav v razvoju. Ti predlogi se niso omejili samo na formuliranje načel, ki urejajo odnose na področju mednarodne trgovine, temveč so obravnavali celoten kompleks mednarodnih ekonomskih odnosov. To so vsi udeleženci konference na splošno sprejeli in izdelava načel je prispevala k usklajevanju splošnih stališč o medsebojni odvisnosti v svetovnem gospodarstvu in o potrebi po najširšem mednarodnem ekonomskem sodelovanju med vsemi državami, ne glede na stopnjo njihovega razvoja in razlike v njihovih družbenih in ekonomskih sistemih. Prepričani smo, je dejal Vladimir Popovič, da bodo vsa ta načela — tako splošna kot tudi specialna — ki jih vsebujejo priporočila te konference, navzlic še nekaterim ne-uskladenim stališčem pomemben smerokaz za ekonomsko aktivnost vseh držav, tako na nacionalnem kot tudi na mednarodnem področju.
Nadalje je šef Jugoslovanske delegacije poudaril, da se zaradi nepripravljenosti razvitih zahodnih držav na konferenci ni bilo mogoče sporazumeti o nekaterih bistvenih problemih iz vsegaob-segajočega sistema ukrepov, ki so jih predlagale države v razvoju. Mislimo, je dejal Vladimir Popovič, da se protislovje med priznanjem potrebe po reševanju prpblemov in odlaganjem konkretnih ukrepov za njihovo reševanje ne more dolgo ohraniti. Zavedajoč se dejstva, da v sedanjih mednarodnih razmerah ni mogoče v kratkem času in v celoti doseči zastavljenih ciljev, so si države v razvoju prizadevale vsaj za začetne pozitivne rezultate na podlagi splošnega sporazuma, ki bo utrl pot k postopnemu nastajanju novega in pravičnejšega sistema svetovnega e-konomakega sodelovanja.
Doseženi sporazum je kompromisna rešitev, ki delno upošteva zahteve in potrebe držav v razvoju. Ko je pojasnil sporazum, je Popovič dejal, da je na področju trgovine konferenca sporazumno sprejela določene ukrepe za odpravo ovir, kar zadeva svoboden dostop na tržišče razvitih držav za izdelke iz držav v razvoju. Pomen teh ukrepov je ta, da odpirajo pot, po kateri bo mogoče v prid vsem državam v razvoju, in sicer do konca Dekade razvoja, povsem realizirati proces liberalizacije trgovine, proces, ki se je začel v GATT. S stališča razširitve trga za izdelke držav v razvoju predstavlja resen prispevek odpiranje dolgoročnih perspektiv za iz-coz v socialistične države s centralno planiranim gospodarstvom.
Splošno je bila sprejeta potreba po stabilizaciji trga s primarnimi proizvodi, in sicer z mednarodnimi blagovnimi sporazumi. Kot novo načelo je bilo sprejeto, da morajo ti sporazumi posebej upoštevati nenehno naraščanje izvoznih dohodkov držav v razvoju.
Glede preferenciala za izdelke in polizdelke iz držav v razvoju resda ni prišlo do soglasja, kar zadeva vzpostavitev sistema preferenčne obravnave, vendar je bilo samo načelo zelo široko sprejeto. Zato države v razvoju po pravici pričakujejo konkretne rezultate o tem vprašanju v duhu svojih predlogoy.
Rad bi, je nadaljeval Popovič, posebej poudaril enodušnost konference, kar zadeva koordinirane akcije in ukrepe za hitro in nenehno povečanje menjave med samimi državami v razvoju. Čeprav glede institucionalnih vprašanj ni bilo doseženo tisto, kar so države v razvoju in številne razvite države upravičeno zahte-
iiMiiiii.iMiimiiiiittnimMiiiiiniiiiiHHiHiiiiiiiiitim
vale, pa sta sklep o periodičnem sklicanju konference in vzpostavitev stalnega telesa ter stalnega sekretariata in drugih organov za nadaljnjo obravnavo trgovinskih in razvojnih problemov zlasti pomembna.
Končni akt konference, je dejal Vladimir Popovič, je kompromisni dokument. Kot takšen, skupaj z drugimi dokumenti, označuje začetek inavguracije nove mednarodne ekonomske politike in je pomemben prispevek k izboljšanju mednarodnega ekonomskega sodelovanja in k oživljanju načel Ustanovne listine Združenih narodov.
Vladimir Popovič je na koncu govoril o enotnosti držav v razvoju kot o enem izmed zelo pomembnih rezultatov konference.

Na Reki pospešeno grade nova stanovanjska naselja. Na sliki: nova mestna četrt, kjer so zgradili
samo stolpnice
Podpredsednik ZAR v SFRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. - Na vabilo podpredsednika republike Aleksandra RanKčrvttfa- je prispel v Jugoslave jo podpredsednik ZAR Zaharie Mohiedin s soprogo. Obisk podpredsednika Mohiedina spada v vrsto tradicionalnih stikov najvišjih zastopnikov Jugoslavije in ZAR, katerih sodelovanje temelji na stremljenju obeh držav po izgradnji naprednega družbenega sistema, privrženosti politiki ne-povezovanja in aktivni miroljubni koeksistenci. Na teh osnovah se že več let razvija med obema državama prijateljsko in prisrčno sodelovanje, katerega razvoj so pospešili pogosti medsebojni osebni sfiki najvišjih državnikov. Ni dvoma, da bodo temu smotru poslu-žili vsi razgovori, ki se bodo pričeli jutri med Mohiedinom in Ran-kovičem, o katerih bosta podpredsednika proučila vprašanje nadaljnjega napredka dvostranskih odnosov, kakor tudi vprašanje v zvezi s sodelovanjem na mednarodnem področju in nekatera aktualna mednarodna vprašanja.
Podpredsednika ZAR Mohiedina bo v petek sprejel na Brionih predsednik republike maršal Tito.
B. B.
Ifti/if/© ^ f|/pf/n//5re
<5


V SIENI IN CASERTI
Strela ubila sedem oseb med nenadnim poletnim neurjem
V prvi skupini so bili trije moški in ena ženska, v drugi pa tri ženske ■ Zatekli so se pred neurjem pod drevo
COLLE VAL D'ELSA (Siena), 17. — štiri osebe je ubila in šest hudo ranila strela, ki je usekala v veliko drevo, pod katerem so se zatekli ponesrečenci pred poletnim neurjem. Nesreča se je pripetila nekaj po 17. uri, ko so prizadeti delali na polju. Nenadoma je pričel močno padati dež in so se zatekli pod veliko krevo, ki je nekaj 100 m oddaljeno od kolonske hiše, v naselju Sant’Andre. Pod drevesom so bili: 29-letni kmet Giovanni Provedi, obletni spolovinar Fosco Leoncini, in njegov brat 34-lstni Libero, njegova žena 40-letna Lida Pettini m še drugi Leoncinijev brat.
Skoraj istočasno je strela udarila v kraju Sant’Antonio, kjer je lažje ranila štiri delavce, ki so gradili avtocesto Firence-Siena.
Iz Caserte poročajo, da je strela
ubila tri žene, ko je udarila na polje v vasi Villa Literno. Strela je ubila: 36-letno Adelaido Piccolo, 18-letno Marijo Garofalo in 15-let-no Esterino Fontano. Hudo pa je bil ranjen 10-letni Giovanni Fontana.
Brat in sestra Fontana sta se skupaj z dekletom Garofalo, katerim se je kasneje priključila še Adelaide Piccolo, vračali s polja domov. Na cesti jih je zajelo neurje in tri ženske ter otrok so se stisnili pod platano. Neki kmet, ki prebiva le nekaj deset metrov od drevesa, je videl, kako je strela udarila v drevo in kako so se štiri osebe zgrudile na tla. Poklical je na pomoč karabinjersko patruljo, ki je prav takrat slučajno prišla mimo. Z nekim avtomobilom
bolnišnico Cardarelli v Neapelj, Njegovo stanje je zelo težkd, zaradi hudih opeklin. Tri ženske pa so umrle nekaj minut kasneje.
Z nožem v prša
FIRENCE, 17, — Na pokrajinski cesti med Pratom in Caenzanom so našli umirajočega 14-letnega fan.
ta Pasquala Ficcija, ki se je pred nekaj meseci preselil z družino s Sicilije. Ficci je imel široko rano povzročeno z nožem na prsih in je umrl nekaj časa pptem, ko so ga. pripeljali v bolnišnico.
Ugotovili so, da je Kccija ubil 13-letni Francesco Mancuso, ki sedaj prebiva v Firencah, ki pa je doma iz Trapanija, od koder se je
»o se je prijavil karabinjerjem in sko-tehnično sodelovanje, ki že ne-
” ' •	-** -	1	1 .bddel z iep-
dejal, da je Ficcija zabodel z žepnim nožem. Oba fanta sta se večkrat prepirala brez pravega razloga. Včeraj pa je med tem prepi-
in Fičcija zabodel v prsi, nato pa
odšel.
kaj dni zaseda v Beogradu, Todor VUjašinoVič in Henri Dorè, kateremu je danes dopoldne zvezni tajnik za zunanjo trgovino DjU-
so odpeljali mladega Fontano v preselil pred nekaj meseci. Mancu-
PRESENETLJIVA KNJIGA BIVŠEGA FUNKCIONARJA SCOTLAND VAUDA
Skrivnostno ozadje ropa poštnega vlaka
V knjigi bivši policist pravi, da so denar skrili na nekem veleposlaništvu
LONDON, 17. — Bivši funkcionar Scotland Yarda John Gosling in pisatelj kriminalnin romanov Dennis Craig sta objavila knjigo z naslovom «Velik rop poštnega vlaka», v kateri trdita, da sta pojasnila ozadje znanega ropa, ko so ukradli okoli dva milijona in pol funtov z vlaka na progi Glasgow-London. V knjigi se trdi, da so večino tega denarja prenesli iz Velike Britanije z diplomatsko pošto iz nekega tujega vele-
poslaništva.
Pisca knjige pravita, da ni več nobene možnosti, da bi odkrili in rešili večino ukradenega denarja in te znano, da je policija do sedaj odkrila le 280.000 funtov in torej nekaj več kot desetino celotne ukradene vsote.
Največji rop dosedanjih časov naj bi izvedel bivši častnik, ki ga avtorja knjige nazivata s psevdonimom «Johnnie Raibow» in ki je z glav-
«Anablast» je brez učinka
PARIA, 17. - Strokovnjaki »o ugotovili, da sestoji «anablast», zdravilo proti levkemiji, kot Je to pravil iznajditelj francoski diletantski biolog, samo iz destilirane vode, soli in drobca fenola, šarlatan Gaston Naessens Je to zdravi lo na veliko reklamiziral ln proda Jal ampulo po 45.000 frankov. Stro kovnjaki so zdravilo preizkusili tudi na živalih in ugotovili, da nima nobenega učinka. Poročilo so prečita» na sodišču, ki je obsodilo tako ravnanje, saj je vest o najd bi zdravila vzbudila neutemeljena pričakovanja številnih bolnikov po vsem svetu.
nimi člani roparske tolpe še vedno na svobodi. Zaprli pa so dvanajst oseb, ki so posredno in neposredno sodelovale pri ropu in ki so jih preteklega aprila obsodili skupno na 307 let zapora.
«Johnnie Raibo.v» naj bi bil višji častnik angleške vojske, katerega so lz vojske izgnali 1957. po procesu pred vojaškim sodiščem, In ki je nato posečal londonsko podzemlje. Dalj časa se Je ukvarjal z načrti za velik rop in Je tudi dobro premislil, kam bi denar vložil, da bi se izognil nziku Zato je proučil gospodarski položaj raznih republik, ki so bile pred kratkim ustanovljene, ki so finančno v dobrih vodah in ki imajo trdne vlade in ki istočasno rabijo tujo valuto. Našel Je primemo državo ln tudi primernega diplomata, ki AaJ Bi bil, kot gà vpisujeta avtorja knjige, patriot «širokih» pogledov, ki je vedno .govoril o nujnosti, da ima njegova država moderno britan sko tehnično 0|)Jfcmo. Po razgovo rih S svójo vladó Je diplomat sprejel predlog jn shranil naropani denar v veleposlaništva. Na tak iit denar I) osno nèlè
rom Mancuso potegnil iz žepa noš verovič izročil red jugoslovanske
zastave z zlatim vencem, s katerim ga je predsednik republike maršal Tito odlikoval za njegove zasluge v razvoju gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo. Jutri ho prispel na uradni obisk v Beograd francoski minister Louis Yoquca. Minister Yo-queà bo v Béogradù podpisal jugoslovansko - francosko kulturno konvencijo in program kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo. Predvideva se, da bo ministra Yoquca sprejel tudi predsednik republike maršal Tito.
B. B.
Otroci odkrili
mrtvega Tržačana
SESTO SAN GfOVANNI (Milan), 17. — Skupina otrok se je igrala v Ul. Rimembranza in je odkrila v bližini bencinske črpalke razpadajoče truplo moža. Policija je ugotovila, da gre za !2-!etnega novinarja Armanda Lucchesi ja rojenega v Trstu. Ugotovili so tudi, da je umrl naravne smrti približno pred šestimi dnevi. Stalno bivališče je imel v Milanu v Ul. Lodovico il Moro.
Priziv Jacka Rubyja
DALLAS, 17. — Sodnik Joe Brovvn je včeraj pristal, da preuči dan, ki ga bodo kasneje ugotovili, zahtevo odvetnika obsojenega Jacka Rubyja. Odvetnik zahteva, da se prizna Jacku Rubyju, da je ubil Oswalda v neprisebnem stanju.
^ ijlnbbu ^
Režiser Jože Babič na obisku v Moskvi
Moskvo bosta na uradno vabilo obiska-la dva jugoslovanska filmska režiserja
Francoski kredit Jugoslaviji
BEOGRAD, 17. — V Beogradu je bil danes podpisan finančni protokol o kreditu milijon dolarjev, ki ga je Francija odobrila Jugoslaviji kot svoj prispevek za obnovitev Skopja. Pri podpisu protokola sta bila navzoča tudi predsednika mešanega jugoslovansko-francoskega odbora za gospodar-
250 mrtvih zaradi neurja v Pakistanu
KARAKI, 17. — Ob koncu preteklega tedna je divjalo po zapad-nem delu Pakistana strahotno neurje, zaradi katerega je po neuradnih podatkih izgubilo življenje 250 oseb in je neurje porušilo nad tisoče hiš. Samo v manjšem naselju Mat» so našteli 115 mrtvih, številne vasi so poplavljene, pretrgane so vse telefonske in telegrafske zveze. Oblasti sodijo, da je škoda zelo velika in da je tudi mnoger več smrtnih žrtev, ker manj. kajo vesti iz številnih naselij, s katerimi nimajo nobenih zvez.
Po sporazumu o kulturnem sodelovanju bosta od 18, junija do 2. julija letos na obisku v Sovjetski zvezi jugoslovanska režiserja Jože Babič in Jovan 2i-vanovič. V Moskvi se bosta udeležila predvajanja svojih filmov «Veselica* in *Cudno dekle», nato pa bosta pojasnila svoja e-stetska in umetniška stališča v rjizpravi, ki jo ob omenjenih filmih organizira Zveza sovjetskih filmskih delavcev.
Ker bo režiser Babič odpotoval v Sovjetsko zvezo, bodo morali v Drami Slovenskega narodnega gledališča začasno prekiniti skušnje za sodobno komedijo «Birozauri» Italijana Silvana Ambrogija. Babič namreč režira to delo in bodo skušnje nadaljevali šele jeseni, ko se bo Drama tudi predstavila občinstvu s to komedijo. Glavne vloge igrajo Štefka Drolčeva, Jurij Souček, Andrej Kurent in Danilo Benedičič.
Peter Hall se bo ločil
od Leslie Caron
LONDON, 17. — Peter Hall mož znane filmske igralke Le slie Caron. je danes predložil za htevo za ločitev od svoje žene V zahtevi je navedel, da mu že na ni bila zvesta in je kot kriv ca obdolži l ameriškega igralca V/ arrena Beatt yja. brata znane igralke Shirley Maciairte. Hall ima 33 let in vodi «Rogal Shakespeare company». Sodišče mu je dalo v varstvo 7-letnega Chri-Stophera in 5-letno Jennifer, ki sta se rodila v zakonu.
Leslie Caron sedaj snema na Jamaiki in je izjavila, da hoče
slie Caron sta se poročila 1956. leta.
Vrnjeno ukradeno «Marijino oznanjenje»
RIM, 17. — Delegacija za vračanje umetniških del ministrstva za zunanje zadeve, ki jo vodi opolno-močeni minister Sodiero, je našla in pripeljala ponovno v Italijo dve pomembni umetniški deli, ki so jih lani ukradli iz cerkve v Brescianu. Gre za «Marijino oznanjenje», ki se sestoji iz kipa Marije in angela, visoka 1,30 m, napravljena iz lesa, v 14. stoletju, gotske šole. Oba kipa sta odlično izdelana in je njih umetniška in komercialna vrednost pomembna. Spadata v skupino, ki ie bila v kapeli v Brescii in so ju ukradli v noči 14. avgusta 1963. Občina, ki je lastnica cerkve, je ponudila nagrado 100.000 lir, ki jo je bila pripravljena izplačati za vest o usodi obeh kipov. Vsa raziskovanja pa so bila zaman, kot so običajno zaman poizvedovanja za ukradenimi umetniškimi predmeti, saj so tatvi-ve v cerkvah zelo številne.
Delegacija za tiskanje umetniških del ima že številne izkušnje, saj je bila ustanovljena po vojni zato, da je iskala in poskrbela za vrnitev umetnin, ki so jih iz Italije odpeljali nacisti. Delo te ustanove je bilo tudi tokrat uspešno in so našli oba kipa v Švici, ter jih včeraj pripel iati nazaj v Italijo. Oba kina sta odlično ohranjena in jih niso poškodovali niti pri tatvini niti nato na potovanju. To dejstvo, kot tudi nekatere podrobnosti v zvezi s tatvino, priča, da je na delu tolpa sposobnih imeti otroka. Peter Hall in Le-	oseb, ki se razumejo na umetnine.
.........................................................iiiiiimiimiiiiiiiiiin
V ŠOLSKEM LETU 1963-61
Učni izidi na slovenskih srednjih šolah v Trstu
Razrede je izdelalo 227 dijakov, 137 jih ima po-pravne izpite,' odklonjenih pa je hilo 32 dijakov
Objavljamo seznam dijakov slo- i Vida Benčina, Nataša Bole, Silva-vensiclh srednjih šol v Trstu, ki so na Ciacchi, Sonja Cuk,^ Neva Fer-uspešno zaključi» šolsko leto.
PARIZ, 17. — V Lisboni se bosta 22. julija poročila francoska princesa Claudia in vojvoda Amedeo
Nižja gimnazija pri Sv. Jakobu
Razred I.a: Izdelalo Je 14 dijakov, popravne izpite ima pet dijakov, odklonjeni so štirje dijaki. Izdelali so Marcel Benbič, Leo Crociati. Ivo Derganc, Janko Furlan, Zlatko Jelinčič, Marko Jevnikar, Igor Moše, Aleksander Požar, Sergij Slavec, Igor Sterni, Mladen Škerlj, Pavel Švara, Klavdij Veljak, Jurij 2erjul.
I. b: izdelalo Je 17 dijakov, popravne izpite jih ima 7, odklonje-- - - - .	Barbara Baldas-
ži» zaradi bolezni bivšega italijan-skega kralja Umberta Savojskega.
■IIIIIIIIIIIIttaiiillllllllllmlHMimillllMMMIIrtlMlHiMlllUMiNHIIMlHIIIIlMlIllIllllIMMlrtiHMIMMIMMlMliMlIfc
SKLEP POSLANSKE ZBORNICE
d’Aosta. Poroko so prvotno odio-, nih 5. gelali so Barbara Baldas m, ««n bn,p*nl hivšeea itallian- ^^trn^ Cerovaz^Barbara Gosmi-
na, Maja Demšar, Laura Derganc, Klavdija Giugovaz, Ingrid Kalan, Anamarija Kanzian, Nadja Maga-
na tujem ozemlju i druge britanske
Poostrena zaporna kazen: za uboj pri prometni nesreči ali neizvajanja norm o delu
RIM, 17. — Komisija za sodstvo poslanske zbornice Je na zakonodajnem zasedanju t doorlla spremembo člena 589 kazenskega zakonika Komisija je na ta način zelo poostrila kazni za osebe, ki povzročijo smrt pri prometnih nesrečah odnosno kazni v zvezi z normami o zaščiti pred nesrečami na delu.
O teh vprašanjih so bi» predloženi tri različni zakonski osnutki: Berlinguer (PSI), Coccia (KPI) in Pernacchini (KD). Komisija jo na osnovi dela ožjega tehničnega odbora izdelala skupni predlog, ki se glasi: «Vsakdo, ki povzroči smrt neke osebe, Je kaznovana z zaporom Od šest mesecev do pet let, kazen pa
odno.
oblasti niso imèlè nobenih možnosti, da bi denar dobile nazaj, to tudi v kaj malo verjetnem primeru, da bi odkrili, a» celo dokazali, sodelovanje pri skrivanju oropanega denarja. V knjigi piše, da sedaj nosijo po 30—40.000 funtov tedensko z diplomatsko pošto iz Anglije in da bodo celotno vsoto prénes» do konca leta. Ukradene funte bodo investirali v nacionalizirano Industrijo, roparji pa bodo preje» dividende. V knjigi ni imenovana prizadeta dežela, odnosno niso navedene zunanje značilnosti, po katerih bi jo lahko prepoznali.
llllllllHHIMIMIIiniilllllllllllllllllMIIIIIIItlllllMIHIIIIIIIIIHINIIIIIIimHIIINIIIIIIIIIHHllllllMlllllimiHIIIIIIHHMMIHIMIimMI...............
se zviša na zapor od enega do pet let, če Je bil prekršek napravljen na osnovi kršitve norm, ki urejajo cestni promet, a» norm o preprečevanju nesreč na delu. V primeru smrti več oseb a» hudih poškodb ene ali ve« oseb, se uporabi hujša kazen, do hajv-ič 1« let zapora».
Na zasedanju komisije, na katerem je prisostvoval tudi podtajnik ministrstva poslanec Misasl, so tudi soglasno Odobrili resolucijo, s katero poaivajo vlado da čim hitreje uvede potrebne ukrepe, da to prepreči naraščanje prometnih nesreč.
Zakonski osnutek mora sedaj dokončno odobriti še orlstojna komisija senata.
PO STRAHOTNIM POTRISU NA JAPONSKIH
Mesto Niigata gori nevarnost strupenih plinov
Mesto je bilo središče japonske industrije nafte ■ Gasilci se trudijo omejiti požar
NIIGATA, 17. — Vso noč so divja» požari v mestu Niigati, ki je bilo najtežje prizadeto zaradi potresa, ki je pustošil v torek po severni in srednji Japonski. Gasilci so se včeraj dopoldne trudi», da bi pogasi» strahotni požar, ki se Je vnel v mestni čistilnici nafte Vedeti namreč Je treba, da je Niigata center Japonskih čistilnic, in da so tam tudi največja skladišča
za nafto in petrolejske Izdelke. Večina skladišč gori. Gasilci se z vsemi močmi trudijo, da bi prepreči» požar v velikih cisternah te-traetila, saj b; v takem primeru prišlo do ustvarjanja zelo strupenih plinov, ki bi zastrupi» vse me-mesto. Njih delo pa Je zelo težko, saj divji ogenj ln zelo visoka temperatura, preprečujejo, da bi se lahko gasilci približa» žariščem po. žara.
V Niigati manjka voda, plin In električna energija. Pomembno industrijsko središče daje podobo bombardiranega mesta. Večina poslopij je porušenih.
Kasneje so oblasti sporočile, da so lahko odstranili rezervoar, ki je bil poln svinčenega tetratlln In je s tem odstranjena nevarnost zastrupitve in razvijanja »tmilenlli plinov.
nja, Mara Novel, Alojzija Obad, Tanja Razstresen, Nadja Srebrnik, Sonja Vecchiet, Vama Hafner.
II. a: Izdelalo je 12 dijakov popravne izpite jih ima 10, odklonjena 2. Izdelali so Robert Franko, Pavel Furlani, Pavel Kodrič, Silvan Kuret, Vojko Lovriha, Aleš Lupine, Milan Micussi, Boris Štrekelj, Boris Udovič, Edvard Ukmar, Drago Umari, Savo Ussai.
II. b: Izdelaio Je 10 dijakov popravne izpite jih ima 9, odklonjenih 6. Izdelali so David Cociancich, Franc Mahnič, Ervin Mezgec, Stefan Pertot, Tamara Blasina, Nevenka Grdina, Dinora Korošec, Jas-nn Rauber, Mara Rogelja, Rada Subani.
II. c: Izdelalo je 13 dijakov, popravne izpite jih ima 10, odklonjen 1. Izdelali so: Vera Bevilacqua, Zorana Braikovich, Dorina Cante, Nadja Filipčič, Ana Marija Guštin, Patrizia Howie, Marija Hro. vatin, Katja Kralj, Sonja Lukač, Alenka Mihalič, Mojca šiškovič, Tatjana Stoka, Rosanna Vatta.
Višja gimnazija
IV. razred: Izdelalo Je 6 dijakov, popravne izpite imata 2. Izdela» so Borut Kodrič, Aleksander Rojc, Ruda Cossutta, Majda Sancin, Slava Starc, Bojana Vatovec.
Trgovska akademija
I.	razred: Izdelalo je 11 dijakov, popravne izpite jih ima 10, odklonjeni 4. Izdela» so Edvard Bevilacqua, Klara Bevilacqua, Nadja Bevilacqua, Nadja Car», Draga Cor. batti, Nada Franco, Ivan Radovič, Nataša Sossi, Tatjana šiškovič, Neva Suman, Petriča Tretjak.
II.	a: Izdelalo je 7 dijakov, popravne izpite Jih ima 9. Izdelali so Klavdij Bralni, Marko Cnnciani, Marjan Giaconi, Boris Gombač, Branko Graccogna, Ivan Preschern, Jurij Tommaai.
II.	b: Izdelalo je 13 dijakov, popravne izpite Ji hlma 7, odklonjen 1. Izdelali so Gabrijela Andlovič, Majda Batel». Barija Corbatto, Ivanka Guštin, Bogomila Kravos, Sa a Kri/mnnčlč, Majda Mahnič, Majda Milič, Nadja Sancin, Sonja Škabar, Magda Starec, Zoja Tence, Sonja Vatta.
III.	a: Izdelalo je 8 dijakov, popravne izpite Jih ima 8, odklonjeni 4. Izdela» so: Konrad Andolšek, Boris Baša, Sergij Canctani, Vojko
Darko Cossutta, Stanislav
Colja,
Piego,
Sirk.
Branko Lakovič, Nikolaj
IH b: Tzdelnlo Je 18 dljnkov, polu aviiL izpite jih ima 5 Izdelali so;
luga, Sonja Gabrovec, Marija Lisjak, Marina Merlak, Mihaela Ofi-zia, Diomira Pieri, Marija Pieri, Desi Prašelj, Majda Preselli, Majda Premru, Alojzija Strain, Silvestra Šuligoj, Silvana Sirca, Angelina Verk
IV. razr.: Izdelalo Je 14 dijakov, popravne izpite jih ima 10, odklonjen 1. Izdela» so Marilo Car», Lju. bom» Cossutta, Ana Ferfoglia, Sonja Filippi, Ljudmila Judko, Vladimir Klemše. Nadja KrPčak, Ka rei Mezgec, Nadja Peric, Vojko Pet tirosso, Nadja Sancin, Tatjana Sos si, Jadranka Tavčar, Milan Tavčer.
UČITELJIŠČE
I.	razred: Izdelala sta 2 dijaka, popravne izpite imajo 3. Izdelala sta Majda Cerneca in Alekseja SKcrk
II.	razred:	Izdelalo je 6 dija-
kinj, popravne izpite jih ima 7. Izdelale so Ana Devoti, Sonja Kosmi-na, Ana Pregelj. Stanislava Sosič, Ana Švab, Miranda Vodopivec.
HI. razred: Izdelali so 4 dijaki, popravljalne izpite imajo 3. Izdelali so Marija Berce, Darja C.robov-šek, Ivan Klun, Mileva Martellani.
Znanstveni licej
I.	razred: Izdelalo je 18 dijakov, popravne izpito Jih ima 5, odklonjena 2. Izdelali so Edvard Čermelj, Peter Grilanc, Marjan Jevnikar, Bo. ris Košuta, Milan, Pahor, Alex Pelosa. Robert Stefani, Sergij Tavčar, Ivan Verč, Josip Žnidarčič, Aleksander Zupančič, Ana Marija Carli, Tamara Caharija, Aleksandra Malalan, Luciana Sancin, Silvestra Urbančič, Leda Vatovant.
II.	razred: Izdelalo je 9 dijakov, popravne izpite jih ima 5. Izdelali so Emil Bole, Danjel Bizjak, Bojan Brezigar, Livlj Ohorvat irl, Peter Gruden, Ljubomir Štete, Jelka Danieli, Odila Bufon, Mira Stegu.
III.	razred: Izdelalo je 19 dijakov, popravne izpite jih ima 12 Izdela» so Aleksander Beccari, Aleksander Canciani, Boris Fabjan, Juriča Ka-balin, Uroš Koron, Franc Palme, Sergij Premru, Boris Simoneta, Borut Spacal, Vojmir Tavčar, Pavel Stralli, Daribor Zupan, Stojan Žerjal, Jožica Cristiani, Vilma Cam pania», Nadjn Danieli, Erika Fon da, Tatjana Pipan, Neva Starec. .
IV.	razred: Izdelalo je 13 dijakov popravne izpite jih ima 8, odklonje na 2. Izdela» so: Miran Dolhnr, Klavdij Furlan, Fulvij Hrvatič, Igor Jogan, Moran Kafol, Drago Kodrič Stojan Sancin, Radojko Starec, Ju rij Sore, Žarko Uršič, Nataša Da nie», Jasna Logar, Marija Terčon
Klasični »eej
I.	razred: Izdela» so vsi dijaki, ln sicer Matjaž Bidovec, Danilo Mu-žlnu, Majda Guštin, Vera Kosovel, Magda Kuret, Tanja Princi, Marija štrekelj, Ana Trento.
II.	razred: Izdelalo je 5 dijakov, popravne izpite imata 2. Izdela» so Boris Carls, Radislav Škerlj, Federa Ferluga, Neva Sferza, Vera Tuta.
V gornjem seznamu niso omenjeni dijaki, ki letos polagajo zaključne a» zrelostne Izpite (3. razred strokovnih šol, 3. razred nižje gimnazije, 5 razred višjo gimnazije, 4. razred učiteljišča, 5 razred trgovske akndemije, 5. razred zhnnstvenegi liceju in 3. razred klasičnega liceja).
SE O ZASEDANJU GL A VNEGA SVETA SKGZ
Benečije ni mogoče držati
za večne čase v temi
Premik, ki so ga pred nedavnim pokazale deželne volitve
Ko smo v torek poročali o zasedanju glavnega sveta Slovenske kulturiio-gospodarske zveze, smo pri predsedniškem poročilu ter v poročilu o diskusiji rekli, da bomo položaj Slovencev v Beneški Sloveniji obdelali posebej. Predsednik SKGZ Boris Race je o razmerah in stanju v Beneški Sloveniji v svojem poročilu rekel:
Položaj Slovencev v Beneški Sloveniji zahteva, da ga obravnavamo posebej. Ne poznamo podrobno političnega položaja v podobnih zakotnih predelih Italije, toda mislimo, da se bo težko našel lak, v katerega s tako zapoznelostjo in počasnostjo prodira zavest o najosnovnejših državljanskih pravicah. Pod pretvezo obrambe integritete državnega ozemlja se je po zadnji vojni iz ostankov fašizma ustvarila trikoloristična organizacija, ki je do pred kratkim nadaljevala s terorjem v slogu fašističnih let.
Za beneške Slovence se torej nasilje ni nehalo s porazom fašizma v zadvtji vojni. Pritiskalo ga je še naprej k tlom, ustvarjalo v njem še večje komplekse in nudilo strahotne primere pričevanja zoper same sebe, odklanjanje samim sebi najosnovnejših pravic in ponižanj na stopnjo, ki nima s človeškim dostojanstvom ničesar opraviti.
V skoro stoletni dobi, odkar je to ozemlje sestavni del Italije, niso beneški Slovenci uživali nobenih nacionalnih pravic in se teh pravic niti ne zavedajo, kljuo temu, da so med domačimi zidovi ohranili slovensko govorico, na katero so ponosni. Dejstvo, da bi jih učili v šoli, da bi mogli urejevati opravke nn občini v jeziku, ki ga govorijo doma, se jim zdi daljna in neostvarljiva sanja. Strah, ki jim ga je vlil fašizem in triko-lorizem v kosti pa pači v njihovih očeh najosnovnejšo zahtevo po priznanju slovenskega jezika ali ustanovitev slovenske šole v zarotniško mahinacijo, ki jim lahko prikliče na glavo največjo nesrečo, zapor ali izgubo pičlega vsakdanjega kruha.
Zato pravimo, da je položaj beneških Slovencev osnovno vprašanje demokracije. Nekateri odgovorni faktorji so izrazili pripravljenost, da bi se beneškim Slovencem odprle slovenske šole, če bi sami to zahtevali. Ob upoštevanju opisanega položaja odraža taka ponudba ne samo prepričanje, da tega ne bo treba storiti, ker Benečani šol ne bodo zahtevali, ampak še kaj slabšega.
Ob tem se sprašujemo, v čem Je prebivalstvo Beneške Slovenije manj vredno, kakor prebivalci albanskega porekla v nekaterih občinah južne Italije, za katere je pred tedni 13 demo-krščanskih poslancev vložilo o-snutek zakona za pouk v šolah v njihovem jeziku? Izražamo zadovoljstvo nad tem dejanjem, v katerem vidimo pošteno prizadevanje za uveljavljanje ustave. Toliko humanizma, etike in prizadevnosti, kako popraviti krivice preteklosti, izraženih v utemeljitvi 'akona samega, upravičeno pričakujemo tudi v odnosu do beneških Slovencev,
Za večne čase tudi Benečije ni mogoče držati v temi. Borba za demokratične pravice prodira
tudi v najbolj zakotno beneško vas. Poleg počasnega, toda vztrajnega uveljavljanja naprednih strank, posebno še domačih slovenskih kandidatov na listah teh strank, je zelo značilen primer že omenjenega kandidata domačina Jusse na listi Krščanske demokracije. Ne moremo sodit:, ali bi Jussa, če bi bil izvoljen v deželni zbor, dosledno branil pravice beneških Slovencev, toda ni nobenega dvoma, da je velik odstotek od 4355 preferenčnih glasov, ki jih je dobil v čisto slovenskih ali jezikovno mešanih občinah, prejel zato, ker je bil prikazan za Slovenca.
Trezni ljudje bodo iz teh dejstev potegnili logične zaključke, beneški Slovenci pa bodo nadaljevali boj s teh pridobljenih pozicij. Med diskusijo o poročilih je povzel oesedo Vojmir Tedoldi, odgovorni urednik «Matajurja», glasila Slovencev v videmski pokrajini ,ki ie z nazornimi podatki prikazal nekatere novejše premi-ke v Beneški Sloveniji, ki so se pokazali pri zadnjih deželnih vo-
litvah in ki dokazujejo, da se beneški Slovenci osveščajo, da se je njih demokratična zavest utrdila in da je v tem primeru še bolj prišla do izraza njihova navezanost na domačo zemljo in stare tradicije. To bi znalo priti še bolj do veljave pri poznojesenskih upravnih volitvah, kajti 6. novembra poteče mandat sedanjim občinskim upravam, ko bo prišlo domov mnogo sezonskih emigrantov, ki «predstavljajo ne samo skoraj polovico aktivnega prebivalstva, ampak so tudi najbolj zavedni, najbolj razviti».
Vojmir Tedoldi je prikazal ekonomske težave v Beneški Sloveniji, poudaril je še nerešeni problem šolstva, ki edino more zagotoviti, «da bo živel naš jezik in da se bo mogla razviti in ohraniti naša kultura. To so faktorji, da se zaustavi proces asimilacije, proces,, ki je v nasprotju s pravicami, ki so nam zagotovljene v republiški ustavi n tudi v posebnem statutu dežele Furlanija-Juiijska krajina».
‘-4- Be vervau ti Mihec, de je. na sveti tudi an kapo od policile, ke povej tudi kakšno
pametno?
— Ma ne! De povej kakšno pametno?
— Ja, ja, prou tak u. J n ne miga kej od lum-pov jn kaku se jeh lahko ulove, ke tu je takujn-taku njegov meštir, ma od ljudske prosvete jn kulture.
— E ma dej, dej! Prosveta jn policija! Kaku gre tu vkep? Politika jn policija, tu ja ke gre vkep. Tudi vse sorte lumparije jn koncesije jn kakšni direktorji jn financa jn valuta jema opra-vet ses policijo. Ma prosveta! Sej tle ni velikeh dnarjev, de be lahko kakšen kej posleparu, de be jemu pole opravet ses policijo!
— Ma vselih je taku. Danes so vre takšni catti, de pridejo vkep ses policijo tudi atomski učenjaki, spelali jn tudi — ljudska prosveta. Jn takti se začnejo na tu zastopet tudi policaji. Prouza-prou ne vsi, ma eden pej prou g pisno.
— Pej ki je ta policaj?
— E, je forte tfelč. Vele lam dol u Australiji. Znaš, če dol so pršli tisti štirje godci jn peuci, ke se kličejo Beatles jn ke godejo liste moderne plese jn ke so zastran njeh ledje ku zmot jeni. Taku, ku neke j let nazaj za tistga Armstronga. Jn kamer ke pridejo, se zbere vkep na taužente ledi jn krčijo jn skačejo jn delajo geto. Jn zde j, ke so pršli u Avstralijo, se je zbralo dvejstupede-settnužent ledi. Jn je bla velika gneča jn so krčali, ku zmotjeni. Ani muli je prfina počla ana žila na vrati, ke je iolko krčala. Jn je bi u tašen konfuijon, de so mogli mobilizirat vso policijo. Ma je blo vse premalo jn so se tisti ledje aden druzga v gneči popeštali, taku, de je blo stuštir-
deset ranjencou jn so mogli dohtarji jn infermjerji delat nadure, de so vse ranjence pocajtali. J n tisti štirje Beatles so pršli na balkon, ku u stareh cajteh duče, jn ceti narod jeh je pozdraulau jn kričau?
, — Ben ja, sm zastopu. Ma ki je tisto, pametno, ke si reku prej?
— Ben, kapoti od policije, ke be mogu skrbet za red, ma ke me ni ratalo, zatu ke je blo preveč ledi jn preveč devji, — njemi se je ose tu forte fržmagalo jn je reku, de nanka tabat, ke je pršla na obisk kralica Lizabeta ni biu tašen hudič. Jn pole je reku, de za vse te konfužjone de so krivi tisti, ke ustvarjajo te mite jn idole in jeh kažejo mladini, ke je pole ku zmotjena od ' navdušenja. Ma de mladina ni žleht, ma forte otročja, ke vse verjame.
— Sej tu ni novo! Ma tisti kapo od policije more bet res an pameten mož. Skoda, ke je taku delč!
— E, sej pr nas pej mladina vselih ni taku prsmojena ku u Australiji. Sej jemamo tudi mi lahko muziko jn hodemo tudi poslušat, ma zastran tega pej ne podevjamo.
— Tisto je pej res. Si vidu uni dan tiste popevke, ke je godu orkester Miramar?
— Se zna, de sm vidu. Jn kakšna pesem se me je prfina dopadla. Jn tudi mule, ke so pojale. So ble forte zgaje.
— Ja, fantje so bli bol mrtvi. Ma ledje, ke so poslušali, so tudi pošacali lepe pesmi.
— Publika je pokazala, de se bol zastope ku nekšna žirija, ko je dala prvi prem jo ani pesmi st ari trideset let. Ani pesmi, ke so jo pojali se Štempiharji u cajti fašizma. Jest ne znam...
— E, pesti stat, kej se boš jezu!
MINULO SOBOTO IN NEDELJO

KAJ VSE NE VZNEMIRJA IN STRAŠI SICER POGUMNIH FRANCOZOV
Urednik de Caullovega lista Nat ion
PARIZ, junija. — V neki nedavni anketi so Francozi izjavili zase, da so hrabri in neustrašni. To je, zatrjujejo, lastnost francoskega naroda. V to bi ne smeli dvomiti, posebno te dni ne, ko se objavljajo knjige in članki o pripadnikih odporniškega gibanja, ki so pred dvajsetimi leti dokazali to, kar danes izjavljajo anketiranci. Toda vse dobe niso zgodovinske dobe in navadno, vsakdanje življenje vsiljuje razmere, v katerih skupine državljanov, zarad: svojega političnega prepričanja ali po geografski pripadnosti, izražajo nemir in živčnost, da ne rečemo strah.
Včasih gre za višje sile, vča-
sih za kolektivno psihozo, včasih pa tudi za zaskrbljenost glede bodočnosti. In ko danes skušamo to prikazati, nimamo namena demantirati zaupanje anketiranih ljudi samih vase. In to tembolj, ker je tudi šef države na svojem 21. potovanju po deželi hrabro prenašal svoja leta in izJnvUal. da bo storil vse, da bi še nadalje poudarjal hrabrost svoje dežele.
se boji za črko «C»
Bolj utemeljeno vznemirjenje ima svoj vzrok v sosedni Nemčiji - Strah Parižanov, ki se boje «sina visokega funkcionarja» - Kaj pravi anketa?
Toda niso vsi tako prepričani vase in mirni, kot je de Gaulle. Že urednik iriegovega lista «Na-tion» in to celo v uvodniku izraža vznemirjenost zaradi ene črke.	.
V angleškem mestu Pickering imajo galskega tigra, ki je tako udomačen, da ga tajnica vrta Jean Vllly vodi s seboj na kopanje. Ce smo rekli, da je tiger mlad, to še ne pomeni, da je šele kužek, kajti tehta že 70 kg, kar pomeni, da bi znal tudi pošteno šavsniti...

[»M kotitti I KER smo v kopalni sezoni
SE POMENIMO 0 KOPALNIH OBLEKAH
«Bikini» se ponovno uveljavljajo, vendar niso za vsako
V sedanji vročini prihajajo vsa ženska oblačila, oziroma nasveti o teh v drugo linijo — v prvi liniji so kopalne obleke in obleke za plažo
Kakšne so letošnje kopalne obleke? Lahko bi rekle, da se delijo v dve skupim, ki sta obe — tlako važni in prav tako neobhodno potrebni:	enodelne	kopalne
obleke m bikini. Medtem ko so prve v modi že nekaj let ter je število žensk, ki se zanje navdu »ujejo, vedno večje, so bikini zopet pridobili pri ženskih simpatijah ter si jih bo marsikatera leto» privoščila, čeprav je bila morda Se do nedavna proti njim. Zakaj ta nenadna s'mpallja za bikini? Kopnino obleko? Najprej, verjetno, u popolnoma zdravstvenih razlogov. Bikini dopuščajo, da je telo čim bolj izpostavljeno sončnim laikom m same vemo. kako so ti blagodejni za vse mogoče ravmatične m druge nevšečnosti Razen leg-, so bikini tudi zelo praktični: hitro se posušijo in jih lahko spravimo tudi v ročne torbice.
Naštele »mo. seveda, le pozitivne strani biktnov tn si prihranile za zaključek negativa, strani, ki Jih ni malo Predvsem moramo tudi tu fiondanti - m zn bikini velja to morda le botj kot z a dolj/k, ulj kratke hlače — da »o ti primerni le za mlada dekleta in ženske, oziroma za take. ki imajo lepo In vitko postavo. Vse drug* naj te bikmom roj« odpovedo, ali pa, če jih morajo ime-
ti zaradi zdravja, naj si jih oblečejo takrat, ko imajo okrog sebe le malo ljudi. Nič namreč ni bolj neestetskega, kot so obilen trebuh, široki boki in bohotne prsi, ki jih bikini ne morejo prikriti.
Je pa letos zelo v modi oblačilo, ki lahko vse nedostatke bi-kinov prikrije in je torej velik zaveznik takšne kopalne obleke. To so kopame obleke za plažo, napravljene iz frotirke (spugne), ki nas dobro ščitijo pred, soncfm in predstavljajo sploh najbolj praktično oblačilo v poletnih mesecih. Takšne obleke, ki so bile v začetku It nekoliko oblikovane brisače, so modni eksperti letos izpopolnili .» številnimi praktičnimi kroji, pa tudi vzorci tn barvami tako, da so res okusne in lahko bi rekle celo elegantne.
Ne pozabimo ie da zahtevajo
počitnice ob morju še posebno u* dobno obutev in se iznebimo zato vseh čevljev z visoko peto m špičastih oblik ter si privoščimo udobne sandale z nizko ali srednjo peto, c\ so letos še posebno v modi.
K lepi kopalni obleki spada seveda tudi lepa barva našega telesa. Toda nikar ne mislimo, da si jo moramo pridobiti kar naenkrat. Premišljeno in racionalno sončenje bo dalo boljše rezultate od hitrega in preintenztvne-ga izpostavljanja sonc u. Ce pa bi hotele čimprej in čim hitreje ogoreti, potem se poslužimo ene izmed krem, ki so v prodaji in ki dajo dobre rezultate, ne da bi nam bilo treba sploh na sonce. Ne pozabimo pa, da je sonce poleg zraka eden glavnih virov našega zdravja in rti u posvetimo iato čim več časa.
Gre za črko «c», ki bo po vseh znakih sodeč izginila iz neke kratice in tako označila določeno evolucijo nekega pojava. Ta črka «e» v francoščini konkretno označuje besedo «krščanski». Gre namreč za krščanske sindikate — CFTC — ki so na nekem nedavnem sestanku vsedržavnega vodstva sprejeli novi načrt statuta za 11. kongres. V bodoče bo omeniena krščanska usmeritev izpadla iz Imena.
To je rezultat razpoloženja članov sindikata te organizacije, ki pogosto sodeluje s komunističnim sindikatom CGT. V tem je tudi vzrok strahu, ki je bil izražen v uvodniku lista «Nation». Izginotje črke «c» bi moglo odstraniti pregrade med vernimi člani določenega razreda in tistimi, ki ne verujejo.
Da je ta strah degolovcev u-temeljen, kaže tudi članek krščanskega lista «Croix», ki se nanaša na dejstvo, da so katoliki v Longwyju pomagali, da je na zadnjih dopolnilnih volitvah zmagal komunistični kandidat. «Croix» piše; «Dejstvo je, da so se —■ ko so se znašli pred izbiro: ali komunizem ali degolizem kristjani odločili za glasovanje za komunistično partijo iz razredne solidarnosti in iz sovraštva do sedanjega gospodarskega režima.»
Vznemirjenje se izraža tudi v gospodarskih krogih -j tokrat zaradi Nemcev. Pred krakim so bile objavljene statistike o uvozu iz ostalih dežel skupnega tr-žjšča. Pokazalo se je, da se je dotok blaga Z ozemelj ostalih petih dežel v zadniih šestih letih povečal za 155 odst. Naraščal je tudi izvoz, toda razlika gre na škodo izvoza. Konkretno: v lanskem letu znaša primanjkljaj v zunanji trgovinski bilanci s temi deželami za okoli 35 milijonov dolarjev. To je še znosno — pravijo gospodarski strokovnjaki, toda vznemirja uvoz opreme. ki prihaja iz Zahodne Nemčije. V zadnjih treh letih se je naraščanje uvoza iz Zahodne Nemčije dvignilo za 116 odst., vtem ko je izvoz za dvakrat manjši. Ce se ne popravi kmetijsko tržišče, čemur Nemci še vedno nudijo odpor, se bodo razmere slabo razvijale. Strah je torej utemljen tako glede nemškega stališča, kot glede uvoza iz Nemčije.
Toda ta strah temelji tudi na določenem mrtvilu francoskih izvoznikov. To je bilo odkrito izrečeno pred dnevi v Cannesu na kongresu svetovalcev za zunanjo trgovino. Francoski izvozniki trošijo le 2 odst. za reklamo svojega blaga. Neka anketa iz sosednih dežel ie pokazala, da
111111111111111111111111**1111111111111 lili M illMIIIIII tl lili Milil |||||||||lllfllll M'MII lll"lllllaIMIIIIIIIIIIMIIIIflllllll||IH|llall||MIII|llll||l||||lsl||||||||||||||||lllllllllllllll|laal|aMI
zato se lotit-! vsakega dela. Konkretni uspehi- čustvenega značaja. STRELEC (od 23.U. do 20.J2 > late
OVEN (od 21.3. do 20.4.> Delo bo terjalo izredne napore. Izogibajte se oepotrebnim razpravam V družini ne dvigajte prahu.
BIK (od 21 4. li.i 20.5.) Večje razumevanje med sodelavci bo pri pomoglo k večjini uspehom. Boljše perspektive glede vaših čustvenih težav.	.	...
DVOJČKA (od 21.5. do 22 6 ) Majhne Obveznosti toda težko jim boste kos. Nepričakovana spo» znanstva, ki vam ne hodo po vo.ji, RAK (od 23,ti. do 22.7.) Ne za» našajte se n» obljube, pač pa s*
____:__* —	«nMl Pnut it«» nyj
na prijatélje občutja niso
poprimite dela sami Pustite, na kritizirajo drugi.
LEV (od 23 7. do 22 8 ) Nekol* ko v dvomu boste in to ne bo
prav. Prijetna srečanja, ki bodo vzbudila vaše zanimanje.
DEVICA (Od 23.8 do 22.9.) Vaš prestiž se bo še bolj dvignil. V družim boste doživeli dokaj neprijeten afront,
TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.) Nepremišlieni uV.epi vas bodo veliko »tali Zato pazite. Uveljavil; se boste v družbi.
ŠKORPIJON tod 24.10, do 22. 11.) Dan bo vsestransko ploden,
Preveč se zanašate in sodelavce. Vaša preveč utemeljena.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dela se lotite postopoma in načrtno. kajti sicer boste vse pomešali., Priložnost, da se spoznate s prijetno osebo
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Svoje zadeve držite zase, kajti tek meči so na preži. Zaskrbljenost prenodnega značaja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne boste se najbolje počutili in to bo motilo vaše čelo, V čustvenih zadevah bo vse najbolje.
35 odst. anketirancev smatra Francoze za «ljudi, ki radi lepo živijo», samo 6 odst. pa je prepričano v njihovo podjetnost in delovno sposobnost. Iz tega izhaja tudi ustrezno mnenje o kakovosti francoskega blaga. Samo 6 odst. anketirancev je prepričanih, da je francosko blago odlične kakovosti, 19 odst jih ocenjuje le kotu dobro. Ustrezne številke za Nemee «o prav obratne Francozi so torej upžaitjČfljo | zaskrbljeni.
Strah v tem primeru ne more biti spodbuda za bolj življenjski odnos nasproti določenim poslom. Toda ne le to. V skupščinski debati je premier Pompidou odgovarjal opoziciji, ki je napadala vladno politiko glede pomoči nezadostno razvitim deželam.
V obrambo te politike je vzel dva motiva: Oba temeliita na določenem strahu, in sicer, kaj bi se moglo zgoditi, če ne bi ravnali prav tako, kot ravnam sedaj Francija daje nerazvitim deželam 7 milijard frankov pomoči na leto. Prvi motiv ie: če ne dojemamo tokov, ki jih je ustvarila zgodovina, bomo doživeli motnje v naši zunanji trgovini. Drugi motiv: «. . . Ce razviti svet ne nudi pomoči nerazvitemu, bo izgubil svojo dušo in svoje življenje, kajti v primeru, če se lačni zganejo, bo naša civilizacija izginila .. »
* * •
Neka diplomatska nota francoskega zunanjega ministrstva je
nastala iz bojazni ia normalnfi biološko bodočnost francoskega naroda. Pariz se je pritožil pri britanski vladi za postopek, ki bi mogel imeti za življenje Francozov katastrofalne posledice. Na severozahodu Franciie so ribiči
7. mrežami ujeli kovinske sode, v katerih so bili radioaktivni odpadki. Na sodih Je bil napis «Ma-de in England». Britanske ladje, katerih naloga je spustiti ' globine morja sode z radioaktivnimi odpadki, se ne potrudijo, da bi odplule na široko morje, pač pa zmečejo sode na podmorski plato na francoski strani Rokav-skega preliva, kjer je morje globoko le 150 metrov. Pri tem se omenja mnenje francoskega biologa Rostanda, ki je trdil, da bodo bodoče generacije rojevale spake, če z radioaktivnimi stvarmi ne bomo pozorno ravnali. Ti sodi, ki so jih ribiči privlekli na obalo, so še dobro cementirani, toda oceanografi izražajo strah, da bi se mogli razbiti. Nedavno so na ustju reke Gironde ulovili radioaktivne ribe.
V	akcijo je stopilo ministrstvo za zdravstvo. Za njim tudi diplomacija. Podobno je bilo pred dvema letoma. Angleži so se tedaj izgovarjali, da je šlo le «za napako». Sedaj pa se čaka odgovor, ki naj pomiri prestrašene Francoze.
* * *
V	četrtkih, ko otroci nimajo pouka, so pariški otroški parki napol prazni. Starši so prestrašeni. Ta psihoza traja že dva tedna O tem razmišljajo sociologi, psihiatri, pedagogi. Razlog je tragičen primer, ki se je pripetil 11-letnemu Lucu Turonu, ki so ga našli mrtvega v nekem gozdu v neposredni bližini mesta. Morilec se je javil s pismom u-redništvu «France Soira», v katerem je opisal svoj zločin, dal podatke o sebi in napovedal nove zločine. Grafologi menijo, da
Uspešne zaključne šolske prireditve
Nastopi učencev v Boljuncu, Nabrežini in v BarkovIjah ter glasbena produkcija gojencev glasbene iole G.M na Proseku
Skupina učencev osnovne šole v Boljuncu je nastopila v narod, nošah
(Nadaljevanje na 6. strani)
i )	ir**« ii i v :	.	. i
Šolski pevski zbor osnovne šole v Barkovljah
MMHHj !
Skupina gojencev glasbene šole G M, ki so nastopili na produkciji, ki j je bila v soboto v prostorih p. d. Prosek-Kontovel
V soboto zvečer je bila v kinodvorani v Boljuncu zaključno šolska prireditev tamkajšnje osnovne Šolč; za katero so šrfltirft- pripravili lep in zanimiv spored. Zbrane starše in paščane, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, je pozdravil učenec Valter Žerjal, ki je bil tudi napovedovalec celotnega programa. Posebej je seveda pozdravil šolskega nadzornika g. Boleta, domačega župnika in druge predstavnike šolskih oblasti.
Program se je začel z nastopom vseh učencev, ki so prišli na oder oblečeni v narodne noše. Tako o-blečeni so nato nastopili z recitacijami «Narodna noša», «Tri fenice», «Mamici v dar» in «Dva plesa». Sledili so še prizori in ignee «Veseli pastir», «Hiška gospe sreče» in «Sestrin varuh». Navzoči so bili s sporedom zelo zadovoljni ter so vse nastopajoče nagradili s ploskanjem.
Osnovna šola v Nabrežini je i-mela svojo zaključno prireditev v nedeljo popoldne v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden» Kljub vročini in lepemu vremenu je bila dvorana polna staršev in ljubiteljev otrok, ki so sledili z uetikim zanimanjem dobro prt-pravljentinu sporedu. Najprej so nastopili najmlajši učenci prvega in drugega razjeda, ».ki so pod skupnim «oslevom «Malo za tštlo, malo zares», podali 1 cij in prizorčkov, do petega razreda so nafo nastopili z enodejanko «Zlata gos», ki so jo odigrali zelo lepo. Občuteno sta nato deklamirali pesem «Na-brežinski kamnolomi» učenki Ana
«ir«io za .saio, vrsto deklama-
ČETRTEK, 18. JUNIJA 1964
Radio Trst A
7.00
Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; lj.45 Jug. orkestri in pevci; 12.15 Za smeh in dobro voljo; 13.30 Glasba po željah; 17.00 «Musici del Friuli»; 17.20 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 Italijanščina; 18.15 Umetnost; 18.30 Solistični koncert; 18.55 Ansambel Van Wood; 19.15 Sirimo obzorja; 19.30 Pevci, kitare in ritmi; 20.30 Parad« orkestrov; 21.00 «Goyeve kaprice», radijska suita; nato Melodije; 2240 Iz zagrebške glasbene bienale 1963
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Casamassima; 13.50 Pianista Kurt Bauer in Hei-di Bung; 14.15 Pesnica Ketty Dar.eo; 14.25 Videmski kvartet modernega jazza.
Koper
7.15 Glasba za dobro jutro;
11.00	Otroški kotiček; 11.30 Iz ital. oper; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 George Liberace;
14.00	Glasba po željah; 14.30 Ak tualnosti; 14.40 Melodije; 15.30 Zbor RTV Zagreb; 16.15 Tretja stran; 16.30 Koncert; 17.40 Pevci Latinske Amerike; 18.(10 Prenos R.L; 19 00 Orkester Mengo; 19 30 Prenos RL; 22.15 Orkestralna glasba; 22.40 Pesmi v ritmu.
8.30 Jutranji pozdrav; 9.00 Psihologovo mnenje; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.30 Mozartove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Glasba z odra; 14.55 Vreme na ital. morjih; 16.00 Program za najmlajše;
16.35	V diskoteki; 18.10 Koncert; 18.50 Jazz; 20.30 N. Barbato: «La fata morgana»; 21.00 Politična tribuna; 22.15 Pianist B. Janis.
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi- 10.40 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 14.00 Pesmi; 14.46 Nove pio šče; 15.15 Kofésa in motorji;
15.35	Koncert; 16.00 Rapsodija;
16.35	Srečna pot; 17.35 Mala enciklopedija, 17.45 T. Rossi: Marco Visconti; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Bellini-jeva opera «Puritanci»; 21.15 Iz kazina v Saint Vincentu «Plošča za poletje».
III.
ba; 10.15 Pihalna godba; 10.30 Nova pesmica; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Popevke; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Kitara in orglice; 17.15 Turistična oddaja; 18.0o Aktualnosti; 18.10 Pesmi moje domovine; 18.45 V skupščinskih odborih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 20.45 Lahka glasi)#; 21.00 Angleški in netnški romantiki; 2140 Tartini: Koncert za violino :n orkester;, 22.10 Komorna muzika B. Arničh: 28.05 Zabavni zvoki:
Ital. tele vit i/o
18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19 45 Kmetijska oddaja;
20.15	Sport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 22.00 Kino danes; 22.45 Ženevska konferenca:
23.15	Dnevnik.
DRUGI KANAL
Nadonalni program
6.30 Vreme na ital. morjih;
program
18.30 Sodobna zgodovina; 19.00 Veliki italijanski zdravniki; 19 30 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Lisztove skladbe; 21.40 Boccheri-nijeue skladbe; 21.50 Portret Piera Gobettija; 23.00 Schoenberg in Berg.
Slovenpa
8.05 Z opernih odrov; 8.55 Za šolarje; 9.25 Jug. zabavna glas-
21.00 Dnevnik; 21.15 «Plošča za poletje» — iz Saint Vincenta; 22.15 Sejem sanj in športne vesti.
Jug. televizijo
11.00 Tečaj francoskega jezika; 17.45 Poročila; 17.50 Na črko, na
črko; 1900 Aktualne teme; 19.30 Polka je ukazana...; 20.00 Dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Dr. B. Kreft: Kranjski komedijanti; 23.25 Poročila.
Pertot in Milena Abram, pri klavirju pa ju je spremljal prof. Am-b rozet. Za zaključek je nastopil še šolski pevski zbor, ki je zapel ueč’ narodnih in umetnih pesmi. Tudi tej prireditvi je prisostvoval nadzornik Bole, bila pa je navzoča tudi ravnateljica nabrežinske šole.
V nedeljo popoldne pa je bi lu v župnijski dvorani v Barkovljah še prireditev tamkajšnje osnovne šole. Zbrane starše je pozdravil Linij Pertot, n ato pa je sledil zelo pester in bogat spored. Nastopili so najmlajši učenci s tremi prizori, in sicer *Zajčja šola», «Ciciban in čebela» in «Vesela pošta». Učenci prvega in drugega razreda, ki so odigrali igrico «Martin in gozdni mož». Vedno isti učenci so nato nastopili z zborno recitacijo «Domovini». Sledila je dvodejanka «Škrati», ki so jo podali učenci drugega in petega razreda. V tej igri naj še posebej o-menimo glavne nastopajoče Petra
Svaglja v vlogi krojača, Bogdana Miliča kot vajenca , Livi ja
m Pertot a kot kralja. Rada Zuzeka v vlogi nočnega čuvaja in seveda še vse palčke. Za zaključek je nastopil šolski pevski zbor, fct je zapel več pesmi.
Vse prireditve so zelo lepo uspele ter je treba pohvaliti ne samo nastopajoče učence temveč tudi njihove učitelie, ki so se potrudili, da so jih naučili lepih deklamacij, igric in petja Starši so bili z vsemi zelo zadovoljni.
Zadnjo letošnjo zaključno glasbeno produkcijo podružnic glasbene šole Glasbene Matice so imeli učenci $ Proseka. Bila je v soboto zvečer.
Produkcija je bila v prostorih
prosvetnega društva ProsekJionto-vel,ki je bila zato priložnost poL
na staršev in prijateljev mjadinc.
Pred začetkom programa je ravnatelj glasbene šole v Trstu dr. Gojmir Demšar pozdravil vse navzoče ter v krajšem govoru orisal pomen glasbene šole.
Glasbeno šolo, podružnico glasbene šole GM na Proseku, vod t že pet let prof. Ignacij Ota, ki je tudi pripravil za nastop devet od trinajstih gojencev, ki so opisani na tej šoli. Pester in bogat spored je ob vsa ki točki napovedoval učenec-domačin Drago Ukmar.
Gojenci glasbene šole so nam pripravili prav lep večer, saj smo na tej produkciji slišali razne skladbe zelo znanih skladateljev kot na primer Verdija, Kavalev-skega, Liszta, Grečaninova in dr u. g ih, pa tudi dela Pavčiča, Fakina, Avsenika.
V zadnji točki sporeda je nastopil tudi otroški pevski zbor glasbene šole iz Nabrežine, ki je ob spremljavi klavirja, na katerem je igral prof. Ambrozet, zapel več narodnih in otroških pesmi.
Na tej zaključni prireditvi so nastopili poleg domačinov in na-brežinskega otroškega pevskega zbora tudi nekateri učenci glasbene šole GM iz Trsta. Nastopili so namreč sledeči gojenci: Vilma Orel. Bruno Verša, Andrej Starec, Magda in Anamarija Bizjak, Marjan Kemperle, Igor Guštin, Valter Regent, Rajko Pipan, Silnan Kuret, Nada m Stojan Zer. jal, Jordan Cappelli, Silran Kralj in Edpin kapotec.
Vsi poslušalci so bili z nastopom zelo zadovoljni, saj so st sam i prepričali, da je jsožrtvoval-no delo profesorjev glasbene šole rodilo dober in lep uspeh. Nasto. pajoči so bili deležni toplega pri-znanja.
M. M.

Vreme včeraj: najvišja temperatura 30,3, najniija 208, ob 19. uri 27,2, vlage 45 odst.. zračni tlak 1007,2 stalen, veter 13 km vzhodni-severovzhodni, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 15,4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 19. junija Bogdan
Sonce vzide ob 4.Id in zato-.e ob 19.58. Dolžina dneva 15 43, Luna vzide ob 13.28 in zatone ob 1.04. Jutri PETEK, 19. junija Julijana
TISKOVNA KONFERENCA NA RAVNATELJSTVU VELESEJMA
Minister Ferrari-Aggradi bo v nedeljo svečano odprl XVI. mednarodni velesejem
Sodeluje 547 tujih in 510 domučih ruzstuvijuvcev - Odsotnost nujvečjih italijunskih industrijskih podjetij
Med pomembnimi gosti, ki bodo obiskali velesejem, bodo predsedniki trgovinskih zbornic iz glavnih mest desetih novih afriških držav. Grb za pobudo, ki je izvedena s pomočjo trgovinske zbornice in ministrstva za zunanje zadeve. Predviden je prihod kvalificiranih gospodarskih predstavnikov in naslednjih držav: Alžirije, Kameruna, Dahomeja, Gane, Kuwaita, Libije, Maroka, Nigerije, Tanganjike in Tunizije.
Za večerno zabavo pa bo skrbel petnajst dni razsvetljen vodomet, ki bo s prelivanjem barv ob zvokih glasbe uprizoril neke vrste posebnega baleta Vodomet so pripeljali iz Berlina in je že zabaval milansko občinstvo.
Generalni tajnik velesejma dr. Chiaruttini podaja svoje poročilo na tiskovni konferenci
V prostorih ravnateljstva tržaškega velesejma je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je predsednik velesejma G. Suttora najprej pozdravil predstavnike lokalnega tiska in radia, nato pa je generalni ravnatelj velesejma inž. Chiaruttini orisal osnovne značilnosti letošnjega XVI. tržaškega velesejma, ki ga bo v nedeljo ob 10.30 otvoril minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi in ki bo odprt do 5. julija.
Inž. Chiaruttini je poudaril, da je velesejem letos moral prebroditi resne težave, ker prvikrat niso prisotna največja italijanska industrijska podjetja. Zato pa se je struktura velesejma nekoliko spremenila, zlasti 'ker se je istočasno okrepila udeležba zalednih in prekomorskih držav.
Na velesejmu bo prisotnih 1.057 razstavljavcev, medtem ko jih je lani bilo 1.033, od tega je letos 547 ali 52% tujih razstavljavcev in 510 ali 48% domačih, lani pa jih je bilo 572 ali 55% domačih in 461 ali 45% tujih. Občutno se je torej okrepila udeležba tujih razstavljavcev, saj je v celoti na velesejmu prisotnih 33 držav in od tega devet z uradnimi razstavami in torej ena več kot lani.
Prvikrat je z uradno razstavo prisotna Zahodna Nemčija, ki bo razstavila predvsem konservirana živila, ker računa, da bo lahko tovrstne proizvode prodala na prekomorskih tržiščih za potrebe ladij in podobno. Indija sodeluje na velesejmu z dvema specializiranima državnima ustanovama, ki se ukvarjata s prodajo čaja in oreškov. Grčija je ponovno prisotna po štirih letih in je svoj paviljon usmerila v turizem in folkloro.
Lepe razstave so pripravile tudi države, ki so z uradnimi razstavami prisotne že vrsto let. Tako Avstrija in Jugoslavija, ki sodelujeta na velesejmu brez prekinitve od ustanovitve dalje. Avstrija bo letos predstavila plastične mase in to izdelke ter stroje za izdelavo in oblikovanje. Avstrija poleg tega sodeluje tudi na lesni razstavi, kjer prikazuje možnosti uporabe lesa v gradbeništvu
Jugoslavija sodeluje na treh sek-
torjih: s kolektivno razstavo tipičnih izvoznih proizvodov od rud do precizne mehanike, prehrane, kož, kristalov itd. Razstava omogoča obiskovalcu, da se spozna z izdelki, ki so predmet italijanskega uvoza. Na lesni razstavi sodelujejo največja jugoslovanska lesna podjetja, ki prikazujejo rezan les, polizdelke in vrsto finalnih proizvodov. Tu so predstavili tudi zanimivo prefabricirano hišo iz lesa. Končno je Jugoslavija še zastopana s prodajo na drobno.
Prvikrat je na velesejmu uradno udeležena Poljska, ki je do sedaj sodelovala samo s svojimi izvoznimi podjetji. Vrsto let sodelujejo še Kamerun, Brazilija, Madžarska in CSSR.
Inž. Chiaruttini je nato orisal letošnji velesejem po paviljonih in dejal, da bo v prvem paviljonu nasproti upravne zgradbe razstava tekstila, v prvem nadstropju pa kolektivna razstava združenih /aložnikov, ki bodo prvič prikazali tudi razne tehnične in vzgojne pripomočke.
Paviljon «A* ni občutil gospodarske konjunkture, saj v tem paviljonu razstavljajo električne gospodinjske aparate, za katere kriza ni opažena. Pač pa v paviljonu «B», ki je posveččn težki irieJ haniki, ne bo niti enega pomembnejšega zasebnega podjetja in raz^ stavljajo izključno podjetja IRI.
Pomembna bo prva razstava obrtništva, ki bo istočasno tudi prvi konkretni primer sodelovanja v deželnem okviru
Velesejem spremljajo tudi različna zasedanja in dnevi posvečeni posameznim udeležencem. Tako bo 2L junija otvoritev in istočasno dan Nemčije, naslednjega dne 22. junija bo jugoslovanski dan, 23. junija dan Avstrije, 24. junija CSSR, 25. junija Grčije in 26. junija Madžarske.
V soboto bo mednarodni dan lesa, ki bo letos še zlasti zanimiv in ko bo tudi pomembno zasedanje, posvečeno lesu. V nedeljo 28. junija bo vsedržavni kongres Al FIL in v ponedeljek 29. junija Vil mednarodno zasedanje o pohištvu. V sredo 1. julija bo dan Kameruna, 2. julija pogovor za
VRSTA DRUGIH STAVK
Začetek stavke kamnarjev in tekstilnih delavcev
Dane» dve uri »tavke v vseh obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu
V sindikalnem življenju je ta teden zopet močno razgiban. Poleg stavk uslužbencev Javnih skladišč in pristaniških delavcev, o katerih poročamo na drugem mestu, so te dni na vrsti še stavke drugih strok. Od torka na sredo so stavkali tiskarski delavci, tako da včerai niso izšli dnevniki. Včeraj so pričeli tridnevno stavko tudi delavci v kamnolomih, katere so se udeležili 98-odstotno, tako da je delo popolnoma počivalo. Včeraj zjutraj so se kamnarji in klesarji sestali v prostorih prosvetnega društva Igo Gruden v Nabrežini, kjer sta jim govorila o položaju in sedanjem sporu tajnik Nove delavske zbornice Calabria in tajnik njihove strokovne zveze Criscenti. Po skupščini je odšla delegacija delavcev k. županu Skerku in ga prosila, naj posreduje pri višjih oblasteh za rešitev spora, to je za pričetek pogajanj. Stavka se nadaljuje danes in jutri.
48-urno enotno stavko sta napovedala oba sindikata delavcev tekstilne stroke v treh tovarnah v industrijskem pristanišču in v Tržaški konopljarni. Stavka se je pričela sinoči ob 22. uri in se konča jutri zvečer ob isti uri. Danes ob 10.30 bo na sedežu Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta enotna skupščina stavkajočih delavcev. Ves čas stavkovnega gibanja so tudi ukinjene nadure in praz-niško delo.
Danes popoldne bo tudi dveurna stavka delavcev vseh obratov CR DA (ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev, ravnateljstva) ter Tržaškega arzenala in ladjedelni ce Sv. Roka v Miljah. V obratih CRDA bodo zapustili delo ob 13.30 v Tržaškem arzenalu in v Sv. Roku pa ob 14.15. Delavci nočnih izmen pa bodo stavkali v petek in soboto. Razen tega je ukinjeno vse nadurno in prazniško delo.
Stavko sta napovedala oba sindikata kovinarjev enotno, ker se vodstva omenjenih podjetij nočejo pogajati z njima gleda določit-
ve proizvodnih nagrad. To njihovo ravnanje pa je v nasprotju delovno pogodbo, ki določa pogajanja po posameznih podjetjih, ter ogroža delavske pridobitve. Proizvodna nagrada mora namreč biti povezana z delovno storilnostjo, k> j* različna od podjetja do podjetja. Vodstvo teh podjetij z državno udeležbo pa bi hotelo določiti kar povprečno proizvodno nagrado, s čimer bi odpadla potreba po razčlenjenih pogajanjih. Zato so na zadnjih pogajanjih tudi zavrnili zahtevo sindikatov, da bi jim dali na razpolago podatke, po katerih bi se lahko sklepalo, koliko se ie proizvodnost povečala. Toda sindikati se ne bodo odrekli tem podatkom. Na podlagi teh podatkov bi določili najnižjo osnovo za nagrado, to je 7 odst. ter vrednost vsake točke porasta proizvodnosti.
okroglo mizo o založništvu in modna revija, 3. julija VIII. vsedržavno zasedanje o produktivnosti in končno v nedeljo 5. julija deželno srečanje obrtnikov.
Šolniki in dijaki iz Istre v Italijo
V kratkem bo v gosteh v Italiji skupina šolnikov in študentov italijanske narodnosti iz Jugoslavije. To potovanje je sad sporazumov zadnjega sestanka mešanega odbora za manjšine. 25 šolnikov italijanskih šol iz Istre se bo udeležilo seminarja za spopolnjevanje v Rivi na Gardskem jezeru, ki bo trajal 10 dni. Nato bodo obiskali Milan, Mantovo, Verono in Benetke. Dijaki višjih srednjih šol iz Istre pa bodo obiskali nekatera druga mesta. Sest maturantov je izreklo željo, da bi obiskali Rim.
NAPET POlOŽfl) V PRISTANIŠČU
Uslužbenci Javnih skladišč so od včeraj zopet v stavki
Predvčerajšnjim so šli uslužbenci v povorki po mestu
Položaj v pristanišču je še vedno napet in nič ne kaže, da bi se nameravalo ravnateljstvo Javnih skladišč pogajati s sindikati uslužbencev. Včeraj ob 8. uri se je končala stavka uslužbencev Javnih skladišč, ki se je pričela že v ponedeljek. V torek pa so šli uslužbenci teh skladišč v povorki po mestnih ulicah, da bi opozorili meščanstvo na svoje zahteve. Povorka je potekala v redu. Pristaniški delavci pa so v torek stavkali od 12. ure dalje v znak solidarnosti z uslužbenci Javnih skladišč ter se zjutraj z njimi vred vrnili na delo.
Uslužbenci Javnih skladišč pa so zopet stopili v stavko včeraj ob 14. uri in bodo stavkali do 8. ure danes. Pristaniški delavci pa niso opravljali nadurnega dela od 17. ure dalje. To bo seveda zopet škodovalo prometu v pristanišču, zaradi česar bi se moralo vodstvo Javnih skladišč končno zganiti ter začeti pogajanja s sindikati. Po drugi strani pa bi moralo končno doseči od oblasti, da bi olajšali Javnim skladiščem izdatek za promet z vagoni v pristanišču, ki jih močno bremeni.
Seja miljskega občinskega sveta
Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, ki je v glavnem odobril nekatere sklepe občinskega odbora. Najprej je župan Gastone Millo odgovoril na vprašanja nekaterih svetovalcev glede prometa skozi mesto in popravila
S TORKOVE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Ustanovili bodo tečaje za bolničarke v pokrajinski umobolnici pri Sv. Ivanu
Pri sestavi osnutka za spremembo staleža osebja umobolnice bodo upoštevali tudi nekatere predloge sindikalnih organizacij
V tirek je bila redna seja tržaškega pokrajinskega sveta, na kateri so razpravljali skoraj izključno o popravkih staleža osebja pokrajinske umobolnice in pridruženih zdravstvenih ustanov.
V začetku seje je socialno skrbstvo Co
Veleposlanik ZDA Reinhardt v Trstu
Včeraj je prispel na obisk v naše mesto veleposlanik ZDA v Italiji G. Frederick Reinhardt. Veleposlanika, katerega je spremljal generalni konzul ŽDA v Trstu Edvard Allen Fidel, je sprejel na vljudnostni obisk predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini in se z njim zadržal v daljšem razgovoru. Dr. de Rinaldini je gostu na njegovo lastno željo razložil delovanje in kompetence nove dežele ter delovanje deželnih uradov.
Včeraj dopoldne j« dr. de Rinaldini vrnil obisk kvestorju dr. Pa-ceju, nato pa je sprejel še vojaškega poveljnika Trsta gen. Gua-dagnija.
Včeraj zjutraj je veleposlanik ZDA, ki ga je spremljal ameriški konzul v Trstu opravil vljudnostni obisk tudi pri vladnem komisar ju dr. Mazzi,
e odbornik za orberi prečita! vprašanje, ki mu ga je postavil komunistični svetovalec Colli, v zvezi s sklepom odbora, s katerim je bila Pomožna ustanova za socialno pomoč (EAAS), pooblaščena, da zbira podatke za pokrajinsko upravo, ki se nanašajo na pomoč in oskrbo otrok od 6. do 15. leta starosti, kakor tudi, da izvaja nadzorno službo v zvezi s pomočjo tem otrokom. Svetovalec nadalje izraža svojo zaskrbljenost zaradi odločitve pokrajinske uprave, ki bi lahko negativno vplivala na delovanje tega važnega socialno-pod-pornega sektorja pokrajinske u-prave. Zato je svetovalec vprašal odbornika, ali bi ne bilo primerno, da bi o tem razpravljal in odločal pokrajinski svet.
Odbornik Corberi je v svojem odgovoru dejal, da odbor ni prevzel nobenih obveznosti in ni pod pisal nobene konvencije z omenjeno ustanovo, ki bi lahko povzročila zaskrbljenost, ki io izraža svetovalec. Potem ko je naštel najrazličnejše vire informacij, ki jih mora pokrajinska uprava izkoristi ti pri ugotavljanju stanja in potrebe posameznih otrok preden jih vzamejo v svojo oskrbo ali jim dajo določeno podporo, in katere zbirajo neposredno pristojni uradi pokrajinske uprave, je dejal, da se je odbor odločil nasloniti se ta di na ustanovo EAAS. Ta ustano-va, je dejal odbornik, deluje že deset let na socialno - podpornem področju, ima specializirano osebje, obširno kartoteko in vse druge možnosti, da lahko v najkraj šem času »nudi točne podatke, ki jih pokrajinska uprava potrebuje. Nato je odbornik zagotovil, da u-stanova EAAS dela vse po naročilu pristojnih uradov pokrajinske uprave, ki imajo neposredno nad zorstvo nad vsem delovanjem za pomoč in oskrbo otrok od 6. do 15. leta starosti.
Zatem se je nadaljevala razprava o spremembah staleža osebja pokrajinske umobolnice. Prvi je spregovoril odbornik Degano, ki je dejal, da se ureditev vprašanja staleža osebja vleče že mnogo let, kot so to ugotovili na pretekli se ji tudi svetovalci opozicije, ter da je pokrajinska uprava sedaj sklenila, da ga začasno reži, dokler ne bo izglasovan v parlamentu zadevni zakon.
Odbornik je zelo ostro natopil proti sindikalnim organizacijam (razvidno je bilo, da je bil njegov nastop v tem pogledu precej o-sebnega značaja), ki očitajo pokra' jinski upravi, da je sestavila osnutek sprememb, ne da bi se o tem poprej kaj dogovorila s sindikalnimi predstavniki, kakor tudi, da ni upoštevala mnogih predlogov ki so jih sindikalne organizacije predložile že preteklega januarja. Nato je odbornik pojasnil, da je odbor sedaj sprejel skoraj vse glavne zahteve sindikatov ter da bo proučil in gotovo sprejel še nekatere predloge, ki j ih je Delavska zbornica poslala te dni s pismom, da bo sprejela spremerci be staleža omenjenih uslužbencev, če bodo upoštevali te njene poslednje predloge.
Po teh pojasnilih se Je razprava zelo mirno nadaljevala. Tudi svetovalci opozicije so ugotovili, da če bi odbornik, ko je predložil osnutek sprememb, povedal to, kar je povedal na torkovi seji, bi gotovo ne prišlo do nekaterih ostrih kritik na račun odbora. Komuni-stični svetovalec Tominec pa je priporočil odboru, naj sprejme predloge sindikatov in naj za bodoče poskrbi, da bodo odnosi med
pokrajinsko upravo in sindikati bolj odkriti, isto pa da velja tudi za sindikalne organizacije. Razprava se sicer še ni zaključila, ker je predsednik sporočil, da bo odbor celotno zadevo še proučil in da bo na prihodnji seji predložil svetu v odobritev osnutek s popravki.
Končno so na seji še odobrili sklep o ustanovitvi tečajev za bolničarje v umobolnici in v bolnišnici za kronične bolezni. Ta tečaj je predviden tudi v novem začasnem staležu osebja dveh bolnišnic, kjer je rečeno, da bodo odslej naprej na novo zaposlovali samo bolničarje, ki so se usposobili na dvoletnem notranjem tečaju.
gajajo za sklenitev sporazuma v zvezi z deželnim programom in sestavo deželnega odbora. Sestanek so odložili na danes zjutraj ob 10 uri, ker se še ni vrnil iz Rima vodja KD dr. Barzanti, ki je odpotoval dol, da bi se posvetoval z osrednjim vodstvom stranke glede rezultatov dosedanjih pogajanj, V Rim pa je odšel tudi senator Bonacina, da bi seznanil vodstvo PSI z doseženimi okvirnimi sporazumi. Vse kaže, da bo danes zadnji sestanek delegacij štirih strank ter da bodo dosegle dokončni sporazum. O njem se bodo konec tedna izrekla vodstva štirih strank, prav tako bodo izrekle svojo besedo tudi skupine svetovalcev teh strank.
Da bo dosežen sporazum, sklepajo tudi iz vabil, ki jih je predsedstvo deželne skupščine poslalo svetovalcem na sejo deželnega sveta, ki bo v sredo 24. t.m. in katerega dnevni red vsebuje tudi izvolitev predsednika deželnega odbora. Ce ne bo kakšnih presenečenj na sestanku vodstev strank, bomo torej kmalu dobili tudi predsednika odbora in odbor, tako da ne bo deželna ustanova več ostala «brez glave».
cest od Sv. Florijana do Lazareta ter od Campor do Lazareta. Glede ceste Sv. Florijan - Lazaret je župan dejal, da bi morala pokrajinska uprava dodeliti nadaljnjih 12 milijonov lir, da bi to cesto dokončno uredili in popravili. Glede ceste Campore - Lazaret je dejal, da se bodo dela začela v pri-hodmih dneh; vprašanje prometu po mestnih ulicah pa je zelo zapleteno in ga je treba dobro proučiti.
Med drugim je občinski svet o-dobril sklepe odbora, da se zviša minimalna obdavčljiva vsota glede družinskega davka na 350.000 lir, da se za predstavnika manjših občin v upravnem svetu ustanove IACP imenuje nabrežinski župan Albin Škrk in da se občinskim u-službencem poviša posebna dopolnilna nagrada.
Predvčerajšnjim pa je bila seja občinskega odbora, ki je med drugim sklenil, da se za javno razsvetljavo po predmestnih ulicah postavi 92 novih žarnic. Župan je odboru sporočil, da so zdaj v teku dela za kanalizacijo v Stramarju, za asfaltiranje notranjih cest in ulic, za razširitev šole v Žavljah in za ureditev nekaterih zunanjih cest.
Stavka delavcev opekarne Valdadige
Včeraj so na uradu za delo razpravljali o odpustitvi 12 delavcev v opekarni Valdadige pri Orehu. Razpravljanje ni imelo uspeha, ker je ravnateljstvo pripravljeno skrčiti število odpustov samo na 10. V protest proti temu so delavci včeraj opoldne zapustili delo in stavkali do polnoči.
Sklepi za zagotovitev miru turistom
Včeraj je bil na prefekturi sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki turističnih ustanov, ki so sklenili, da bodo načeli široko akcijo, da zagotove turistom več počitka in miru. Sporazumno s prometno policijo in z mestnimi redarji bodo uvedli službo patruliranja, katerega namen bo preprečevati trušč in ropot, male sleparije kramarjev in prodajo po previsokih cenah sploh.
Zopet €Luči in zvoki» v miramarskem parku
V soboto se bodo v miramarskem parku ponovno začele predstave «Luči in zvoki». Prvi dve predstavi bosta v italijanščini ob 21 in ob 22.15. Predstave bodo v naslednjih dneh tudi v nemščini in v angleščini po naslednjem programu: v ponedeljkih ob 21. uri v angleščini v izvedbi igralcev «Old Vic» iz Londona in z glasom italijanskega tenorista Giuseppa Di Stefana; v ponedeljkih ob 22.15 v italijanščini; v torkih, četrtkih in sobotah ob 21. uri in ves teden ob 22.15 v italijanščini z Lillo Brignone in Giannijem Santucciom; v sredah, petkih in nedeljah ob 21. uri v nemščini z igralci «Burgtheatra» z Dunaja.
Skozi vso sezono bo posebni avtobus vozil s Trga Goldoni do vhoda v miramarski park in nazaj.
DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ v TRSTU
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
V sredo druga seja deželne skupščine
Danes nadaljevanje pogajanj 4 strank
Včeraj bi se morali zopet sestati predstavniki KD, PSI, PSDI in PRI, ki se že več tednov po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiimiiimniii
ROJSTVO MEDNARODNEGA CENTRA ZA TEORETSKO FIZ1KO
Svečana otvoritev na univerzi polaganje temeljnega kamna v Miramaru
Obeh svečanosti se bosta udeležila generalni ravnatelj mednarodne atomske agencije na Dunaju prof. dr. Eklund in minister za raziskave Arnaudi
Danes ob 10. url bo v glavni dvorani univerze svečana otvoritev mednarodnega centra za teoretsko liziko mednarodne atomske agencije z Dunaja. Svečanosti se bodo udeležili poleg najvišjih predstavnikov krajevnih oblasti, univerze in drugih tržaških ustanov, minister za znanstvene raziskave Arnaudi, številni domači in tuji znanstveniki, ki jih bo vodil generalni ravnatelj mednarodne atomske agencije z Dunaja švedski profesor dr. Eklund.
Ob 11.30 bodo predstavniki oblasti in gostje odšli na Miramar, kjer bodo položili temeljni kamen bodočega stalnega sedeža mednarodnega centra za teoretsko fizlko in naselja za znanstveno in tehnično osebje ter za štipendiste, ki bodo obiskovali omenjeni center. Ob 13.15 bo letovlščarska in turistična ustanova priredila postom kosilo v restavraciji «Orchidea» v Grljanu.
Popoldne ob 18. uri bo Imel generalni ravnatelj mednarodne atomske agencije z Dunaja prof. Eklund v prostorih časnikarskega krožka tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložil pomen in vlogo bodočega novega mednarodnega središča za teoretsko fizlko.
Sestanek aktiva gradbenih delavcev
Danes ob 18.30 se sestane na sedežu FILLEA-CGIL aktiv pokrajinskega sindikata gradbene stroke, ki bo razpravljal o položaju na našem področju, o načrtih za gradnjo ljudskih hiš ln urbanističnem zakonu.
Avto na pločnik: trije dijaki ranjeni
Trije dijaki so včeraj zjutraj postali žrtve kaj nenavadne nesreče. Ko so hodili po pločniku v Ul. sv. Frančiška proti šoli v Ul. Rismondo, je na vogalu med tema ulicama prišlo do trčenja dveh avtov, od katerih je eden zaradi
sunka zavozil na pločnik in se zaletel v dijake.
17-letnega Saura Rabusina iz Ul. Aldegardi 26, 14-letnega Francesca Streklja iz Ul. Pascoli 31 in 16-letnega Giorgia Puntarja iz Ul. Favetti 7, so z avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so samo Rabusina sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 do 20 dneh zaradi udarca in ran po zatilju, čelu, desni ličnici, nosu in desni podlakti. Streklju in .Puntarju pa so samo nudili prvo pomoč Strekelj bo okreval v 5 dneh, pobil se je samo po zatilju, Puntar pa se je opraskal po levem kolenu in bo ozdravel v 3 dneh.
Na kraju nesreče so potrebne formalnosti o nesreči opravili karabinjerji s postaje v Istrski ulici.
Neroden padec usoden za kmeta
Na ortopedski oddelek bolnišni-
ce, kamor so ga prepeljali z avtom RK, so predvčerajšnjim zjutraj sprejeli s pridržano prognozo 74-letnega kmeta Martina Rupla s Proseka 257 zaradi verjetnega zloma desne stegnenice. Rupel se ponesrečil že prejšnjo soboto, ie nerodno padel v spalnici, vendar je komaj predvčerajšnjim zaprosil za zdravniško pomoč.
fo
Razlita kislina opekla delavca
Žrtev nesreče na delu je postal predvčerajšnjim popoldne 43-letni delavec Giacomo Levi iz Ul. Pa-dovan 12, ki se je s kislino opekel po obrazu, prsih in udih. Levi je na motorni ladji «Bovec», zasidrani v Tržaškem arzenalu, vlival kislino na neko varovalko. Nenadoma se je pretrgala gumijasta cev, ki je dovajala kislino, ta pa je brizgnila na delavca. Levija so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek zaradi opeklin
prve in druge stopnje. Zdraviti se bo moral od 20 do 30 dni.
Tri tragične smrti v enem samem dnevu
V torek so tri osebe v našem mestu tragično preminule. V Ul. Cavez-zani 2 je skočila z okna v četrtem nadstropju 64-letna Rosa Nardari, ki Je že dalj časa bolehala. Izdihnila je med prevozom v bolnišnico zaradi hudih notranjih poškodb. Uro kasneje je 64-letna Orsola Bregar por. Vecchio iz Ul. Campanelle 189 našla svojega moža, 73-letnega upokojenca Giulia Vecchia, obešenega v majhni zgradbi na vrtu, kjer je hranil razno orodje. Ko so prihiteli reševalci, za nesrečneža ni bilo več pomoči. Tudi Vecchio Je že dalj časa bolehal.
Okrog 10. ure dopoldne pa se je s strelom lz lovske puške naravnost v srce, usmrtil 25-letni trgovec Claudio Sumberaz-Sotte iz Ul. Ana-nian 4/1, solastnik trgovskega podjetja bratov Sumberaz-Sotte v Ul. Galattl. Ker Claudia ni bilo popoldne domov, je bila njegova sestra v skrbeh in ga je šla iskat. Ker so bila vrata urada zaprta, Je v skrbeh pozvala gasilce. Ti so vrata vdrli, ker pa v uradu ni bilo nikogar, so vdrli še v vrata v skladišče, kjer so zagledali na tleh že mrtvega Claudia, poleg njega pa lovsko puško znamke «Franz Sodia-Verlag» s štirimi naboji, od katerih Je bil eden izstreljen. Sodni zdravnik Je ugotovil, da Je smrt nastopila okrog 10. ure. Vzroki tragičnega dogodka niso znani. Ni pa izključeno, da Je Sumberaz-Sotte, ki zapušča ženo ln otročička, postal žrtev nesreče, ko je čistil puško.
• Z odlokom ministrstva za zdravstvo morajo biti vse osebe, ki pridejo z letalom lz Bom-baya v Indiji, takoj podvržene pro-filaktlčnim ukrepom proti koleri. Osebe, ki bi prišle na tržaško področje lz omenjena kraja, morajo biti takoj prijavljene zdravstvenemu funkcToneriu.
priredi v soboto, 20. junija ob 21. uri
v Avditoriju v Trstu
ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV
z uprizoritvijo Cankarjeve drame
JAKOB RUDA
Nastopajo:
JAKOB RUDA, posestnik na Drenovem - Igor Jogan; ANA, njegova hči - Tanja Prinčič; MARTA, njegova sestra - Anica Trento- IVAN DOLINAR, slikar - Matjaž Bidovec; PETER BROS. pod. jetnik - Boris Fabjan; DOBNIK, posestnik - Dani Jo Možina; ALMA, njegova hči - Marija Strekelj- KOŽELJ, inženir - Marijan Kravos- JUSTIN,, učitelj - Stojan žerjav; KOŠUTA, prejšnji pisar - Boris Karis; PRVI DELAVEC - Aleksander Pertot; DRUGI DELAVEC - Simon Kralj; TRETJI DELAVEC - Ivo Stegu; GOSTJE: Rado Škerl, Milena Šušteršič, Igor Simonič in Mira Stegu
Predstavo je pripravil z dijaki prof. Jože Peterlin.
Sceno so izdelali dijaki.
Vstopnice so na prodaj v Tržaški knjigami in na Znanstvenem liceju ter eno uro pred predstavo v avli Avditorija. Ob 20.30 bo v prostorih pred Avditorijem otvoritev slikarske razstave učencev višjih srednjih šol. Razstavo so pripravili dijaki s svojim profesorjem risanja Avgustom Černigojem.
Razstava bo odprta tudi v nedeljo.
GLASBENA MATICA V TRSTU
priredi v nedeljo, 21. junija ob 18. uri v Avditoriju
ZAKLJUČNO PRIREDITEV GLASBENE ŠOLE Sodelujejo orkester Glasbene Matice, zbor harmonik ter mladinska pevska zbora iz Trsta in Nabrežine.
Vljudno vabljeni!
SOLSKE RAZSTAVE
Na slovenskem učiteljišču pri Sv.
Ivanu je razstava risb in slik dijakov. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. do 12. In od 15. do 17. ure.
ŠOLSKE VESTI
Srednja in strokovna šola v Dolini
priredita v nedeljo 21. t.m. ob 16. in 20. uri zaključno šolsko prireditev v Doilim-i. Vabljeni starši in prijatelji mil adine.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. io 17. }uoija 1964 se Je v Trstu rodilo 22 otrok, umrlo sa je 20 oseb.
UMRLI SO: 75-letna Maria Tamaro por. Penso, 79-letna Elisabetta Vese) 78-letni Giuseppe Bradetic-h, 48-letna Adel a Crisciani por. Russo, 57-letna Maria Cociani, 65-letm Felice Deluca,
AVSTRALCI, ITALOAVSTRALCI, A-meričani, Angleži, Portugalci, Spanci, Francozi, Švicarji, Nemci, Holandci, Danci. Norvežani, Eskimi, ki prihajajo v Italijo, bi se takoj poročili z Italijankami Pisati dopisnico (ali razglednico) na naslov Club «Eureka» casella 5013, Roma.
AUSTRALIANI, Italoaustraliant, A-
mericani, Inglesi, Portoghesi, Spagnoli, Francesi, Svizzeri, Germanici, O-landesi, Danesi, Norvegesi, Esquimesi, venendo In Italia, sposerebbero sollecitamente Italiane Raccomandasi scrivere su cartolina postale (o Illustrata) al Club «Eureka»; Casella 5013. Roma.
Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu sporoča star-som dijakov, ki imajo popravne izpite, da se bo tudi letos vršil
TEČAJ
ZA POPRAVNE IZPITE
Kakor vsako leto, bo tudi letos tečaj od 1. do vključno 31. avgusta
Doslej je bil tečaj prirejen samo za nižješolce; LETOS PA SPREJEMAMO V TEČAJ TUDI VISJEŠOLCE.
Ker se bo tečaj vršil le ob zadostnem številu prijav in vzamejo priprave precej časa, prosimo vse one, ki so se odločili, da vpišejo svojega otroka v tečaj, da ga prijavijo še ta mesec, t. j do 30. junija. Za male maturante je rok za prijavo podaljšan na TRI dni po objavi izidov mature.
Prijave sprejema uprava Dijaškega doma v Ulici Ginnastica 72 (ali Campo S. Luigi 11) vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
Tam dobite tudi vsa podrobna pojasnila.
Uprava
Slovenskega dijaškega doma v Trstu
Nazionale 16.00 «Il patto dei cinque».
Arcobaleno 15.30 «I magnifici sette» Technicolor. Paul Brynner.
Excelsior 16.00 «L’uomo che vide il suo cadavere». Vistavìsion.
Fenice 16.00 «Donne calde d’estate». Technicolor, prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «Il braccio sbagliato della legge», Peter Seilers.
Alabarda 16.30 «I violenti». Technicolor. Charlton H-eston, Ann Baxter.
Filodrammatico 16.30 «Mondo matto al neon». Technicolor, prepovedano mladini.
Aurora 16.30 «L’uomo senza paura».
Cristallo 16.30 «Quello che parla per primo», Jean Paul Beimondo. Prepovedano mladimi.
Capitol 16.30 «Il ballo delle pistole», Dean Diurean.
Garibaldi 16.30 «Al di I£ dell'orrore». Michael Simmons. , Prepovedano mladini.
Moderno 16.00 «Rodaggio matrimoniale», Anthony Franciosa. Jane Fonda. Zadnji dan.
Astra 16.30 «I fi-ali del diavolo».
Astoria. Počitek.
Vittorio Veneto 16.30 «La notte e il desiderio», Charles Boyer, Pascale Petit. Prepovedano mladini
Abbazia 16.00 «Il segno del coyote». Technicolor. F. Casanova, M. L. Gadlcia.
Ideale 16-30 «Johnny Concho», Frank Sinatra.
Marconi 15.00 «L’albero della vita», Technicolor.	-
KINO NA PROSTEM
Marconi- 20,45 «L’albero della viti», Teehn icolor.
Paradiso 20.15 «IL PRIGIONIERO DI GUAM». Technicolor. J. Hunter, M. Thompson, B. Perez.
Ljudska prosveta
Slovensko planinsko društvo priredi' večer diapozitivov z društvenih izletov 19 junija ob 20.30 Kdor želi sodelovati s svojimi deli, naj se javi pri Visiniju v Ul. Roma 13.
66-le-tral Armando Lussi, 84-lelna An. toni a Kovačič vd. Prodan, 65-ietna Mari« Benvin, 60-letna Giovanna Za. tičih por. Slivar, 81-Ietni Saverio De Francesca, 85-letna Alma Hofmann, 68-letni Faustino Ohelli, 84-letnl Oreste FaelM, 74-letma Giovanna CebokVi por. Kneze vieti. 67-letni Carlo Ltgot-tl, 70-letnl Giovanni Pailaga. 66-letni Giulio Scnerli, 72-lftrvl Antonio Sin-cich, 83-ietrvi Carlo Ortolani.
Razna obvestila
OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE
Upravni odbor sklicuje redni letni občni zbor Glasbene Matice za 2. julij t.l ob 20. uri v društvenih prostorih v Ulici Ruggero Manna, 29.
Mali oglasi
PODI la pokrivala t» pode, preproge In sintetične preproge za hodnik» iz plastike, gume, Moquette ln Mera klon. Beneške zavese po meri, zastori, Cinz iavatex, prevleke lz Plastike.
A.R.P. ITALPLAST — Trg Ospedale št. 6, Tel. »5-119
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (15. — 21.)
Blasoletito, Ul.	Roma	16;	Al	Ga-
leno, Ul. S. Oiltn0 36; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Sant’Anna, Strada di Fiume 63; Davanzo, Ul. Bernln-I 4; Godina, All’Igea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Mon-torsino 9.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (15. — 21.)
Biasoletto, Ul.	Roma	16;	Al	Ga-
leno, Ul. S. Olino 36; Alla Madonna del Mare, Largo	Piave 2; Sant'Anna,
Strada di Fiume	63.
Slovensko planinsko društvo prire. dl dvodnevni Izlet 28. In 29, junija na Pokljuko z vzponom na Tošč. — Vpisovanje v Ulici Ceppa v uradnih urah.
POPRAVEK
Pri navedbi izida glasovanja občinstva na II. reviji slovenske popevke Trst 64, smo pri popevki «Tržaške lučke», ki se Je uvrstila na 3. mesto, pomotoma navedli, da Je besedilo popevke napisal Drago Žerjal. Drago Žerjal Je napisal le melodijo, avtor besedila pa je Edvard Martinuzzl starejši.
CINE FOTOMATKRIALE
S EC V UN
Trst, UL Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje ln znance, naj gu obiščejo.
Hvalni
LINEA,
Ulica Carducci, 4
Moderni moški da prednost športni modi...
PIRELLICONFEZIONI: za poletje! Fresco, lahko «Wash and Wear», MARRAKECH, obleka največjega uspeha, s katero se začenja poletna sezona... Garantirana znamka za vsako eleganco; PIRELLICONFEZIONI I V prodaji pri LINEA, Ulica Carducci, 4 Trst.
Osebje govori slovensko, hrvaško, angleško in nemško.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trai - (JI. a«. K rit n čl fckii 29 1 elelou «1-792
N O V O «
Cronln:
Cltadela	L 1.700
Walt Disney:
V svetu narava	L 1.100
TRGOVINA ČEVLJEV
ZA POLETNO SEZONO ELEGANTNI MODERNI
UDOBNI
«VLIT
ALTA MODA
immiiiHimiiiiiiiihiiiHiimmmmiimiiimiiHi
Milji»- VIA GALLINA IJ
RmfflffiRIMniniRlliillilHHlUiiimiHIMmRR
// TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Trije odvetniki za 2 obtoženca v zadevi združenih bolnišnic
Gre za predstavnika podjetja «Impianti idrotermici» iz Padove
Na zadnjih dveh zasedanjih kazenskega sodišča, ki sodi dr. Sterni, inž. Cisilinu in ostalim obtožencem zaradi znanega škandala v združenih bolnišnicah, so bili na vrsti zagovorniki dveh postranskih obtožencev: inž. Gantona in dr. Maretta, ki sta zastopnika podjetja «Impianti idrotermici iz Padove.
Obtožnica dolži omenjena predstavnika, da sta skupaj z glavnimi obtoženci zagrešila več prekrškov. Gre za aktivno in pasivno podkupovanje javnih funkcionarjev, za goljufije pri javnih dobavah, za navadne goljufije in za ponarejevanje javnih listin.
Obtoženca iz Padove zagovarjajo odvetnika Salmazo in Vescovini iz Padove ter odv. Flora iz Trsta. Predvčerajšnjim je govoril odv. Salmazo, včeraj pa odvetnika Flora in Vescovini.
Zagovorniki so si sicer razdelili posamezne obrambne naloge, toda v bistvu so nastopili v okviru e-notnih smernic. Njihova skupna teza je bila: inž. Canton in dr. Ma-retto nista zagrešila nobenega prekrška, ker sta vedno in v vsakem oziru upoštevala želje in u-
kaze tedanjih dejanskih voditeljev združenih bolnišnic: dr. Stena in in. Cisilina. Ti dve osebnosti sta veljali tedaj za dejanska poglavarja v upravi združenih bolnišnic ter sta razpolagala z neomejeno oblastjo. Podjetje «Impianti idrotermici» ni imelo druge izbire kot upoštevati želje in ukaze dr. Stena in inž. Cisilina. Kako je sploh mogoče govoriti o podkupovanju javnih funkcionarjev, o goljufiji pri javnih dobavah in podobno, ko pa je podjetje investiralo pri gradnji treh parnih kotlov za ogrevanje v glavni bolnišnici 30 milijonov lir ter ni sploh prejelo niti beliča? V resnici bi lahko podjetje tožilo združene bolnišnice za povračilo škode, ki jo je utrpelo zaradi nesrečnega izteka pogodbe, ki io je podpisalo z upravo bolnišnic.
V tem okviru so zagovorniki nastopili s svojimi izvajanji ter srdito napadli posebno nekatere priče: v prvi vrsti uradnega izvedenca inž. Tassinari j a in posredno tudi strojevodjo Forestija.
Odv. Salmazo je konkretno skušal spodbijati ves tisti del obtožnice, ki navaja pomanjkljivost pri izvajanju del, ki zadevajo tri ogre-
v nekaj urah brezhiben motor za vaš avto!
Fiat razširja
SERVIS
s tem da širokemu krogu lastnikov modelov 500 D, 600, 600 0r 1100 V -raenih- «#'■
izvedbah, nudi ugodno možnost takojšnje zamenjave motorja, ki je pred generalnim popravilom, z drugim že generalno popravljenim v lastnih delavnicah ter gotovost najbolj natančnih tehničnih kriterijev z izključno uporabo originalnih nadomestnih delov Fiat.
največji prihranek časa ■ ugodni pogoji - trimesečno jamstvo • brez vsake formalnosti
Po vsej Italiji je organizacija Fiat (podružnice, zastopništva, pooblaščene mehanične delavnice, pooblaščene trgovine za nadomestne dele) na razpolago za vsa pojasnila o podrobnostih glede
SERVISA TAKOJŠNJE ZAMENJAVE MOTORJEV
HAT
Podružnica v Trstu
Ul. Campo Marzio 12 tel. 31985/6/7/8/9
Amona
predvaja danes, 18. t. m. ob 18. uri Lux film:
wmim-n
«
(TOVARIŠI)
Igrajo:
MARCELLO MASTROIANNI RENATO SALVATORI GABRIELA GIORGELLI FOLCO LULLI in drugi
liiMO «uti»» pkoxkk
predvaja danes, 18. t. m. ob 19.30 url vesel in zabavni film:
«FACCIA DI BRONZO»
Igrajo: ROBERT MITCHUM in MARTA HYER
vaine kotle. Zagovornik je še posebej vztrajal glede okoliščine zamude pri izročitvi dograjenih naprav, trdeč, da je prišlo do zamude edinole po krivdi bolniške u-prave, ki je izrecno zahtevala, da se v določenem trenutku dela u-stavijo, ker bi bila sicer nevarnost, da ostane bolnišnica brez o-grevalnih naprav. Zaradi tega je odv. Salmazo zahteval, naj sodniki oprostijo njegovega varovanca Maretta vseh obtožb, ker ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja.
Na včerajšnji obravnavi je govoril najprej odv. Flora, ki zagovarja inž. Cantona. Branilec je posvetil dobršen del svojega govora čisto pravni analizi obtožnice, ki zadeva njegovega varovanca. Pri tem je ostro bičal zakoreninjeno težnjo, določenih krogov italijanskih juristov, da zaostrijo brezpredmetno igračkanje s paragrafi. V tem primeru je treba soditi ne na podlagi splošnih načel, temveč upoštevajoč konkretne oblike namišljenih prekrškov. Tudi odv. Flora je zaključil svoj govor z zahtevo popolne oprostitve svojega varovanca.
Na kraju je spregovoril še odv. Vescovini, ki je med drugim omenil, da je zastopnik zasebne stranke odv. Cuccagna zahteval več kot 6 milijonov lir odškodnine. Pripomniti je treba, je dejal odv. Vescovini, da so združene bolnišnice prejele od podjetja «Idrotermici» okoli 6,8 milijonov lir kavcije. Dokazati bi bilo treba, da je podjetje oškodovalo združene bolnišnice za večjo vsoto in šele potem bi se lahko govorilo o podkupovanju. goljufiji in podobno.
Obravnava se bo nadaljevala jutri.
NA OBČINSKI SEJI V PONEDELJEK ZVEČER
Sprejet tudi računovodski del proračuna občine Gorica za L1964
Zanj so poleg svetovalcev Krščanske demokracije gla-sovali tudi trije svetovalci Slovenske demokratske zveze
Računovodski del proračuna go-riške občine za leto 1964 so sprejeli z absolutno večino glasov na ponedeljski seji. Zanj niso glasovali samo demokristjanski svetovalci kot za županovo poročilo, ki spremlja proračun, ampak so svoj glas za računovodski del pristavili še trije svetovalci Skupne slovenske liste. Podpora teh treh svetovalcev je bila, kakor vse kaže, dosežena na podlagi pogajanj med Krščansko demokracijo in Skupno slovensko listo. Če bi tudi za računovodski del svetovalci glasovali na takšen način kot so glasovali o županovem poročilu, tedaj bi bilo oddanih samo 20 od 40 glasov, kar po zakonu ne bi bilo dovolj.
Odv. Sfiligoj, ki je s tem v zvezi podal glasovalno izjavo, je svoj pritrdilni glas opravičil s tem, da v računovodskem delu ni za slovensko manjšino škodljivih zadev.
Med obravnavo posameznih postavk so številni svetovalci zahtevali pojasnila ter postavljali svoje predloge. Svetovalec PSI dr. Sancin je med drugim prosil odbornika za personalne zadeve Agati-ja, naj bi prihodnjič podal po-
ročilo o dejavnosti Pro Loco, da bi slišali, kar je ta organizacija napravila in da bi mogli potem izreči nekatere pomisleke o njeni dejavnosti. Vprašal je tudi župana, kako je z izgradnjo novega pevmskega pokopališča, za katerega so načrti že izgotovljeni in se mora vprašati še prebivalstvo, če se strinja z novo lokacijo. Na sve-tovalčevo vprašanje o šolah je župan odgovoril, da so dali na razpolago sredstva, ki jih slovenske srednje šole potrebujem za fizikalni in kemični laboratorij.
Svetovalec Bergomas, ki je bil zadnjikrat prisoten na sejah občinskega sveta, ker je podal ostavko na to mesto in bo odslej samo pokrajinski deželni svetovalec, je zahteval, da se občinski uslužbenci izenačijo z državnimi, da bi prejemali boljše plače. Odgovoril mu je odbornik Agati, češ da imaio že sedaj občinski uslužbenci višje osebne dohodke kot njihovi kolegi v državnih službah.
Nadalje sta Bergomas in Zutiani predlagala, naj se delavcem pri pokopih izplača mesečna doklada za poseben značaj njihovega dela.
Seja se je pričela nekaj po 21.
uri in se je zaključila po polnoči. Prihodnja bo v četrtek 25. junija ób 21. uri.
Pokrajina in naftovod
Na zadnji seji pokrajinskega odbora pretekli 'orek je predsednik dr. Chientarolli poročal o sestanku na goriški prefekturi v zvezi z naftovodom za Nemčijo. Na obširni de bati je odbor sklenil, da se bo udeležil ogleda podobnih naprav v ATI helmshafenu v Zahodni Nemčiji.
O zadevi bodo še razpravljali prizadeti krogi na seji, ki bo pri trgovinski zbornici v Gorici, ko nodo prejeli še nekatere dodatne informacije.
Odbor se je porazgovoril tudi o ukrepih proti muham, zlasti na področju Gradeža in Tržiča, ter odobril več ukrepov v korist kmetijstva, javnih del in pokrajinskih uslužbencev.
VESTI IZ STEVER1ANA
Napeljevanje vodovoda na Valerišce in v Jazbine
Kdaj bo Gorica asfaltirala svoj del ceste v Grojni?
Čeprav smo v Steverjanu bol; na visokem, pa se tudi tukaj čuti vročina, ki jo spremlja suša. Zato vaščani pozorno sledijo napredku del pri napeljavi občinskega vodovoda in nestrpno pričakujejo, da bodo vodne cevi dosegle tudi tiste zaselke, ki je še nimajo. Sedaj kopljejo jarke in polagajo cevi proti Valerišču in .lazbinam. Dela napredujejo še kar dobro, saj uporablja podjetje Donda iz Fot lija, ki jih je prevzelo, pri' kopanju stroje, ki prihranijo delavno silo. Čeprav je to delo odvisno ludi v dobršni meri od vremena, pa vendar računajo, tla ga bodo v poletnih mesecih zaključdi. - t Kar se tiče napeljave vode po hišah, bodo poskrbeli povečini hišni lastniki sami v ’ nr.ejčMkiTt/ Rd bo manj kmečkega delkt da bi tako prihranili na stroških.
Kot rečeno je pritisnila tudi v Steverjanu suša in marsikomu je zmanjkalo vode. Ljudje si- poma gajo na ta-način, da jim pripìel'C-jo vodo s financarsko avtpcisterno v hišne vodnjake. Ker taka avto-cisterna drži okrog 50 hi ter jim računajo samo stroške za prevoz, Včeraj okrog 18.40 so z avtom ki se vrtijo okrog 600 lir za vsa-Zelenega križa prijeljali v gori- .
' Pred dnevi je občinska uprav.,
ja Tomizzo iz Ul. Toriani 31, ki je padel na svojem domu ter se pri tem ranil na čelu.
Zanimive izjave gostilničarke «Agli Scogli»
Castaldi umrl že pred 1, novembrom v bližini gostilne «Agli Scogli» ?
Josipina Konic in njena lici Marija »rdita, da sla nekaj dni pred prvini novemiirom 1960 sredi noči slišali več korakov na cesti in nalo od Soče obupne inoske klice na pomoč «Anna, Anna»
Včeraj se je nadaljevala pred porotnim sodiščem v Gorici razprava proti Vittpriu Zonnu iz Ta-ranta V zadevi umori kaplarjà Alda Castaldija. Tokrat so bile na vrsti priče, ki jih je predložila obramba in med njimi sta bili glavni priči Josipina Konič, gostilničarka v znan, gostilni «Agli Scogli» ob Soči, in njena 23-letna hči Marija. Tudi zanimanje občinstva je bilo nekoliko večje kot na prejšnji razpravi. To je tudi razumljivo, saj je bilo pričevanje matere in hčere važno zato, ker obe trdita, da sta že nekaj dni pred prvim novembrom 1960 sredi noči slišali klice na pomoč in ime «Anna, Anna,» kot se kliče Cavallaro.
Najprej je predsednik poklical Giuseppa Narinija, ki je bil Zon-nov tovariš v službi pri karabinjerjih. Ta je povedal, da se je srečal z Vittoriem Zonnom dne
3.	in 4. novembra 1960 na Travniku in v kavarni Principe ter se oba dneva zadržal v njegovi družbi večkrat dnevno in po več ur. Izjavil je tudi, da je Zonno izgle-dal popolnoma normalen in se je vedel mirno. Naslednje jutro, 5. novembra, ga ni več Videl, ker je Zonno odpotoval iz Gorice.
Delavec Renzo Crepaldi, ki je uslužben pri električni centrali podgorske predilnice v Stražicah, je povedal, kako je našel Castal-dijevo truplo okrog poldne dne 7. novembra 1960 pred mrežo pri drugi zapornici. Sprva je mislil, da je kos debla in šele ko ga je z grabljami dvignil višje, je opazil, da je človeško truplo in takoj obvestil o najdbi karabinjerje iz Podgore. Mimogrede je povedal tudi, kako je pomagal pri reševanju Brecljeve in njenega sina Martina prejšnji mesec.
Nato je predsednik dr. Rossi po-
klical Marijo Konič, in ob splošnem zanimanju vseh prisotnih je ta povedala, da skupaj z materjo upravlja gostilno «Agli Scogli» nizko ob Soči. Neke noči pred prvim novembrom 1960 so jo med 23. in 24. uro nenadoma zbudili iz sna koraki po cesti, ki pelje iz Ul. Scogli navzdol proti Soči in njihovi gostilni. Kmalu nato je začel lajati domači pes in nekaj minut pozneje je začula od Soče o-bupne klice moškega glasu, ki je na ve* glas klical «Anna, Anna». Polagoma so klici urihnili in potem je bilo zopet vse tiho.
Na izrecno vprašanje, zakaj trdi, jlda je bilo to pred 1. novembrom je priča izjavila, da je 1. noVeihWo praznovala «voj rojstni dan in je gotova, da je «Usala o-menjene klice na pomoč kakšen dan poprej. Ker je goštilna na »a-moti, niti ona niti njena mati nista šli pogledat, ven in sta rajši ostali v hiši. Tudi naslednje dneve nista o tem govorili z nikomer ter sprva nista postavljali tega dogodka v zvezo s smrtjo Castaldija. Izjavila je še, da se klici, pa naj bi bili še tako močni, ne bi Culi s pevmskega mostu. Pozneje, leta 1961 pa Je prišel v gostilno neznan gospod, ki se je predstavil za brata obtoženega Zonna in temu sta omenili tisto klicanje na pomoč. Obvestili so policijo in karabinjerje, ki so zaslišali obe ženski, vendar je vse ostalo takrat pri tem zaslišanju ter še ni znano, ali so sploh napravili o njem zapisnik. Priča je še enkrat poudarila, da so bili klici neznanega moškega zelo močni in tesnobni kot klici človeka, ki kliče na pomoč. Ime Anna je poklical trikrat ali štirikrat.
Tudi mati Josipina Konič, ki je povedala, da je po rodu iz Šempasa ter se je priselila v Gorico le-
ta 1949, je dala podobno izjavo kot njena hčerka. Po njenem mnenju sta slišali klice neko noč med 26. in 29. oktobrom 1960. vsekakor pa pred 1. novembrom, med 23.30 in 24. Uro. Ko je zaslišala klice je šla k hčerki, ki je spala v sosednji sobi in obe sta v strahu prisluškovali, če bo še kaj. Tudi drugo jutro sta med seboj komentirali la dogodek, nista pa ničesar Ja-1 vili oblastem. Tako ona kot hčerka imata lahek sen in zato sta sè zbudili .že pri prvem law.u domačega psa, ki je privezan na verigi, odnosno pri prvih korakih na gramozu na cesti. Tako mati kot hči sta izjavili, da sta razločili korake več oseb.
Žena je še povedala, kako ja prišel brat obtoženega Zonna z nekim fotografom in nekim karabinjerjem, katerim sta povedali vso zgodbo in ti so jo sporočili policiji in karabinjerjem.
Kot nam je povedal brat obtoženega Zonna, je bil omenjeni karabinjer Zuddas, ki je kot priča izjavil, da ie šel večkrat s Cavat-larovo na sprehod po tej ulici in da je vedno Cavallarova usmerjala njune korake. Pokezal je tudi kraje, kjer sta se na teh nočnih sprehodih ustavljala. Odv. Pascoli Je s tem v zvezi povedal, da ;e on sam obvestil podkvestorja in marešala Piacentinija o teh izjavah matere in hčere, čim Je izvedel zanje.
Koničeva je še povedala, da je bila takrat voda v Soči precej narasla ter da je obala precej razcepljena, ob njej so številne kaverne in v vodi sami so večje ali manjše čeri.
Priča Marija Favaro, ki je prijateljica Marije Konič, je izjavila, da je deloma prisostvovala pogovoru gostilničark z Zonnom. in po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimmiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiMiiiiiiiHMiiiiiiKiMiiiiiiiiiiiiiitmMiHiiiiliffHfiiitHiiMliiitffitfiin
POSVETOVANJE BIVŠIH BORCEV
Pokrajinski kongres naj bi bil 26. julija v
ANPI
Gorici
Pripravljalni odbor se bo obrnil do župana za dodelitev primerne dvorane • Nov duh letošnjih proslav 25. aprila
V petek zvečer so se bivši borci, ki so vključeni v Zvezo bivših borcev ANPI v Gorici, zbrali no posvet v prostorih kluba «S. Gregorčič* v Gorici.
Ob tej priliki je govoril zbranim član odbora Silvino Poletto, ki je naglasil potrebo, da se tudi v Gorici ustanovi sekcija ANPI, v katero naj bi se vključili in v njej sodelovali bivši slovenski in italijanski borci za osvoboditev izpod nacifašizma, na popolnoma enakopravni podlagi in za skupne cilje. Govornik je omenil žrtve, ki jih je doprinesla Gorica v tej borbi, za kar je dokaz 370 padlih Omenil je tudi borbe o-krog Gorice dne 13. in 14. septembra 1943, ki so znane pod ime. nom «bitka pri Mirnu». S temi borbami so prisilili Nemce, da so prvič omenili borbe partizanskih in garibaldinskih borcev okrog Gorice.	*
Letos so se pri proslavah 25.
aprila opazile znatne spremembe in r.ov duh je zavel tudi v Gorici, kjer je občinska uprava organizirala uradne proslave na Gradu, kjer so bili ustreljeni nekateri antifašisti, v zaporih in na pokopališču, kjer so položili vence in odkrili spominske plošče. Tudi v Ločniku je bila letos večja proslava na ta dan. Osrednja proslava v Tržiču pa je s svojo veličastnostjo pokazala, da je med ljudstvom še vedno živ duh, ki je preveval takrat ljudske množice in da je treba z njim računati
Zato se Je ANPI namenila, da bo organizirala svoj letošnji po-kraiinski kongres v Gorici ter se bo obrnils do občinskih oblasti za dodelitev primerne dvorane v ta namen Seveda bo treba začeti takoi s pripravami v ta namen in pritegniti k sodelovanju vse tiste sile k' jih v Gorici ali na podeželju preveva isti napredni duh.
Govornik je še omenil razne druge vzporedne manifestacije v zvezi s proslavo 20-letnice Osvoboditve, kot so bila nekatera zanimiva predavanja v krožku ta svobodo kulture in druge Prisotni so t odobravanjem sprejeli Polettova izvajanja, po katerih se je rasvila debata. Sprejeli so sklep, da bodo poslali h gori-škemu županu posebno delegacijo ki naj se * njim pogovori glede dvorane in drugega, kar je v zvezi s pokrajinskim kongresom ANPI, ki naj bi bil dne 26. julija v Gorici. Zahtevali bodo tudi. naj bi občinska uprava organizirala vrsto zgodovinskih predavanj o odporniškem gibanju, kot so jih v posebni interpelaciji že pred meseci zahteval) občinski svetovalci PSI. Sporazumeli so se tudi glede ustanovitve posebnega pripravljalnega odbora, ki naj bi se zopet sestal čez kakih 14 dni.
dobno je izjavil fotograf Sergio Coaro, ki je po nalogu Zonna-bra-ta napravil tudi vrsto panoramskih posnetkov ob Soči na tistem kraju.
Predsednik je nato zaslišal še Antona Sošoua iz Grojne in Giustina Sherlija iz Gorice, ki sta oba skočila za stavo v Sočo z višine okrog 20 metrov, prvi leta 1934 in drugi leta 1950 ter pri fem dobila poškodbe .zaradi katerih sta se morala zdraviti po več dni v bolnišnici.
Včerajšnja razprava se je zaključila ob 13.30 in se bo nadaljevala danes dopoldne ob 10. uri z zaslišanjem še zadnje priče, karabinjerskega marešala D'Angela, ki je bil prvi prisoten pri najdbi Ca-staldijevega trupla v Stražicah. Verjetno bomo že danes slišali tudi prva izvajanja predstavnikov civilne stranke.
dobila 17 sodov z bitumskim materialom za ceste. Z njim nameravajo popraviti že asfaltirano cestišče od Grojne na Bukovje in če bo kaj materiala ostalo, bodo z njim prevlekli še kak nov kos ceste.
Pač pa se goriška občina še ni pripravila do tega, da bi asfaltirala svoj kos ceste v Grojni, za katerega so že pred meseci odobrili izdatek 24 milijonov lir. Sedaj bi bil najbolj primeren čas za tako delo. ko je vreme ugodno in bi z dobro cesto privabili v Brda še večje število turistov. Prav bi bilo torej, če bi se naša občinska uprava pozanimala v Gorici, kdaj nameravajo urediti kos ceste od Ul. Ponte del Torrione pa do meje med obema občinama.
Goriški sadjarji razstavili rešnje v Veroni
Pokrajinsko Kmetijsko nadzorni Stvo sporoča, da so se češnjevega sejma v Veroni, ki je bil odprt od 13. do 14. junija, udeležili tudi soriški sadjarji, Js» so se s svojim blagom dobro odrezali ter bili deležni splošnega priznanja.
Zato so prepričani, da bodo tudi v bodoče na trgu upoštevali dobro kakovost goriških češenj in da se bodo dobro plasirale zlasti na tržiščih v Trstu in Vidmu, kamor jih tudi sedaj največ prodajajo.
Sindikalna kronika
v livarni Safog v Gorici stavkale po dve uri, da bi čimprej uspešno zaključile svojo borbo za izplačilo proizvodne nagrade. Za petek 19. junija so sindikati proglasili nadaljnji dve uri stavke od .‘0. do 12. Ob tej priliki bo tudi zborovanje livarjev na Trgu Cesare E?, tristi v Gorici.
17., 18. in 19. junija stavkajo kamnarji v kamnolomih. Stavko so proglasile tri sindikalne organizsi” je CGIL, CISL in UTL za obnovo vsedržavne delovne pogodbe.
Dve prometni nezgodi v Gorici
Včeraj dopoldne okrog 9.45 Je prišlo na Korzu Italia v Gorici v bližini pokrajinske uprave do trčenja med dvema avtomobiloma. Ob tisti uri se je 53-letni Pietro Pa-squariello iz Romansa, Ul. Trieste peljal s sVojim fiatom 600 v smeri proti železniški postaji. Pred njim je peljal fiat 500 C 27-letni Franco Milocco iz Gorice Ul. Code!h 16. Na omenjenem mestu je hotel Milocco -obrniti svoje vozilo nazaj proti središču mesta, ne da bi, dal prednost avtomobilistu, ki je vozil za njim. S tem je povzročil trčenje, pri katerem sta obe vozili dobili lažje poškodbe. Ranjen ni bil nihče.
Okrog 12.30 včeraj Je 77-letna Marija Cej iz Gorice Ul. Montesan-to 142 prečkala Ul Mamell na prehodu za pešce v bližini cerkve na Travniku. V tem je privozil z lam-breto in hotel zaviti s Travnika v Ul. Mameli 26-letni Marko Skorjan iz Števerjana, Križišče 23. Skorjan je ženico prepozno opazil in ni več mogel preprečiti, da je ne bi podrl. Ženico so z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico in ugotovili, da si je nalomila desno nogo. Pridržali so jo za 10 dni na zdravljenju.
V obeh primerih je mestna policija napravila zapisnik o nezgodi.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj zjutraj nekaj pred osmo uro je 73-letna Maria Battistuta, ki stanuje v Gorici, Ul. Manzoni 4, šla po Ul. Aquileia proti postajališču avtobusa za Medeo, pri tem pa je padla in si zlomila desno roko v zapestju. Njena hči jo je odpeljala v goriško civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali za 40 dni na zdravljenju.
Okrog 11.45 pa je mati pripeljala 13-letno Libano Berlot iz Palki-šča 27, ki jo je malo prej domač pes, s katerim se je Igrala, ugriznil na desni roki. Nudili so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v treh dneh.
Nekaj po 12. uri Je padel s kolesa, ko se je po Ul. Pavia vračal domov, 26-letni Ernesto Cristofolet-ti lz Gorice Ul. Gelsi 19. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili večjo rano pri desnem očesu in ga pridržali za 8 dni na zdravljenju.
Na poziv treh sindikalnih organizacij so včeraj posamezne izmene
NA POBUDO TRGOVINSKE ZBORNICE V GORICI
V nedeljo podelitev zlatih medalj zaslužnim osebam za gospodarski dvig
Poleg drugih liodo za zasluge prejeli priznanje industrijec Prinčič iz Krmina, uradnik Ivan Polh« kmetovalec Polenčič s Plešivega in industrijec Vouk Iz Gorice
V nedeljo 21. Junija bodo ob 10.30 razdelili na sedežu trgovinske zbornice v Gorici nagrade udeležencem natečaja za zvestobo delu in za gospodarski napredek. Odbor trgovinske zbornice je proučil predloge posebne komisije ter sklenil podeliti zlate medalje naslednjim nagrajencem kategorije «A», ki so 30 let neprestano zaposleni pri enem in istem podjetju:
Industrija; Mario Quaino, zaposlen pri podjetju Posselt v Gorici, Remigio Davide, Solvay iz Tržiča; Pio Mattiussi, Solvay iz Tržiča; Riccardo Callavini, GRDA; inž. Arrigo Gregorat, CRDA; Marino Peroo, EN EL Gorica; Riccardo Stabon, Tržaška predilnica; Giuseppe Ferrari, Tržaška predilnica; Antonio Coccolo; Ribi Gorica; Giuseppe Lutman, Ribi Gorica; Michela Di Lorenzi, SAFOG; Pietro Galopin, delavnice Passero, Tržič.
Trgovina. Ivan Polh, zaposlen pri Isal Alimentari v Gorici od 1821. leta dalje; Giovanni Pascoletti, uslužbenec Depicolzuane v Gorici.
Kmetijstvo: Adolfo Scarel. uslužbenec kmetije Isola Morosinl v Škocjanu; Valerlo Cocetta, posestvo «Castello di Spessa».
Kategorija kB» - Voditelji podjetij, ki so bili pri enem in istem podjetju najmanj 35 let, ki imaio
kvalifikacijo voditelja podjetja najmanj 26 let ali opravljajo vodilne posle pri istem podjetju najmanj 30 let: inž. Adriano Gregoretti, voditelj OET v Tržiču od 1924. leta dalje; Giovanni Giurissa, voditelj GR DA od 1925. leU.
Kategorija «C» — Podjetja Industrijskega, trgovskega ali kmetijskega značaja, ki opravljajo najmanj 5G let svojo dejavnost, ali 25, če so vpisane v pokrajinsko obrtniško zbornico; Carlo Bonnes, tapetnik. Gorica, leto 1895; Antonio Pipp, fri zerski salon. Gorica, 1905; Giovanni Moncaro, Gorica, kovač, 1908; Giuseppe Marega, urar, Gorica, 1912; Vito Morgut, Versa, kmetovalec, 1920; Izidor Polendo, Plešivo pri Krminu, kmetovalec, 1936.
Kategorija «D» — Industrijska, trgovska ln kmetijska posestva manj šega značaja, ki so zelo izboljšala svojo dejavnost: Antonio CoIIenzi-ni, trgovina s prehrano v Gorici; Ivan Prinčič, tovarna pohištva, Kr-min; Vittorio Finese, kmetovalec, Tržič.
Kategorija «Es: — Giuseppe Ar-man, ki je iznašel patent za industrijske potrebe.
Kategorija «F»: — Lastniki podjetij, ki so vnesli pomembne tehnične novosti ali organizirali velika industrijska podjetja in s tem prispe-
vali k socialnemu in gospodarskemu dvigu delavskega razreda: Enrico Vouk, Gorica; Tarcisio Candusso, Tržič in Henry Vogel, Isola Morosinl.
VERDI. 17.30: «Testimone d’accusa», T. Power in M. Dietrich. Ameriški črnobeli film.
CORSO. 17.00: «Il giorno maledetto», S. Tracy in R. Ryan. Ameriški barvni film.
VITTORIA. 17.30:	«La notte del
peccato», L. Jourdan in L. Palmer. Cmobeli francoski film; mladini pod 16. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «La spada di Granada», K. Jurado in C. Rome-ro. Cmobeli ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od orta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia St. 242, tel. 31-51.
V NEDELJO, 21. JUNIJA priredi MLADINSKA INICIATIVA
Mladinski dan v Štandrežu
z naslednjim sporedom:
Ob 9. uri otvoritev novega igrišča za odbojko poleg konzumne gostiln« v vasi, kjer bo mednarodni odbojkarski turnir
Ob 15.30 finalne tekme v odbojki.
Ob 19. url govor predstavnika Mladinske iniciative, pozdravi gostov in kultura) program.
Ob 21. url prosta zabava s plesom.
Na voljo bodo najrazličnejše vrste pijač in prigrizek
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 29,4 stopinje ob 14.50 uri in najnižjo 19 stopinj ob 3. url Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 62 odstotkov
V tolažbi božji je v starosti 82 let preminil
Silvestro Figar
Žalostno vest sporočajo zena, sinovi, hčere, zeti, snahe, sestre, svaki in nečaki.
Pogreb je bil včeraj zvečer ob 18 uri izpred hiše žalosti.
Farra r>b Soči, 18 Iunija 1964.
— 6
18. junija 1964
DANES NA OLIMPICU V RIMU
Kvalifikacijska tekma
za tokijsko olimpiado
ITALIJA-POLJSKA
Od 18. ure dalje celoten prenos po TV
RIM, 17. — Komaj se je končalo italijansko nogometno prvenstvo, že so morali nekateri igralci oditi v Coverciano, kjer so jih čakale priprave za kvalifikacijsko tekmo s Poljsko, ki predstavlja prvo resno oviro na poti proti tokijski olimpiadi. Jutri bo torej na rimskem olimpijskem stadionu prva tekma s poljsko olimpijsko reprezentanco. Fabbrijevi igralci so pokazali, da so dosegli že dobro farmo in zadovoljivo vigranost, zaradi česar vlada v njihovem taboru
cpitmistično razpoloženje.
V	italijanski enajstorici sta dva igralca A reprezentance: Domenghi-m in Mazzola, medtem ko so ostali že nastopili z dresom B reprezentance.
V	poljski enajstorici pa je kar devet nogometašev, ki so že branili barve prve reprezentance. Zaradi tega je Poljska na boljšem. Predvsem, ker se lahko zanaša na že preizkušene ljudi, ki so še dovolj sveži, ker na Poljskem ni tako napornega prvenstva kot v Italiji. Gostje so torej favoriti.
Jutrišnja tekma je zelo važna za Italijane. Ce ne bodo zmagali, bodo imeli le majhno možnost, da se uvrstijo v finalni turnir v Tokiu. Zavedati se je namreč treba, da jih čaka še povratni dvoboj s Poljsko, ki bo 25. t. m. v Poznanju.
Italijanska olimpijska reprezentanca bo verjetno nastopila kakor sledi:
Zoff, Poletti, Noletti, Rosato, Ber-cellino, Lodetti, Domenghini, Mazzola, Petroni, De Sisti in Fortunato. Rezerve so Pizzaballa, Nodari, Sacco, De Paoli.
RIM, 17. — Danes so prispeli z letalom iz Varšave igralci poljske olimpijske reprezentance, ki bo jutri nastopila proti italijanski. Ob prihodu na letališče Fiumicino so poljski igralci izrazili mnenje, da se bo tekma končala v njihovo korist.
Po kratkem treningu je tehnični komisar poljske reprezentance Mo-toczynski najavil postavo, k i bo naslednja:
Kornak, Gmoch, Janduda, Lysko, Nieroba, Suski, Galeczka, Lubanski, Szoltysik, Nisialek, Fa ber.
RIM, 17. — Jutrišnjo tekmo predolimpijskega kvalifikacijskega turnirja Italija - Poljska bodo oddajali v direktnem pre nosu po televiziji. Tekma se bo začela ob 18. uri. Rim in okolico bodo izključili iz omrežja in bodo tedaj oddajali film. Med odmorom (ob 18.45) bo TV
dnevnik in Gong. Sledil bo drugi polčas tekme. Na drugem kanalu bodo ob koncu oddaje «La fiera dei sogni» oddajali registriran, a skrajšan, potek tek me Italija - Poljska.
Za pokal evropskih narodov
Španija in SZ v finalu
MADRID, 17 — V polfinalu turnirja za pokal ' evropskih narodov je Španija premagala Madžar, sko po podaljških z 2:1. Domačini so v prvem polčasu vodili z 1:0, drugi polčas pa se je zaključil neodločeno 1:1. Odločilni gol je v 22 podaljška dosegel Amancio. Prvega je dosegel v 35’ p.p. Pe-reda (S.), Albert (M.) pa je v 40’ d.p. izenačil.
BARCELONA, 17. — V drugi polfinalni tekmi je Sovjetska zveza premagala Dansko s 3:0 (2:0) Strelci: v 18’ p.p. Voronin, v 40’ Ponedelnik, v 44’ d.p. Ivanov.
Reprezentanca Sovjetske zveze se bo morala v finalu turnirja za pokal evropskih narodov spoprijeti s Španijo, Tekma bo v nedeljo v Madridu.
DRŽAVNO MLADINSKO ATLETSKO PRVENSTVO V BOLOGNI
FUČKA: 12.65 m v krogli
Odlični uspehi atletov iz naše dežele
V	nedeljo se je v Bologni zaključilo državno mladinsko atletsko prvenstvo, ki je zbralo, z izjemo nekaterih boljših iz Rima, vse najmočnejše atlete iz Italije.Doseženih je bilo nekaj res izrednih rezultatov, žetev rekordov pa bi 'bila gotovo še obilnejša, če bi ne sonce tako neusmiljeno pripekalo.
V	prvem dnevu tekmovanja so najboljše tehnične dosežke zabeležili Vallet iz Turina na 200 m s časom 21"5, Calabretto iz Florence z novim državnim rekordom 4’18”9 na 1500 m z zaprekami in Diomsi iz Riva del Garda (17 let v novembru!), ki je s palico dosegel izredno višino 4.30 m. V drugem dnevu rekordnih znamk ni bilo. Omeniti velja zmago Can-
delora nad Spencerjem v skoku v višino in prvo mesto 17-letnega Vicardija na 100 m. Rezultat slednjega (10”9) ni izreden, ker je atlet letos progo pretekel že v 10”6.
Solidno je bila zastopana tudi
itiiiltmiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiijiipiiitiiiiiii
KOŠARKARSKI TURNIR ZA POKAL GRADA SV. JUSTA
Olimpija in Goriziana nocoj v finalu lurnirja
Hausbrandt in Don Bosco za tretje mesto
Sinoči sta bili na igrišču Dopolavoro Ferroviario na Miramarskem drevoredu prvi tekmi turnirja za pokal «Gradu Sv. Justa». V prvem dvoboju večera je Goriziana odpravila Hausbrandt, v drugem pa ljubljanska Olimipja Don Bosco. Tekmi nista zadovoljili občinstva, ker sta tako Olimpija kot Goriziana zaigrali brez posebnega elana, ker niti za trenutek ni prišlo komu na misel, da bi se jima nasprotnika lahko uspešno upirala.
Res je Hausbrandt zaključil prvi polčas v svojo korist in obdržal to prednost tudi v začetku drugega, toda ko se je Goriziana malo zbrala, se je razlika med moštvoma takoj pokazala. Na vsak način so si Tržačani pridobili s svojim vedenjem aplavze gledalcev.
Obratno pa je potekala tekma med Olimpijo in Don Boscom.
Ljubljančani so takoj prijeli igro v roke in si pridobili nekoliko naskoka. Kasneje so nekoliko popustili in dovolili nasprotnikom, da so se jim približali. Le vsako toliko so izvedli kako lepšo akcijo, ki je zbudila navdušenje med gledalci. Naj omenimo še, da je Olim. pija igrala brez svojih dveh najboljših igralcev Daneva in Ejselta,
Goriziana pa brez Vescova.
Jutri bodo odigrali ob 20.30 finale za tretje mesto med Don Boscom in Hausbrandtom, nato pa
Kaj vse ne vznemirja in straši sicer pogumnih Francozov
(Nadaljevanje s 3. strani)
je morilec sposoben svoj zločin ponoviti.
Malega Luco so doma pretepli, ker mu je šlo v šoli slabo. Ni znal spregati glagola — smejem se. Pobegnil je od doma, se vozaril v podzemeljski želfezniei in opazil ga je morilec, ki mu je uspelo dečka zmamiti v avtomobil in speljati iz mesta...
Ali je treba vse to povedati drugim otrokom? Mnenja o tem so različna. Anketirani starši menijo/da otroci morajo vedeti, kolikšna nevarnost jim grozi v mestu, kakršen je Pariz. Sociologi odgovarjajo, da otroška previdnost ne sme temeljiti na strahu, ker pušča slabe sledove na značaju bodočega francoskega državljana. Učitelji skušajo v šoli «po ovinkih» prikazati, kako se je
treba izogibati ljudem, ki se jim na ulici približajo. Anketirani otroci pa s svoje strani izražajo zanimanje za to, kar jim neznanec ponuja. «Odšel bi z njim, če bi me zanimalo tisto, kar mi ima povedati,» je rekel eden od anketiranih otrok.
In psihoza, ki je zavladala, ne bo ponehala, dokler policija ne ujame človeka, ki se je predstavil takole: «Stanujem v XVII. arondissementu, blizu metroja Motta-Pieque, sin sem visokega funkcionarja, imam avtomobil DS in pripravljen sem na novo akcijo, da bi v izsiljevanju dobil 500 000 fratikov».
Strah ima različne oblike in vzroke. Tako izražen nemir morda ni značilen samo za Francoza, verjetno bi podobno reagirali tudi drugi,
J. PALA VRŠIČ
ob 22. finale za prvo mesto med Goriziano In Olimpijo.
Ljubljančani m predstavniki salezijanskega moštva so nastopili kakor sledi:
OLIMPIJA: Bassin, Povž, Lenard, Jelnikar, Miiller, Tavčar, Weibl, Potočnik, Brenk, Kristančič.
DON BOSCO: Scabini, Deponte, Turcinovich, Konradter, Gbitan, Rigo, Ollivo, Pellegrini, Pestrin, Ta-rabocchia.
IZIDA
Goriziana : Hausbrand 50:47 (25:26) Olimpija : Don Bosco 58:52 (27:26) U. K.
KOLESARSTVO
LAUSANNE, 17. — Švicar Robert Hagmann je bdi prvi na cilju zadnje etape dirke po Svici, ki se je danes zaključila z zmago rojaka Rolfa Maurerja.
Končna lestvica je naslednja:
1.	ROLF MAURER (Švica) 34.30’25”
2.	Franco Balmamion (It.) 34.32’23”
3.	Franco Zilioli (It.)	34.32’26”
4.	Werner Weber (Švica) 34.38’05”
5.	Colmenarejo (Španija) 34.40’32” itd.
NOGOMET
MADRID, 17.	— Predsedstva
UEFA je privolilo v prijateljsko tekmo Evropa . Jugoslavija, ki bo 23. t. m. v Beogradu. Dobiček bodo uporabili za gradnjo stadiona v Skopju, ki je bil uničen med potresom. Selektor evropske reprezentance bo nemški trener Helmuth Schon.
» * •
RIM, 17. — Enajstorica Lazla je danes odpotovala na turnejo po Sovjetski zvezi. Rimski nogometaši bodo nastopili v Moskvi, Kijevu in Minsku, odkoder bodo odpotovali v Bukarešto in Konstanco.
FLORENCA, 17. — Leningrajski Zenit je nocoj premagal v otvoritveni tekmi mednarodnega turnirja «Città di Firenze» lizbonski Ben-
fica z 1:0 (0:0). Edini gol je padel po krivdi portugalskega krilca ColUno, ki je prevaral lastnega vratarja. Zenit je prvi finalist turnirja, drugi pa bo znan po jutrišnji tekmi med enajstericama Sao Paola in Fiorentine.
PARIZ, 17. — V prvi tekmi mednarodnega turnirja je Anderlech premagal Stade Reims 3:1 (1:0), v drugi pa je brazilski Santos odpravil prav tako s 3:1 (1:1) dortmund-sko Borussio.
BERGAMO, 17. — Atalanta je prodala Domenghinija Interju. Milanski klub bo v zameno prepustil Atalanti Petronija, Bolchija pa bo posodil za leto dni. Poleg tega se govori, da bo Atalanta spravila v blagajno okoli 100 milijonov lir.
naša deželna atletika Predvsem so bili številni atleti iz videmske in goriške pokrajine, medtem ko je Trst zastopala le peščica atletov. Prvi je do vidnega 2. mesta prišel metalec kladiva Fabbro iz Tržiča, ki pa ni izboljšal osebnega rekorda. Dosegel je 46.59 m. Solidno znamko čez 40 m je dosegel tudi Degenghi iz Gradiške.
V	teku na 400 m z zaprekami so bili vsi predstavniki naše dežele izločeni že v predtekih, ne smemo pa mimo Driga (Udinese), ki je tekel 58”9. V predtekih je bil na 800 m izločen tudi Mihčič iz Tržiča, Joan iz Vidma, ki pa bi imel tudi v finalu lepe možnosti solidne uvrstitve, ni nastopil. Na progi 200 m sta v predtekih zelo dobre čase zabeležila Videmčana Trangoni (22”8) in Corubolo (23”). Zal sta oba izpadla. Za finalni tek na 1500 m steeple se je uvrstil izredno nadarjeni Moro iz Vidma, ki tudi ni razočaral in se z zelo dobrim časom 4’28”2 uvrstil na 5. mesto. V troskoku se je 14 m približal De Carli (Udinese), ki je bil v končni lestvici četrti. Medtem ko je Mattagliano v hitri hoji razočaral in se Uvrstil na 8. mesto, sta 2. mesto zasedla Di Blas v metu kopja in Sgrazzutti v skoku s palico. Tržaški metalec bi kmalu pripravil veliko presenečenje. V prvem metu je dosegel kar 59.54 m in se za poldrugi meter približal Saitzu. Nadaljnji meti Di Blasa niso bili tako dobri, da bi lahko ogrožali vodečega Saitza. Lep napredek je zabeležil tudi De Franzoni iz Gradiške, lp je dosegel kar 57.09 m. Sgrazzutti je v skoku s palico lepo preskočil 410 cm in za 5 cm izboljšal osebni rekord. Premagal je favorita Ghija, ni pa bil kos «ameriškemu» Dionisiju, ki je v 5 skokih opravil z vsemi.
V drugem dnevu so se uspehi atletov iz naše dežele nadaljevali.
V	skoku v višino je Zamparo po dolgem odmoru ponovno preskočil 190 cm in se uvrstil na 4. mesto, v metu diska pa je Buffon zasedel 3. mesto, ki pa je zanj bolj neuspeh. Fabbro je bil z 41.04 dober šesti.
Metalec iz Vidma se je kmalu
navadi najboljše znamke in državne rekorde dosega proti koncu sezone. Nepričakovano se je v tej panogi na 3. mesto uvrstil De Franzoni.
Clan SZ Bor Radovan Fučka je šel na prvenstvo brez minimalne norme. Atletska zveza mu je nastop vendarle omogočila, ker mu je za normo manjkal le 1 centimeter. Fučka je v Bologni na vsak način hotel pokazati, kaj velja in res je uspešno tekmoval. V prvem metu je dosegel 12.65, v drugem 12.58, v tretjem pa 12.60. Torej trije meti čez normo in seveda nov osebni rekord. Rezultat je veljal zelo dobro 7. mesto. S 14 cm več bi bil Fučka v finalu. Med metalci, katere je Fučka premagal, je tudi Plett iz Tržiča in lanskoletni državni prvak med naraščajniki Stoppa.
BRUNO KRIŽMAN
KJOBENHAVEN, 17. _ Danska	“ p„rTz v diiku m v
enajstorica Staevnet je v prijateljski tekmi premagala Atalanto 3:1 (2:1).
krogli gladko premagal ostalo konkurenco. Dosegel je 15.48 m. Rezultat ni izreden, Buffon pa po
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiittitHiiiiiMiiiittiiiiiiiiiMiiiiiiiHimnuiimuiiiiiia
V PRVI TEKMI L KOLA ZA MITROPA CUP
Bologna - Beograd 1:0
Venec Jugoslovanov na grob DalTAre
BOLOGNA, 17. — Prva tekma prvega kola za Mitropa Cup med Bologno In Beogradom se je končala z zmago domačinov 1:0 (0:0). Gol je v 24’ drugega polčasa dosegel Pantani.
Obe enajstorici sta nastopili s številnimi rezervami. Pred začetkom
tekme Je kapetan Pavlnato, ki je dobil kot najbol j discipliniran igralec zlato kolajno športnega časopisa «Stadio», položil na stol umrlega predsednika DalTAre šopek cvetja z rdeče-plavim trakom bolonjskih barv.
Jugoslovanski igralci so popoldne odšli na grob pokojnega DalTAre, kjer so počastili njegov spomin in položili venec.
Moštvi sta igrali v naslednjih postavah:
BOLOGNA: Rado; Capra, Lorenzl-ni; Trombetta, Tentorio, Nonino; Renna, Demarco, Vitali, Pantani, Corradi.
OFK BEOGRAD: Miloradovič; Milovanovič, Gavrič; Vukasinovič, Kri-vokuča, Dakič; Dukič, Subatic, Ce-
binac, Gugleta, Banovič.
Prve priložnosti so bile za Bologno. Beograjčani so večkrat odgovorili, vendar brez uspeha. Gostje so stisnili domačine v obrambo, kjer so z uspehom prestali vse silovite napade netočnih napadalcev beograjske enajstorice. V 34’ je Cebinac ostro streljal, toda vratnica je rešila vratarja Bologne. V 42’ je Pantani sam pred vrati zgrešil cilj, dve minuti kasneje pa mu je vratnica odbila silovit strel.
V drugem delu igre se položaj ni spremenil. Med protinapadom pa se je Pantaniju posrečilo prevariti Mi-loradiča in doseči gol, ki je prinesel Bologni zmago. Kotov je bilo 8:3 za Beograd. Sodil je Avstrijec Wlachojanis. Gledalcev 6000. Povratna tekma bo 21. ali 22. t. m. v Beogradu.
Za naslov juniorskih prvakinj
Dekletom Mivarja bronasta kolajna miljskega župana
15. t. m. je miljski župan sprejel žensko košarkarsko ekipo Mivar, ki je osvojila juniorski državni naslov. Prvakinjam, večina iz Milj, ki so bile v spremstvu voditeljev ekipe Marija in Frizzattija, je župan podaril v spomin na njihov uspeh bronasto kolajno z željo po vedno večjih uspehih na košarkarskem polju.
PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH
Tudi v Monzi zmaga tržaškega moštva
Prvi dve točki za Ferroviario
V četrtem kolu prvenstva v hokeju na kotalkah je prišlo do novih sprememb v lestvici. Glavna je, da se je število vodilnih moštev zmanjšalo na tri: Triestina, Modena in Novara. Do tega je prišlo v sobotni tekmi v Monzi, kjer se je pojavila v goste Triestina. Ze v prejšnjem kolu so domačini pokazali, da niso na višini prejšnjih let. Zaradi poraza napeli vse svoje sile, da bi pre-
proti Bolzanetese so domačini
magali nasprotnike, saj bi le na ta način ne izgubili še zadnje upanje na končno zmago. To pa se jim ni posrečilo delno zaradi moči nasprotnikov, predvsem pa zaradi slabega in pristranskega sodnika, ki jih je precej oškodoval Oba zadetka ie Triestina dosegla iz kazenskih strelov, ki si jih je sodnik izmislil. Vsak nadaljnji napor je bil neuspešen, saj je znano, da ima Triestina najboljšo obrambo prvenstva.
Tržaški Ferroviario je dosegel svojo prvo zmago v razburljivi tekmi s Pirellijem. Obe moštvi sta zaigrali z veliko požrtvovalnostjo in občinstvo navdušili. Izid je bil do zadnjega odprt. Po izenačenem prvem polčasu (3:3), so domačini prešli v voastvo s 5:3. Nasprotniki so rezultat preobrnili na 5:7, Ferroviario je spet izenačil in 2’ pred zaključkom odločil tekmo v svojo korist.
Na drugih igriščih niso bile tekme tako izenačene. Modena je v Bassanu naletela na odpor le v prvem polčasu, nato pa je nasprotnike popolnoma nadvladala. Bassano tako sameva na zadnjem mestu brez točke, čeprav v vsaki tekmi pokaže, da je vreden boljše usode Sicer pa je srečal že
vsa najmočnejša moštva in si bo v naslednjih kolih lahko popravil položaj.
Marzotto je presenetljivo visoko premagal Lodi in se tako povzpel na četrto mesto, ki mu vsekakor pripada. Novara pa je brez napora premagala Bolzanatese in požela tako svojo četrto zaporedno zmago.
V prihodnjem kolu bo prišlo do pričakovanega medsebojnega srečanja leaderjev: Triestina bo namreč sprejela v goste Novaro. Z novo zmago bi ostali «rdeči» sami na čelu lestvice.
IZIDI
Bassano-Modena	1:6
Ferroviario-Pirelli	8:7
Marzotto-Lodi	10:2
Monza-Triestina	1:2
Novara-Bolzanatese	11:0
LESTVICA
1.	Triestina	4 4 0 0	19:2	8
2.	Novara	4 4 0 0	22:3	8
3.	Modena	4 3 10	25:9	7
4. Marzotto		4 2 0 2	17:8	4
5.	Monza	4 2 0 2	11:8	4
6.	Ferroviario	4 112	15:27	3
7.	Pirelli	4 10 3	16:22	2
8.	Lodi	4 0 2 2	10:21	2
9.	Bolzanatese	4 10 3	6:28	2
10.	Bassano	4 0 0 4	4:17 U. K.	0
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ninnili
KOŠARKARSKO PRVENSTVO L MOŠKE LIGE
Vareški IGNIS letošnji
italijanski državni prvak
Tri ekipe že izpadle, četrto bo določil izločilni turnir
V našem zadnjem komentarju smo predvidevali, da bo letošnje košarkarsko prvenstvo zahtevalo še vrsto nadoknadnih tekem, preden bi izreklo dokončno sodbo o najboljšem in najslabših. Odločitev, vsaj kar se tiče mest na čelu lestvice, je bila v rokah milanskega Simmenthala, ki povsem odrezan od boja za naslov, je pokazal že proti Ignisu svojo odločno voljo za ponovno vključitev med najboljše. Rubinijevi atleti so zato tudi v Bologni zaigrali na najvišjem nivoju in izkoristili
trenutek šibkosti domače petorke ter dosegli v tujem brlogu zasluženo zmago. Ta izid pa je bil odločilnega pomena za končno razvrstitev na treh prvih mestih. Knorru je tako šlo po vodi upanje do končnega uspeha in Ignis, ki je istočasno premagal svojega zadnjega letošnjega nasprotnika Stello Azzurro, si je priboril naslov letošnjega prvaka prve lige.
Ignisov uspeh, tako v tej zadnji tekmi, kot na letošnjem prvenstvu, je popolnoma zaslužen. Borghijevi igralci so bili skozi in skozi na boljšem mestu in so le proti zaključku prvenstva pokazali nekaj utrujenosti, Ker se je isto dogajalo z ostalimi ekipami, ni poslabšanje forme vareškega moštva imelo težjih posledic in tako je zaželen uspeh končno le poplačal njihov trud.
Knorru je spodrsnilo prav na zadnji stopnici. Saj je začel tekmo proti Simmenthalu dokaj u-spešno ter zaključil prvi del s prednostjo sedmih točk. Odpovedal pa je v drugem delu tekme bolonjski match-winner Lombardi. Zgrešil je tri stoodstotne prilike ter omogočil zaključni povratek gostov, ki niso zamudili nepričakovane priložnosti.
Tako kot ni to uspelo trikrat zaporedoma bivšemu trenerju Ku-charskemu tako ni uspelo niti Alesiniju doseči državni naslov, za katerega se ekipa poteguje že I pol ducata let.
V zelo vročem ozračju, ki pa ni bilo le posledica pripekajočega sonca, so potekale tudi tekme med Laziom in Algorjem, Biello in Partenope ter Petrarco' in Livornom. Algor je bil že dokončno obsojen na izpad, vendar se je hotel posloviti iz prve lige z uspehom Lazio pa je stremel po dveh točkah, ki sta bili osnova za vsako upanje za obstoj v državnem razredu. Vse je kazalo, da kljub domačim navijačem Rimljanom ne bo uspelo premagati gostujočih igralcev. V zadnjih petnajstih minutah pa so rimski atleti le našli pravi ključ, ki jim je odprl pot do nasprotnikovega koša.
Se bolj izenačena pa je bila tekma v Bielli. Neapeljska petorka ni odložila orožja prav do zaključnega žvižga, ko je nasprotujoči si ekipi ločila le ena točka. Prav v poslednjih sekundah so domačini s posrečenim metom obsodili Partenope na povratek v B ligo.
Znatno bolj energično si je zagotovila dve točki in tako nadaljnje upe za obstoj v družbi najboljših ekipa iz Padove. Kljub temu da je gostila močno petorko iz Livorna je padovska ekipa zaigrala s polnim elanom in dala že v uvodnih minutah slutiti svojo odločno voljo do zmage. Gostje niso prišli nikdar do besede in domačini so vodili ples prav do konca tekme.
Na ostalih igriščih so tekme potekale po predvidenih tirih. V Go-
rici so domačini končno le zadostili želji svoje publike po lepi tekmi in visoki zmagi. DDM iz La Spezie je bila prešibka petorka, da bi se uspešno protivila razigranim Zorzijevim atletom.
Fonte Levissima in Fides sta prav tako zaigrala tehnično dokaj dobro in zadostila zahtevam domačih košarkarskim sladokuscem. I .
Tako je torej padla, vsaj kar se tiče prvih most, s tem zadnjim kolom zavesa nad letošnjim prvenstvom, ki je določilo kot zastavonošo vareškega Ignisa ter obsodilo na izpad «La Spezio, Al-gorja in Partenope. Da bomo zvedeli za ime četrtega obsojenca pa je treba počakati na izide nadoknadnih tekem med Petrarco, Fidesom in Laziom.
I. PATRIZIO
IZIDI
Petrarca-Livorno Ignis-Stella Azzurra Goriziana-DDM Simmenthal-Knorr Fonte Levissima-Fides GBC Lazio-Algor Biella-Partenope
78:62
87:72
102:65
79:75
102:74
89:70
61:60
LESTVICA
IGNIS
Simmentha
Knorr
F.	Levissim Biella Livorno St. Azzura Goriziana Petrarca Fides
G.	B.C. Partenope Algor D.D.M.
26 24	2	2209	1825	50
26 23	3	2375	1790	49
26 23	3	2087	1683	49
26 14	12	2013	1938	40
26 13	13	1892	1904	39
26 13	13	1898	1996	39
26 12	14	1834	1866	38
76 11	18	1999	2027	37
26 10	18	1773	1826	36
26 10	16	1903	1995	36
26 10	16	1828	2003	36
26 9	17	1601	1826	35
26 7	19	1843	1971	33
26 3	23	1461	2066	29
BRANKO MARUŠIČ
Kratke iz «DOMOVINE»
• Pred skoraj sto leti je v Go-ici, 5. januarja 1867, izšel pod redništvom Andreja Marušiča ednik «Domovina», ki je nosil odnaslov «List posebno za pri-lorsko-deželne, pa tudi sploh lovenske zadeve». Urednik Ma-ušič Je bil istočasno tudi čas-likov založnik in lastnik. Ta-rat je imel v svojem javnem lelu že nekaj let uspešne čas-tikarske dejavnosti, zato mu irejanje lista ni predstavljalo ečje ovire. Njegova vešča ro-:a je skrbno urejevala števil-;e «Domovine», ki je žal prene-»ala izhajati potem, ko je dominila svoje tretje leto izha-anja. «Domovina», čeprav v vojem času ni bila edino slo-ensko glasilo na Primorskem, e bil prvi politični list Sloven-ev na Goriškem, poročala pa e seveda tudi o dogodkih iz istale Primorske, njen ured-lik pa je celo pridobival za so-lelovanje istrske Hrvate. Poli-
tično je bila izrazito «staroslovensko» pobarvana, njen urednik je bil gimanzijski katehet in zelo marljiv sodelavec Blei-weisovih «Novic». V svojih številkah je zapustila mnogo važnega gradiva za zgodovino Slovencev na Primorskem, brez dvoma je dokument velike vrednosti. Danes predstavljajo listi «Domovine» redkost in zato ne bo odveč, če bomo v naslednjem z objavo raznovrstnih vesti, ki jih je prinesla v svojem triletnem življenju, skušali vsaj približno prikazati podobo njenega pisanja.
• • *
(Iz uvodnika): Vednost je zavednost, zavednost je moč. Podučevati hočemo torej ljudstvo v vsakoršnih občnokorist-nih rečeh in dandanašnji zlasti tudi v državnih in politi-ških zadevah. Kedar se med naš narod primerna omika za-
trosi, kedar bodo začeli ljudje čutiti, da imajo v občini, deželi, državi skupne interese, da so si po rodu ali interesih bratje, da so Slovenci, Avstri-janci: takrat bodo vedeli in spoznavali, da imajo domovino in kakšno, in kje da Jo imajo, takrat jo bodo ljubili, bodo nanjo ponosni — zavedali se bodo. To pa so nam uže druži narodi pokazali, da duševna trdnjava «zavednost» je močnejša kot zidane. — Zavednost tedaj slovensko in avstrijsko v naših ljudeh buditi in v ta namen narpopred domačo in-teligencijo discipliniti, in po njej na ljudstvo delati, to bodi prva naloga «Domovinina». — (Domovina, štev. 1, 5. januar ja 1867).
Rojakom v Istri! Nek rodoljub iz Istre žaluje, da nimajo tudi isterskt Slovani svojega lista. Potolažite se, prijatel! «Domovina» je tudi Vam namenjena, «D.» bi rada bila glaven, občen organ na Primorskem, toda prvi pogoj temu Je, da ima po Istri dovolj čitate-ljev; če ne, bi njen glas veter razpihal. Prosimo torej obil« nih dopisov o isterskih zade-
vah, Pripravljeni smo, «Dom.» razširiti, če bomo dobivali od vseh strani dopisov. Pa tudi drugim Slovencem noče biti «Dom » mačeh^. Na noge torej, dragi rojaki. (Domovina, štev. 4, 25. januarja 1867).
Iz Gorice 7. febr. — Danas je zagjedal beli dan prvi list novega nemškega tednflea: «Qtin zeri Wochenblatt (ki* velja po pošti prijeman, 5 gold. na leto: izdaja se ob četrtkih; vreduje ga profesor gimnazijski g. Tom. Hohenwarter; založnik K. 8o-har). To je, kar Gorica stoji, prvi nemški list, ki tu izhaja. (Domovina, štev. 6, 8. februarja 1867).
Iz Tomina. — 8. t.m. Je bila v Tominu volitev za deželni zbor. Volili so trgi in obrtnij-ski kraji Ajdovščina, Kanal, Tomln, Kobarid in Bovec. Kandidat je so bili: dr. Lavrič; predstojnik tominski, Fr. Gross-mann (čigar izvolitev je zbor unikrat ovrgel) in predstojnik bovški, g. Rozman (Ipavec). Izvoljen je g. Rozman. — Sporo-čuje se nam, da so za g. Rozmana glasovali razun (104) Bovčanov tudi Kanalci ln Ko-baridci; Ajdovci so se glasova-
nja zdržali; Tominci so bili g. Grossmannu zvesti. (Domovina, štev. 15, 12. aprila 1867).
Danes 24. maja zjutraj je vse vrhe g>r Mizo Gorice sneg zamete! : celò cerkev na sv. Gori jma belo odejo. (Domovina, štev, 21. 24, maja 1867).
V Postojni ni bilo na bin-koštni ponedeljek že davno tako živo ko letos. Bilo je kakih 2000-3000 ljudi v jami. Najzanimivejše za Slovence Je pa bilo to, da je imela vsa svečanost slovanski značaj. Kajti prišlo je bilo, kakor smo že uni pot napovedali, okoli 400 Hrvatov iz raznih krajev. Sprejetje južnih bratov v nedeljo v Ljubljani je bilo prisrčno ln dostojno. Silna množica ljudi jih je čakala na kolodvoru. Na kazinlnem vrtu je bil skupen obed; pozneje izhod itd; sol vsemu pa petje in govori. (Domovina, štev. 24, 14, junija 1867).
Iz Mavhinj (na Krasu). 30. junija — 24. maja smo šli po stari navadi k stari materi fari v St. Ivan k službi božji, potem pa v Devin somenj gledat. Ko smo popoldne domu šli, smo se namerili na grozno ne-
srečo. Kakih 200 sežnjev od Vi zovelj med 5. in 6. čuvajsko hišico Je hlapon nekega na železnici ležečega 10 letnega pastirja čez sredo pretrgal: spal je neki prav na kolovozu. Mašino so brž ustavili, truplo so s sabo na voz vzeli in dolje proti Nabrežini odrinili. Gospodarji pastirja pa so za vlakom čreva in drob pobirali in za truplom nesli. (Domovina, štev. 27, 5. julija 1867).
V nedeljo 7. t.m. si je volila črnička čitalnica odbor. Predsednik je č. g. kaplan Andrej Jug, čigar rodoljutje ln teme-lejita izurjenost v slovenščini se soglasno ujema z občno omiko, brez ktere Je domoljubje puhlo in jalovo. Tajnik je znani dopisnik «Domovinln» Miha Vičič; denarničar g. učitelj Ferd. Vodopivec; odborniki Andrej Batič, Val. Kosovel, Franc Leban in Ant. Lojk. — Udov šteje čitalnica 38. — Prč. gospod dekan Mih. Mervič so ji 35 bukev podarili. Hvala Jim! (Domovina, štev. 28, 12. julija 1867).
Iz Solkana (pri Gorici). Po mnogem prizadevanju nekte-rih rodoljubov ustanovljena či-
talnica v Solkanu se bode slovesno odprla v nedeljo 14. Julija. Prijazno vabimo vse rodoljube k tej narodni veselici in upamo, da bodo posebno čitalnice na Primorskem obilno nadomestovane. Beseda se začne ob 7. uri zvečer. Dne 11. julija 1867. Citalničin odbor. (Domovina, št. 28, 12. julija 1867),
Od več strani s kmetov se nam naznanja želja, da bi bil deželni muzej tudi ob četrtkih, ali vsaj vsak zadnji četrtek meseca ljudem odprt, češ, da ob nedeljah nimajo zlasti dal.1-nejši navadno v mestu nič o-praviti; kdor pa ima kako o-pravilo, gre v četrtek v Gorico. Prosimo gosp. kustos-a, naj bi tej želji blagovoljno ustregel. (Domovina, štev. 29, 19. julija 1867).
Mlad duh v starem životu. Navadno stari ljudje ne razumejo namerjanja in zahtevanja mlajšega rodu, sosebno v narodnem oziru ne. Nate tu izjemo! 14. tega meseca se je Leban Luka, 80 leten starček tukaj iz Črnič, za družbenika v našo «čitalnico» vpisati dal, in plačal celi letni znesek 1 gl. 20 kr. Starček je še pri zdravi
pameti m pri dobrih mi ima veliko veselje do km ga dela in je ravno v ta men pristopil, da se v kn stvu še bolj izuči. Brati ne zna, pa koga druzega i da naj mu kaj lepega lr ristnega prebere, kar mu rad stori. L. L. naj la v: vsem kmečkim sinovom, movina, št. 30, 26. julija 1 Iz Komna 25. julija, -a-, kor večidel povsod, se je tukaj zbudilo narodno t Veselje je gledati naše kn kmete kedar prihajajo gl našo novo čitalnico. Prel nedeljo (21. t.m.) se je zl tukaj toliko Slovencev, ds naša sobana ni mogla sprejeti. Volili so ta dan i reč čitalnični odbor. — T ku g. Budalu, gre čast, d i zbudil misel za ustanavlj čitalnice; brez njegovega dapolnega prizadevanja t dolgo vladala tukaj egjpšk mota. Tedaj slava takim žem, ki oprostujejo ljudi leznih oklepov narodne i vednosti. (Domovina, štev 2. avgusta 1867).
(Nadaljevanje $ledi)
UKFDNISTVO- TRST - UL. MONTECUH1 6 II. TELEFON 93-H08 tn 94 638 - Poštni predal 559 - PODHU2NICA; GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna boo Ur - Vnaprej: Četrt letna 2 250 Ur’ polletna 4.400 Ur, celoletna 7.7ÒU Ur - SFRJ: » tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna «0 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADH, DZS. Ljubljana, stari tra 3/1 ’ telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki » Ljubljani eoai4-603-::8 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnloe ISO Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Ogla« tržaške In goriške pokrajine •»
naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Società Pubblicità Italiana». — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat