NALIVI PO CLEVELANDU IN DRUGOD
Trst hočejo izročiti Italiji!
V Clevelandu je padlo 2.76 palcev dežja, Id je' POPIS prebivalstva. napravil mnogo škode j V Jugoslaviji je bil v smislu V soboto je nastopila urad-; “^belgrejske vlade 15. mar. na pomlad in ves dan smo ime- ,ca P°P1S »*** Prebivalstva. Goli lepo vreme. V nedeljo so pa tovo je bilo to zelo potrebno, ker zadeli Cleveland hudi nalivi in je bil zadnji splošen popis leta voda je zalila mnogo cest in ni-: 1931, torej pred sedemnajstimi žjih krajev, prišla v kleti ter leti. V tem času so se izvršile na mnogih krajih ustavila vo-'mnoge izpremembe. Vojna je zove cestne železnice.	Imnogokrajevpredrugačila, mno-
Več sto . oseb so morali rešiti1 K« lujdi je izgubilo življenje, pa s čolni iz. krajev ob reki Chag- se je seveda tudi rodilo veliko
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE fj* » “iiane.
davke bo jutri morda poslan prejdsednlku
(Došle preko Trsta)
rin, vse od Gates Mills do jezera.
Vremenski urad je izračunal, da je padlo v 24 urah 2.76 palcev dežja, kar je rekord od leta 1913. Vremenski urad napoveduje za ves dan danes še dež.
Na mnogih krajih so morali poslati na cesto mestne buse,
število novih. Poleg tega je Jugoslaviji pripadlo slovensko Primorje, Istra in nekaj dalmatinskih otokov. Pred 17 leti je štela Jugoslavija 14 milijonov prebivalcev.
Popisovati je imelo 80,000 popisovalcev, kljub temu številu bo to res ogromno delo za en dan.
ker ulična železnica ni mogla Štetje rezultatov seveda pride žavljan ali ne.
za izpeljavo petletnega gospodarskega načrta.
DRŽAVLJANSKA KNJIGA. — Drugo zanimivo vpisovanje je vpisovanje v državljansko knjigo. Ta knjiga bo pri vsakem krajevnem odboru ali prejšnji občini. Tam bo vsak državljan zapisan. Za ta vpis dobi vsak posebno priglasnico, ki jo mora izpolniti in sam prinesti h krajevnemu odboru na določen dan. Na podlagi tega priglasa vpišejo vsakega v državljansko knjigo.
Oni, ki so v tujini, se vpišejo pri konzulatih. Nihče ne sme vpisati koga v državljansko knjigo, ki je odsoten v inozemstvu. Mislijo, da bodo te vpise končali do konca meseca marca. Ta -državljanska knjiga bo podlaga za določanje, ali je kdo dr-
voziti radi visoke vode čez ceste in ker je voda nanesla blato v tračnice.
kasneje. Popis ne bo tako popoln, jcakor so navadno ljudska štetja, vendar bo važen, ker bo
OBSOJENI RADIČEVCI. — V Zagrebu je bila 23. feb. izrečena sodba v procesu proti zna-Ljudje so klicali na pomoč podal točen pregled o številu pre- n6Itlu sodelavcu dr. Vladimira
Mačeka, Tomu Jančikoviču in njegovim tovarišem. Imenovani Jančikovič je bil član glavnega
(Dalje n« 3. strani)
policijo in požarno hrambo, ko je drla ivoda v njih kleti. Plinarna je takoj izdala ukaz, naj v takih hišah zaprejo plin in *
_M
bivalstva in njihovi zaposlitvi. Zlasti to zadnje listi silno poudarjajo; ker da je poznanje poklicne zaposlitve posebno važno1
Senat bo če danes sprejel predlog, katerega bo pa Turman najbrže vetiral
Washington. —- Poslanec Knutson iz Minnesote, ki se je poganjal za znižane davke, je rekel, da se bo poslanska zbornica strinjala s senatom za manjšo vsoto in predlog bona j-brže že jutri poklan predsedniku Trumanu v podpis. Vsi sodijo, da bo predsednik predlog vetiral.
Poslanska zbornica je sprejela vsoto $6,500,000,000, za kolikor naj se znižajo dohodninski davki. Senat bo pa sprejel manjšo vsoto in sicer menda $4,800,000,000. Knutson pravi, da bo nižja zborniea s tem zadovoljna.
Kongres upa, da bo za to manjšo vsoto lažje preglasoval predsednika, ako bo predlog vetiral, ker se je mnogo demokratov izjavilo, da so za znižanje dohodninskih davkov, toda ne za tako veliko vsoto, kot jo je
M države, Anglija in Francija so sprožile to idejo, ker Zveza narodov ne more najti guvernerja za tržaško državo. Rusija bo gotovo proti in to bo porazno za italijanske komuniste pri volitvah 18. aprila.
ALI BO TITO POPREJ POGRABIL TRST, PREDNO GA DOBI ITALUA?
TRST, 20. marca. — Male. skupine Italijanov v tem mestu so hotele praznovati predlog Amerike, Anglije in Francije, da se izroči Trst Italiji, toda policija je ustavila vsako “praznovanje.” Jugoslovansko kot italijansko prebivalstvo mesta je v splošnem sprejelo to vest molče in z mešanimi čustvi. Zavedajo se, namreč, da bi znalo to zanetiti tretjo svetovno vojno. .
di visoke vode Euclid potoka, ki je udrl čez cesto.
V	South Euclidu je mnogo hiš obdanih od vode. Policija jim je rekla, naj ostanejo v hišah, dokler voda upade.
Fisher Body tovarna na 140. cesti in Coit Rd. danes zjutraj ni pričela z obratom. Voda je namreč pokvarila električno napravo. Tovarna bo že naznanila, kdaj bo odprla.
Ulična železnica po Euclid cesti je vozila samo do Ivanhoe Rd. od tam naprej pa ni mogla radi visoke vode čez cesto.
Po nekaterih cestah v South Euclid je stala voda do 5 čevljev visoko.. Mnogo avtov je obtičalo v narasli vodi in ljudje so sedeli ter čakali, da jih kdo odnese ven.
Pa tudi v mestih izven Clevelanda so imeli močne nalive. V Lorainu so morali naravnati cestni promet okrog nekaterih točk. Bus po 28. cesti ni mogel tri ure voziti.
V	Painesville so imeli tudi dosti vode, vendar so bile ceste tam prehodne.
Vladni vremenski uradi poročajo o nevihtah in povodnjih vse od države Texas do New Yorka. Boje se, da bo reka Mississippi prestopila bregove.
Iz južne Kalifornije poročajo o slani, iz držav Colorado in Minnesota pa poročajo o novem snegu-
, V zapadni Pennsylvaniji so imeli tudi močne nalive včeraj. Mesto Midville, Pa. je 2 čevlja pod vodo.
)LIŠKO
CERKEV
London. — Douglas A. Hyde je povedal, da je odstopil kot uredrijk {piri komunističnem1 Daily Worker in je vstopil v katoliško Cerkev.
Storil je kot leta 1945 v Ameriki Louis Budenz, ki je odstopil kot urednik pri Daily Worker-ju in se vrnil v katoliško Cerkev.
"*Hyfle je bil komunist 20 let, star je pa 38 let. Zdaj pravi: “Postalo mi je jasno, da gibanje, za katerega sem delal tako dolgo, uničuje prav one svo-bodiščine, za katere sem mislil, da -se borim.”
Zakonski par je umrl v teku ene ure
Reading, Pa. — Zakonca William in Katarina Marinitz, 69 in 63 let, sta bila že dlje v postelji; bolehala sta za srčno boleznijo. Pred par dnevi sta pa umrla v isti postelji, eno uro vsaksebi. Noben ni vedel za Smrt drugega, Iker se zadnji dan nista zavedla.
Poizvedovalni kofilek
Hren Franc, Svetje 55, p. Medvode pri Ljubljani, Jugoslavija, želi zvedeti za naslov Cunk Uršule, doma iz Cerneče vasi pri Kostanjevici, če omenjena to čita, ali če kdo drugi ve za njen naslov, naj sporoči Mrs. Frances Grebenc, 1044 E-148. St. Cleveland 10, Ohio.
m _ .
združene države Evrope
London. — V angleškem parlamentu je bila vložena resolucija, ki pozivlje vlado, naj pod-vzame akcijo, da se ustvari v zapadni Evropi federacijo držav, v katerih bi bila zapadna Nemčija in vseh 16 držav, ki so članice Marshallovega načrta.
Resolucijo je podpisalo 71 poslancev iz vseh strank. Prestavo te resolucije so razposlali na parlamente vseh držav, ki so pri Marshallovem načrtu.
Resolucija naroča državnim zborom teh držav, naj imenu-j e j o posebno postavodajno skupščino, bi bo napravila na-čnt za ustavo take federacije. Federacija bi vodila vse tuje-zemske 'zadeve za vse države v federaciji, vso obrambo, denar, produkcijo, trgovino in transport.
Urad angleškega zunanjega ministra še ni komentiral na to resolucijo, ki bi bila začetek zedinjenih držav Evrope po načrtu ameriških držav.
kaj znižanja davkov.
Ako bo predsednik vetiral predlog, ga lahko preglasuje dvetretj inska večina v obeh zbornicah. Predsednik bo najbrže rabil argument, da zdaj ni čas znižavati davke, ko se ne ve, kaj še prinesejo ti kritični časi.'
Vsak je imel na ustih vprašanje: “Kaj bo napravil Tito?” Komunisti, ki so radi vprizar-jali demonstracije in stavke, so na to vest onenteli in molčijo.
Ko je radio ob 6 zvečer naznanil to vest, so se na mnogih hišah pojavile italijanske zastave.
V	Rimu je nastalo veliko veselje, ko je radio poročal to vest. Ljudje so po ulicah vzklikali: “Viva Trieste Italia-na”.
V	Trstu pa meščanstvo ugib-lje, če bodo mogli zapadni za-
kupirano. Nekateri mislijo, da bo Tito naglo ddaril in pograbil še ostali del Trsta, katerega imata zdaj okupiranega Anglija in Amerika. Tito je hotel že 16. septembra poslati svoje čete iv Trst, -pa so se mu uprli Amerikanci, proti katerim Tito ni hotel rabiti sile.
Svobodna tržaška država, ki je pod pokroviteljstvom Zveze narodov, obsega 430 štirjaških milj ozemlja in šteje okrog 330,000 prebivalstva. Severni
Rusija se bo morala nekam obrniti v tem vprašanju. Na izbiro ima dvoje: 1) da potegne z zapadnimi zavezniki in s tem zada klofuto sovjetski Jugoslaviji, ali ipa 2) potegne z Jugoslavijo in zada klofuto italijanskim komunistom.
Zapadni zavezniki se izgovarjajo, da je treba nekaj storiti v očigled dejstva, da se ne’ more dobiti guvernerja za tržaško državo. Drugič pa tudi radi tega, ker si je Jugoslavija privzela nekaj tržaškega ozemlja, kar je proti mirovni pogodbi
varnosti koncil Zveze narodov, kjer se bo videlo, kaj bo napravila Rusija, če bo predlog veti-rala ali ne. Kakor bo napravila, bo v škodo komunistom.
Razne drobne novice h Clevelanda b te okolice ^
Rojenice—
Pri družini Mr. in Mrs. John F. Tanko, 938 E. 222 St., so se oglasile rojenice in prinesle krepkega sinčka prvorjoenca. Mr. in Mrs. John Tanko iz 19600 Arrowhead Ave. sta tako postala že drugič stari ata in stara mama. Mlada mama je hči Mr. in Mrs. Paul Lenasi jz 927 E. 220. St., ki sta zdaj postala prvič stari ata in stara mama. Čestitke!
Zaroka—
Mr. in‘Mrs. John Intihar iz 4622 E. 93. St., Garfield Hgts., O., naznanjata, da se je zaročila njiju nečakinja Miss Matilda Intihar z Mr. Felix Prija-tel iz 17909 East Park Drive.
TRUPLA VOJAKOV S PACIFIKA SO DOSPELA DOMOV
V San Francisco je dospel parnik Walter W. Schwenk, ki je pripeljal 3,000 krst z ameriškimi vojaki, ki so padli na Pacifi-
$100,000 je zadel pri konjskih dirkah
Cleveland, O. — Eugene Er-sek iz 10301 Shale Ave. je imel
srečno številko za^konjske dirke del je okupiran po angleških in ku y drUgj svet0vni vojni. Med _•	. »-1-- -	ameriških četah, južni pa po
jugoslovanskih, dokler Zveza narodov ne najde guvernerja za to državo. Toda maršal Tito ima pred tržaško mejo do 70,000 vojakov, dočim jih imajo zavezniki le 10,000.
AMERIŠKA DOMOVINA ZBIRA ntlSFRVKR ZA BEOCNCR
zadnjo soboto na Irskem. Za listek je plačal $2.50. V soboto so ga obvestili, da je zmagal konj “Sheila’s Cottage” in prvi dobitek znaša $100,000. Seveda, Stric Sam zahteva svoje za davke, ki bodo znašali $67,320, ostalo bo dobli Ersek, ki je star 21 let in je zaposlen kot tapecirar pri Kroehler Furniture Co.
Amerikanci pokade bilijon cigaret na dan
Washington. — Davčni urad' je izračunal, da pokadijo ameriški kadilci skoro en bilijon cigaret na dan. Leta 1939 so jih pokadili 172,000,000,000, leta 1946 pa 352,000,000,000.
Tornado je obiskal Ohio in druge države
V petek je obiskal silen vihar državo Ohio in 7 osrednjih držav. Smrtnih človeških žrtev je bilo 39, na stotine jih je bilo ranjenih in škoda na javnih napravah gre v milijone dolarjev.
Pet smrtnih žrtev je bilo v Ohio. Dva dečka v starosti 10 in 12 let sta bila ubita, ko sta pomagala pri oltarju v katoliški cerkvi v Landeck blizu Lima, O. Podrl se je zvonik in ubil dečka. Blizu Ottowa, O., je bil ubit nek moški, ko je vihar ipodrl nanj skedenj.. V Ge-neva, O/je bil ubit neki James Roddy, uslužbenec Standard Oil Co. Natakal je nekemu
odjemalcu gazolin, ko je vihar prizadeta država Illinois Vihar
podrl nanj drevo in ga ubil.
Vihar je prihrumel v Ohio iz Indiane ter divjal pri Sandusky ven na jezero. Čeprav se je tukaj izčrpal glavni vihar, je čutila vsa severna država Ohio dokaj močno silo.
Pa ni bil vihar vsem samo iv škodo. Neki Thomas Gee, ki živi ob cesti 20, tri milje vzhodno od Conneauta, O. je v četrtek kupil od Jack Benedicts 50 let star skedenj, ki ga je nameraval podreti za les. No, takoj drugi dan je delo opravil vihar, ki je položil skedenj po tirih.
Najbolj je bila po viharju
se je dvignil iz Missouri, divjal preko južnega dela Illionis, ubil tam 28 oseb in porušil pol ducata mest in vasi.. V Bunker Hill ih Posterburg stoji samo še par hiš. Potem ie divjal vihar preko Indiane, čez Indianapolis, ter preko Ohio, preko mest Sandusky in Port Clintona, od tam pa se je izgubil pre- nega naroda? ko jezera.
r?
ROVI GROBOVI
Urban Zakrajiek Po dolgi bolezni je umrl v petek zvečer Urban Zakrajšek, stanujoč na 944 E. 63. St. Bil je star 75 let. V Ameriko je prišel pred 45 leti iz vasi Kremplje, fara Bloke. Tukaj zapušča vnuka Johna. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškovega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 in na Kalvarijo.
Mike Kuridza iitMŠ V petek z
ridza, star 57 let. Bil je samski
in je prižel iz Jugoslavije leta 1912. Tukaj zapušča nečaka Paula Kuridza, v stari domovini pa tri brate. Pogreb bo jutri popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na rusko pokopališče.
Zapadne sile so s to potezo postavile Rusijo v veliko žagato
Washington. — Zed. države so napravile obenem s Francijo in Anglijo presenetljivo potezo, ko so predlagale, da se vrne»svobodna tržaška država Italiji. S tem so postavljeni italijanski komunisti ter njih pristaši v Jugoslaviji in Rusiji na skrajno težavno stališče.
Rusija in Jugoslavija bosta ostro protestirali redi tega, s čemer se bosta zamerili narodu v Italiji. Italijanskim komunistom bo se tem odvzeta vsa propaganda za volitve iz rok. Dozdaj so vedno vpili, da stojita Rusija in Jugoslavija za italijanskim narodom. Ali se bodo italijanski komunisti izjavili za Trst in šli proti Rusiji, ali bodo proti izročitvi Trsta Italiji, torej proti željam last-
temu je tudi 32 trupel vojakov iz Clevelanda, ki so'služili pri koru marinov in ki so padli v začetku 1945 na otoku Iwo Jima.
Vzelo bo od 10 dni do 3 tednov, predno bodo razposlali ta trupla v njih rojstna mesta za pokop.
Med temi je tudi truplo slovenskega vojaka Cpl. Felix če-kada, sin Mrs. Mary Cekada iz 10214 Reno Ave., ki je padel na Iwo Jima 22. februarja 1945. Pokopan bo na Kalvariji iz cerkve sv. Lovrenca. Kadar bo pogreb, bomo o tem poročali v listu.
Vihar so spremjali nalivi in mnogi potokov in rek je prestopilo bregove.
V petek zvečer je obiskal velik vihar tudi Oklahomo. Žla-sti je razsajal po zunanjem delu mesto Oklahoma City, kjer je bilo ubitih 18 oseb..
Zapadne sile so s tem postavile komuniste v velike škripce ter s tem vzele italijanskim komunistom Za volitve 18. aprila vso priliko do zmage. Diplomatski krogi, mislijo, da je bila ta poteza ena najbolj spretnih, kar jih je še kdo zaigral komunistom tik pred volitvami.
Poslanik zahteva, da Wallace prekliče
Praga. — Ameriški poslanik za češko, Laurence Steinhardt, zahteva od Henrya Wallacea, da prekliče svojo izjavo, s katero je poslanika obdolžil, da je on izzval udar komunistov na češkem.
“Wallace najbrže ne ve, da sem odšel iz češke 24. nov. 1947 ter se podal v bolnišnico v New Yorku 3. januarja 1948,” je rekel poslanik. “Nazaj na češko sem se vrnil 19. februarja, dočim je bil pričetek češke krize že 17. februarja, ko so odstopili protikomunistični ministri. S češko vlado nisem imel nobenega stika do 24. februarja, torej do takrat, ko so imeli komunisti vlado že v rokah,” je izjavil poslanik ves srdit ter že dodal, da je Wallace pač vreden svojih komunističnih tovarišev.
Premogovne družbe in pa unija so povabljene na posvetovanje k vladi
Washington. — Vlada se na vse načine trudi, da bi privedla do sporazuma med unijo pre-mogarjev in družbami in tako končala stavko 350,000 premo-garjev. Vladni posredovalec Cyrus Chnig je povabil za danes k sebi zastopnike premogov, nih družb in John L. Lewisa, predsednika. Spor, ki je vzrok stavki premogarjev, je plačevanje pokojnine premogarjem.
Premogarske družbe so Že prej izjavile, da so pripravljene za nadaljna pogajanja, toda Lewis more prej poslali premo-garje nazaj na delo. Ako se bo John Lewis odaval povabilu vladnega posredovalca, še ni nano.
Trumanov preiskovalni odbor še vedno zaslišuje zastopnika velemesnic in voditelje unije CIO, ki je pozvala 100,000 mesarjev na stavko. Odbor bo poročal predsedniku Trumanu na 1. aprila in potem bo na predsedniku ležeče, če ukaže uniji prenehati s stavko za 80 dni, da prouči poročilo preiskovalnega odbora. Preiskovalni odbor bo preiskal samo fakta, ne more pa priporočati ničesar. --------------o------
Rusija ne demobilizira, kakor zatrjuje
Washington. — Sovjetska Ru,, sija je pred par dnevi poročala, da je začela pošiljati vojake domov. Državni oddelek pa naznanja, da to ne bo držalo. Ameriško poslaništvo poroča iz Moskve, da Rusija pač demobilizira nekatere letnike, toda ne prej, da. pokliče drugega pod orožje.
	
^10 Ameriška Domovina
JTST-	JRL>
(JAMES DEBEVEC, Editor)
1117 8t Clair Ave.	HEndenon 0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.	
IMt	MARCH NU	SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
!««»»*» 1	2	J	4	J	« y	•	9	m	n	a	a M	IS	M	17	n	M	M 21	22	23	24	23	2S	27 2«	29	30	31	
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.	
«^§1*3 83	No. 57 Mon., March 22, 1948
Komunizem na delu
ir*	T~
Ameriški časnikar Sweinhart, ki je bil več let v Rusiji in ki pozna mnogo komunističnih voditeljev osebno, objavlja v “Cleveland Plain Dealer” že več časa serijo člankov o komunizmu in njegovih taktikah za zavojevanje sveta. Da je to njihov nmen, o tem ne more biti danes nobenega dvoma več. Omenjeni Časnikar pravi, da velika nevarnost, ki grozi ameriški vladi in svobodi ameriškega ljudstva, ni več daleč od nas. Ta nevarnost pa ni v komunistični stranki Sovjetske zveze ali v sovjetski vladi kot taki, temveč je ta nevarnost tukaj, sredi med nami, vse okoli nas, v notranjosti naših mej, kjer je pridno na delu.
Ta nevarnost je v komunistični stranki Amerike, ki je peta kolona sovjetske komunistične stranke. Ameriška komunistična stranka že nad 25 let vrta v naših delavskih unijah, šolah, kolegijih, univerzah, cerkvah, bratskih in drugih društvih, v vsakovrstnih javnh uradih! Komuninstična stranka Amerike in peta kolona njenih sopotnikov smeši in omalovažuje vse, kar je ameriško, ter povišuje v nebesa vse, kar je rusko! Ona si prizadeva omajati ali uničiti našo vero v Boga in domovino, prizadeva si ustvariti med nami zmedo in zmešnjavo! Prizadeva si korumpirati našo mladino, katero hoče, prvič, oropati njene vere, in drugič, oropati jo njenega zaupanja v samo vase. Komunistična stranka in njena peta kolona hoče dopovedati ljudem, da je zanje boljše, imeti sekuriteto kot svobodo. Z vso to propagando hoče najprej “omehčati” ameriško-ljudstvo, da bo zrelo za ustrahovanje v civilni vojni, katero namerava komunistična •f a^Tjinka po ukazih iz Moskve izzvati! Komunisti si prizadevajo,'da nas omehčajo in pripravijo za jarem, katerega nam pripravljajo oblasti željam Stalin in njegovi pristaši v Krem-linu, da nas spravijo pod državno suženjstvo ,s kakršnim zdaj tlačijo ruski narod in v kakršno suženjstvo hočejo spraviti ves svet.
Nad trideset let smo bili mi, ameriški državljani, zabiti, slepi in gluhi napram vsem tem nevarnostim, ki pretijo naši demokraciji, svobodi in nafšemu narodnemu bogastvu ter položaju v svetu! Ne zavedajoč se svojih obligacij na svetovni pozornici, smo bili tudi gluhi napram vsem glasovom, ki so nas svarili pred nevarnostjo, katera nam preti v ngši lastni deželi.
Nad dolgih trideset let smo bedasto dovoljevali komunistični poganski propagandi, da je svobodno brizgala svoj strup ter paralzirala našo svobodno in demokratično miselnost. Danes pa nam tisoč dogodkov doma in v inozemstvu izpričuje, da ako ne stopimo nemudoma v akcijo ter ne storimo kaj proti tej veliki nevarnosti, bomo drago plačali našo masno apatijo s civlno vojno doma, in morda z najbolj krvavo in divjaško vojno z inozemstvu.
* Devetdeset dni že zdaj svet opazuje, s kakšnimi identičnimi taktikami izvajajo komunsti svoje državne udare, da se polaščajo oblasti, v Franciji, Italiji in Grški, da ne omenimo Čehoslovaške, katero so že pobasali v svojo vrečo.
Pred enim letom je William C. Bullitt, od leta 1933 do 1936 poslanik v Rusiji, in od leta 1938 do leta 1940 poslanik v Franciji, pod prisego podal kongresnemu odboru svoje izjave ter napovedal to, kar se je zgodilo v Franciji in nas svaril, da če ne stopimo takoj v akcijo, da se bo zgodilo tukaj isto, kar se je zgodilo v Franciji.
Bullitt je tedaj med drugim izjavil:
“Ameriška komunisitčna stranka prejema, kakor vse ostale komunistične stranke na svetu, svoje ukaze iz Moskve. Ameriška komunistična stranka je agencija Moskve in njena svrha je oslabiti Zed. države ter jih pripraviti za končni napad, katerega nameravajo Sovjeti izvesti nanje "Izkušnje v drugih deželah dokazujejo, da se komunistična stranka ne straši umorov, kajti kjer koli pride oblast, ustanovi takozvano “diktaturo proletarijata.”
(“Stalin je v svoji knjigi “Problemi Leninizma” definiral “diktaturo proletariata” kot “proletarsko obvladanje buržoazije, neomejeno po zakonu m bazirano na nasilju.” “To‘dominacijo, neomejeno po zakonu,’ imenujejo komunisti ‘likvidacijo,’ ‘likvidacija’ pa je samo mehkejš izraz za umor.
“Umor se izvaja v velikem obsegu. Posamezna umor-stva po komunistih so redka, masni umori v velikem obsegu pa so pogosti ter so mehanično orodje komunizma da vsili ljudstvu svojo avtoriteto in oblast
“Zato smatram jaz' ameriške komuniste za faktične izdajalce, kajti v slučaju vojne med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo bi ameriška komunstična stranka storila vse v svojih močeh, da pomaga Sovjetom in škoduje Zedinjenim državam. In prav tako bi bila ameriška komunistična stranka pripravljena'vršiti umore v velikem obsegu “Mi stojimo pred resnim vprašanjem, kaj nam je storiti. Varnost Zed. držav je v nevarnosti z vedno večjim zavo-jevanjem drugih držav po Sovjetski zvezi, in še nadaljnih ki jih morda komunisti zazibljeno v varljive sanie s svojimi
taktikami, ki so natančni posnetek Hitlerjevih taktik, samo da so stokrat bolj prefinjene in nevarne..
(Dalje jutri).
! BESEDA IZ NARODA j
ImiifHH 11 r i n»»»» wwwtwwmw 111 ********
Izlet v Strabane
Cleveland, 0. — Zadnjič sem poročal iz raivnin srednjega za-pada, danes pa nekaj iz premo-garske znane naselbine STRABANE, iz Pittsburške okolice, kjer so si postavili ognjišče naši pionirji, ki so začeli prihajati tja za delom že pred 50 leti in potem. Največ je tam menda Postojnčanov. Za nas, ki smo navajeni živeti ob lepih jezerih in zelenih parkih, se nam premogarske naselbine na zunaj n® zdijo nič tako privlačne, toda v hišah naših pionirjev je pa prijaznost in gostoljubnost vedno ista.
Strabane se nahaja ob strani večjega mesta Canonsburga, nekako 22 milj od Pittsburga, ki je veliko industrijsko mesto. Taka m?sta so privabila iv bližino delavce, ki so se potem naselili, kar mogoče v bližini drug do drugega. Obenem so si pa ustanovili še cerkve in narodne domove, kar jim je služilo za to, da niso pozabili ne jezika in narodne zavesti. Tudi v Strabane so se že pred mnogimi leti začeli zavzemati, da bi si postavili svojo lastno cerkev. V ta namen so si kupili že zemljo. Ker jih pa ni bilo zadosti, škof ni dovoli delati prevelikih1 stro-š-kev, ki bi bili za vzdrževanje duhcivna potrebni. Tako so v verskem oziru ostali skupaj z slovaško faro, h kateri spadajo še druge narodnosti. Imajo pa tam. še več drugih cerkva, ob nedeljah se bere v cerkvi, kamor spadajo Slovenci po pet sv. maš.
Ko se je namen za zidanje cerkve izneveril.so,previdni na
seljenci ukrenili drugače. Zemljo, že kupljeno, so vporabili za svoj narodni dom, ki jim naj služi v namen skupne vzajemnosti. Po zmožnih možeh in sinovih te okolice, je ta njih načrt čudovito hitro napredoval. Sam sem zasledoval aktivnosti teh mož in sinov, ki so tako gospodarsko uspeli. Ustanovili so društvo Sv. Jeronima in so se oprijeli dela, da so postavil fino, dvonadstropno iz opeke zidano stavbo in jo moderno o-premili, da je v njej kakor v vsakem hotelu za komodnost in postrežbo. Ravno za te dneve so si nabavili nove mize in stole najfinejše kakovosti.
Ta stavba stoji v bregu, kakor stoje tudi vse ostale hiše pionirjev te okolice. Dobro so računali, ko so si ustanovili vse to, kar so potrebovali, da se shajajo skupaj za razgovore in za kratkočasje, kamor jim je le par blokov claljave. Njih domovi so pa tudi prijazni. Okrog teh so pa gredice. V enem takem sva z dr. Krekom prenočila, ta hiša je last Mr. Anton Tomšiča, Postojnčana (tam je precej rojakov od tam doma).
Naj omenim še to, kdo vse smo bili: nama z dr. Krekom se je pridružil v Pittsburgu, kjer je naju počakal na postaji, dr. Cyril Žebot, profesor, ki poučuje na katoliški Duquesne univerzi, ki je tudi eden od beguncev in je dospel v Ameriko še avgusta lansko leto.
Skupaj smo obiskali potem Rev.. Matija Kebeta, župnika. Zvečer je pa dospel tje po nas iz Strabane z avtom in soprogo Mr. John Bevec, predsednik dr. Sv. Jeronima, ter glavni oskrbnik in poslovodja vsega stra-banskega napredka. Dospevši v Strabane smo našli pri omizju vesfele pionirske pare, s katerimi smo se že mnogokrat poprej srečali. Takoj so začeli popra-ševati: Poznaš kaj naše v Clevelandu, pišejo se Česnik? Mrs. Krulc vpraša za Zarnik, in naroča da naj jim v Clevelandu preskrbimo kakšno lušt-knno hišo. Mrs. Mary Kocjan
za -Turkove; Fr. Lavrič za Ra-nisove; Kern za Mr. Fr. Černeta. Tomšič in še drugi za Debevca urednika. Iz tega sem spoznal, da je iz našega Clevelanda vse povsod naseljena žlahta. Kako sem bil še iznena-den v nedeljo dopoldan, ko smo ravno dospeli iz cerkve v Anton Tomšičevo hišo, smo slišali naš radio program, ki ga vodi naš “HAJNP’ Antončič na WGAR. Tako sem bil prepričan, da sega naša slovenska harmonika daleč po svetu in naselbinah, ko prodere preko zakajenega Pittsburga tje v premogarske naselbine. Kako se je vršil program, to je bilo že v novicah povedano, to vem, da smo bili imenitno postreženi. Ko sem vprašal odkod take žrtve, je odgovoril Mr. John Bevec, to je vse pod pokroviteljstvom našega društva..
Zadnji Clevelandski snežni vihar je povzročil, da so imeli z našo prevožnjo toliko dela in sitnosti voziti tje in nazaj na kolodvor. Za to pa zaslužijo praiv prisrčno zahvalo. Spomin na Strabane pa bo ostal z menoj za vedno, ne samo za to pot, tudi za vse prejšne obiske. Prijaznost in gostoljubnost naših slovenskih družin je tako velika, da je vredna občudovanja. Tak narod naj živi! Mogoče se še kdaj srečamo. — Vsem hvaležen,
Anton Trdina.
se naš župnik kar noče (?) prikazati za stalno med svoje farane, ampak se trdovratno drži svoje sobe. Tu pa tam ga vidimo za nekaj minut, potem se pa spet zapre. Najbrž se tista “trdovratnost” ne sme pripisati njemu, ampak njegovemu neodjenljivemu revmatizmu. Pa bo že tudi ta enkrat popustil, če Bog da.
Zaradi tega se mi zdi prav vesel pojav, da so zgoraj omenjeni darovi vseeno prišli, pa še kar sami od sebe. To pa pišem zato, da morda še kaj takih darov pride, pa čeprav še malo počakamo na ustanovitev podružnice Lige. Podpisani bo prav rad posredoval tudi nadalje, kakor z veseljem posreduje to pot. Obenem poživljam vse rojake P» širni Ameriki, da na vso moč pohite s podpiranjem LIGE in po njej ubogih bgeuncev. Pozdrav vsem.
Anton Debevec, Sr.
Zlata poroka
Sheboygan, Wis. — Priloženo vam pošiljam naročnino za Ameriško IJompvino, ker mi list jako ugaja in komaj čakam, da mi gl pismonoša pri-sese. Časa imam dosti za branje, saj bom ipnalu 80 let star in ne delam, zato pa lahko toliko več berem.
Pred kratkim sva z mojo ženo obhajala 50 letnico ali zlato poroko najinega zakonskega življenja. Ob tej priliki so nama najini dobri otroci in prijatelji napravili zelo veselo presenečenje, česar prav gotovo nisva 'pričakovala. Tudi Rev. Father Koren in Rev. Father S‘a-vinšek sta nama prišla čestitat. Za kar se jima prav lepo zahvaljujeva.
Žimo imamo tukaj prav hudo, zmiraj mrzlo in sneg. Ko sem jaz prišel v Ameriko leta 1902 in sicer 8. marca, so se že povsod od Chicaga do Port Washington že krave pasle zunaj in lepo toplo vrem^ je bilo tisto spomlad, ki ni bilo po tem dnevu nič več mraza. Je menda pač res, kakršni smo ljudje, tako nam Bog plačuje. Pozdravljeni in listu pa želim veliko novih naročnikov.
Martin Smith.
Šest tednov v Evropi z Ameriško legijo
Piše Frank Mervar (Nadaljevanje.)
Dopis z Willarda
Willard, Wis.—'Priloženo pošiljam ček za $47.00 v prid Lige Kat. Slov. Amerikancev. To je darovano od sledečih: Materno društvo je dalo $25.00, Mrs. Mary Tolaney $10.00, Mrs. Frank Morgel $10, Mrs. Paul Oblak $2.00. Naj bo velikodušnim darovalkam na mestu izrečena prisrčna zahvala.
Pri nas smo vsi dobro opazili, da si je Liga postavila za nalogo, da do konca leta nabere za begunce $25,000. Vsi močno odobravamo. Nekaj smo se že menili, da bi tudi mi napravili svojo podružnico Lige in si postavili cilj, da od svoje strani naberemo vsaj $500 do konca leta. Res je, da so naši ljudje že veliko dali v podobne namene, pa mislimo, da tudi zdaj v tej zadnji potrebi ne bomo odrekli. Da se nekoliko obotavljamo, je menda vzrok ta, da
Storrl sem vse, kot mi je bilo ukazano, in tako je moja prošnja odletela v (Seograd. Poslanik mi je omenil, da je imel že več takih slučajev in da so končno prejeli dovoljenje za obisk Jugoslavije. Torej naj se vrnem predno odpotujem iz Pariza. Vrnil sem se nekaj dni pozneje, pa ni bilo še nobenega odgovora. Svetovali so mi, da ko pridem v Rim, "naj se zglasim v jugoslovanskem poslaništvu, pa bodo tja poslali moj potni list, kakor hitro ga dobe iz Beograda. — Vprašal me je še, kako bom preskrbljen tam za prehrano. Povedal sem, da bom vsega vzel s seboj in tako sem si res nakupil precej živil, kar sem si lahko nabavil v ameriških armadnih trgovinah. Raztovarjal sem s« tudi z našimi Vojaki'"v raznih taboriščih, ki so se vsi prav pohvalili. Neki major, ki je doma iz Dayton, O., me je vprašal, odkje sem in ko sem mu povedal, da iz Clevelanda, me je povabil na kosilo. Bil je res prijeten sestanek in pogovorila sva se o marsičem, kot dva stara prijatelja.
Izrazil sem mu bil tudi željo, da bi rad obiskal kako čistilnico oblek v Parizu, da bi videl, na kakšen način ali sistem tam čistijo obleke. V Parizu je bila uresničena prva iznajdba za suho ali kemično čiščenje — (dry cleaning) v letu 1886. Po kosilu, ko je opravil še nekaj svojih nujnih opravkov, pa je prišel z ameriškim “jeep” avtom in s francoskim tolmačem in podali smo se na obisk francoskih čistilnic oblek. Bilo je jako zani-miyo. Marsikaj sem vprašal in na vse sem dobil točne odgovore. A končno pa sem se prepričal, da naši ameriški sistemi in naši stroji v tem pogledu so ne-prekosljivi. Naše delo je boljše in cene zmernejše, čeprav so te vrste čiščenja iznašli Francozi.
Zvečer istega dne nam je pa francoska vlada priredila lep banket. Naslednji dan je bila nedelja, skupno smo se udeležili službe božje v slavni Notre Dame katedrali, kjer je bil navzoč kardinal in več državnih zastopnikov. Izboren pevski zbor je prepeval med mašo, da se je človek počutil", kot bi res bil že v nebesih. V pondeljek pa se je vršila slavnost posvetitve nove ceste, kot sem že prej omenil. Potem smo pa pet dni zaporedoma obiskavali samo vojaška pokopališča in bojne poljane. Grozno, strašno je vse razbito, grobov pa toliko, da človeka obide strah in groza. To je nekaj nepopisnega. Od naše skupine izletnikov sta se dva ločila in odšla v večnost. Eden radi srene bolezni, zdravnik mu je bil sicer prepovedal ta izlet, a šel je vseeno, ker je hotel obiskati grob svojega sina. Želja se mu je izpolnila, a naslednji dap je šel trdi on za Sinom.
NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO
Kako radi nam dedci oponašajo, da imamo ženske v Ameriki iprav take pravice kot moški. Eno figo jih imajo, vam rečem. Sur, da imamo ženske pravico, da pomivamo črepinje, ribamo kuhinje, letamo vsako soboto za električnim čistilcem ali pa za metlo po sobah, da skuhamo in zašiljemo, da rcna-vamo, kadar katerega črviči pri hiši, z drugo besedo: da pod-šprajcamo vse tri vogale pri hiši in gledamo, da se tudi četrti ne omaje. O, ja, vse take pravice imamo.
Ampak da bi nam pa kdo rekel takole v soboto po večerji: “Ti, opravi se, bova šla tje ilf
Nato pa smo se odpeljali v Rheims okolico in si ogledali velikanske vinske kleti polne izvrstnega vina in šampanjca. Tudi pokušali smo ga, to vam je kapljica! Najbolj pa mi je ugajalo ono vino, ki je bilo prešano leta 1924. Nikdar bi ne bil verjel, da je toliko dela z vinom predno postane pravi šampanjec. Obiskali in si 'bolj natančno o-gledali smo-tudi Notre Dame katedralo, ki je bila zidana 1. 1241. Precej je bila poškodovana v prvi svetovni vojni in še to ni bilo popravljeno, ko se je pričela druga svetovna vojna in povzročila zopet novo škodo. Sedaj bodo vse to popravili, kar bo stalo nad dva milijona dolarjev.
V tej okolici smo tudi obiskali bivši glavni stan gen. Eisenhower j a. V eni sobi so na vseh štirih stenah zemljevidi vsega sveta, ter vse prerisano, kje so se vršile glavne bitke. Sredi te sobe pa je velika miza in stoli krog nje ter na vsakem ime oficirja, ki je na njem sedel ob času nemške predaje.
Pozneje smo si ogledali tudi Verdun, Metz in St. Lo, kjer je tudi veliko pokopališče. Vse vasi in mesta v tej okolici so razbite. Francozi so nas sprejeli kot svoje rešitelje. Radi bi si postavili svoje domove in popravili razbitine, a nimajo denarja iri ne materiala ter čakajo, da bi jih zopet Amerika odrešila in jim prišla na pomoč s posojilom.-
Od tu smo se odpeljali v Belgijo, Holandsko in Švico. O teh bom mogoče napisal kaj enkrat pozneje.
Nato pa smo se napotili v Italijo. Preko Milana smo se odpeljali v Rim. Komaj smo prišli v Rim, sem že hitel na jugoslovansko poslaništvo po potni list, katerega so mi obljubili v Parizu, a tu pa niso ničesar vedeli o tem. Uradnik mi je samo rekel, da naj se vrnem naslednji dan ob 11. uri. Bil sem zopet na mestu ob določenem času, povedal mi je, da je dobil poročilo iz Pariza, da ni še nobenega odgovora iz Beograda na mojo prošnjo, šele tu sem popolnoma obupal, da bi se mi posrečilo obiskati tudi Jugoslavijo.
Podal sem se na obisk Socialnega odbora v Rimu. To je nekak glavni urad za begunce v Italiji. Tu vršijo razne posle v zadevah beguncev, kot za izselitev in drqgo. Tu sem se bil precej časa zamudil. Vse osobje je napravilo jako dober vtis name. Tukaj sem tem ljudem tudi izročil ves živež in ostalo, kar sem si bil nabavil za v Jugoslavijo. Tako-veselje sem jim bil napravil s tem darilom, da sem bil še sam z njimi razveseljen in dali so mi naslov “stric iz Amerike.” Priporočali so mi, da naj obiščem D. P. Čamp št. 9 v Senigalliji, ker da je tam precej beguncev iz (Dalje na 3. strani)
tje, da se boš malo razvedrila, ki ves teden garaš kot sama črna živina,” — o, ne, tistega pa
ne! Ali pa da bi on rekel: “Ti,
že dolgo nisi imela nič novega. Stopi no kam in si kupi kaj.” Raje bo rekel: “Kaj, že spet, saj si imela komaj lansko letif novo obleko in nov klobuk, pa že zopet gledaš za novim!”
Taki so, saj veste same, dekleta. Ne verjamem, da bi bi-o kje kaj drugače, če pa je, mora biti pa nekje nekaj narobe.
Pa zakaj to pripovedujem? Zato, ker moramo me ženske skupaj stopiti in se pognati za svoje pravice, dolžnosti že same poznamo, še preveč,- raj-tam.
Bom povedala, kako Se je nekaj takega pri nas primerilo, pa ki veste, da ne opravljam. Samo povedala bi rada, da tako ne bo šlo.
Veste, oni dan je prišel on ves praženško razsuran domov. Na obrazu se mu je videlo, da se mu je pripetilo nekaj posebno prijetnega: ali mu je umrl kak bogat stric in mu zapustil milijone, ali je dobil opoldne pri Somovih kakšno posebno priljubljeno rihto (veste, on da na jed, da nikoli tega in tam pri Somovih se tiste lepe strežnice kar tepejo, katera mu bo prej prinesla, da bom morala malo bolj paziti nanj), ali se mu je kaj drugega fletnega zgodilo, da je bli tako sladak, kot Srpanov med, ki so ga sami pridelali doma. Bogve, če ja imajo še kaj.
Večerjo je hvalil, ta malega je hvalil (ki bo doma imel), da je priden, sobe je pohvalil, da so lepo čiste in' prav nič ni godrnjal, ko sta pela kar dva radija, eden v kuhinji, eden v soji, čeprav bi v normalnem razpoloženju grdo pogledal tja proti aparatom, da bi kar sama od sebe nehala rjuti. Vse je bilo kot na Blokah: vi ste fajn, vaše krave so fajn, vaši otroci si fajii in vaša prašiča je tudi fajn.
Nekaj bo, kar bo, sem si rekla in vsa trda od strahu pričakovala, kaj bo iz tega prišlo. Veste, naš ata so nas tudi z naj slajšimi besedami klicali k sebi, kadar smo kaj narobe napravili, samo da so nas dobili v roke.
In potem si je prižgal cigareto (enkrat se bo zadušil v tistem večnem dimu), potem pa začel: “Ali je moja obleka zlikana? Ali imam kakšno čisto srajco? Ali so čevlji spucani? Ali imam kakšno lepo kravato v omari?”
Ja, ja, ja,. . . sem hitela na vsako vprašanje, kot bi odgo. varjaia pri spraševanju za dr žavljenski papir.
“Veš,” je rekel, “iz Washing tona pride sam zakladniški taj nik in povabljen sem, da ga grem gledat. Tako visoke zverine še nisem videl, zato te prilike ne smem zamuditi.”
“Joj, pa res!” sem vsa srečna zažvrgolela, “no, bova pa šla k sprejemu.”
“Kdo pravi: bova šla, jaz sem -rekel, da sem jaz povabljen; nič ni bilo rečeno, naj vsak privleče s seboj svojo zakonsko stvar,” mi je odjezljal nazaj.
O, ti pokora ti, sem si mislila sama pri sebi, tok za vse sem dobra pri hiši, da bi se pa enkrat nekoliko postavila s teboj, tisto pa ne! Saj vem, nacejali se bodo, dedci, pa ne marajo, da bi jim me kozarce štele. Naglas pa nisem rekla nič, -kar v sink sem se obrnila in črepinje prestavljala, da je moral vedeti, če je količkaj odprte glave, da mi ni po volji. Kaj pa hočemo, revce, kot potrpeti. E-nake pravice, kakopak...
In ko je prišel domov od tiste kolobocije, ali kar je že bilo, se nisem mogla permagati, da ga ne bi vprašala: “Ti, ali je tisti gospod iz Washington kaj vprašal zame?” pa veste, kaj mi, je odgovoril? Š trama! je rekel in nič druugega. Bogve, če je mislil mene, kaj pravite, dekleta?
V graščinskem jarmu
FR. JAKLIČ
• “Fanta dolgo ni nazaj. Obed je že kuhan, pa ga še ni. Kaj hočemo narediti?’’
Tako je dejala Glavanka v Skriljah svojemu mcžu ki je pred hišo obdelaval bukove špelte za ročice.
“Lahko bi bil že doma! Kod neki stiče,” je menil stari, prenehal in se ozrl proti Mokrcu, kamor je bil šel že davi sin Janez.
“Pa še malo počakaj.. Dolgo ne more več biti, da pride,” je rekel za ženo, ki se je bila umeknila v. vežo.
Odslej je Glavan večkrat prenehal in se oziral na stezo, po kateri bi moral priti sin. Par-krat je odložil žatlako in stopil na vrt, odkoder se je videlo dlje kakor izpred hiše.
Fanta pa le ni bilo od nikoder.
Jed se je bila že zdavnaj sb ladila v skledi in tudi poldne je bilo že odzvonilo na Golem, ko je Janez prišel kakor vihra.
Z jezo je vrgel sekiro po tnalu in zarobantil, da je bil kar ves pekel pri rokah.
“I, kaj ti pa je, da si tak?” ga je vprašal oče vznemirjen.
“Kdo ti je pa kaj naredil?”
“Tisto seme s Preseke,” je sikal in klel Janez, da se je kot preveč! mati, ki je bila prišla na prag, od groze prekrižala.
“I, khj kolneš in rentačiš, ti nesrečni fant! Ti grdi prekli-njavec!” je svarila mati. "Še v pekel prideš, brezbožnež! Ne veš, da smo že-vpostu!”
“Tudi Vi ne boste tiho, ko boste vse zvedeli 1”
“Kaj sta pa imela, da si tako nasajen,” je poizvedoval oče.
Ne morem!” je odrinil žlico. “Na peč postavite; sedaj ne bom jedel, ne morem. Vse vre. po meni. Tudi sedel ne bom.”
Fant je zopet vstal, hodil gori in doli po hiši in grozil logarju s Preseke. .
“Pa ga nisi prosil, naj ti od-kaže tistih par hoj precej od spodaj ali vsaj na takem kraju, da bi jih mogli iz gozda spraviti,” je povzel oče.
“Seveda sem ga prosil. Še nobenega nisem prosil tako in nikoli nobenega ne bom. Pa je samo hudobno pomežikoval in šel naprej, vedno naprej, češ, da takih hoj še noben Skrilj an ni dobil od graščine.
Naj ga strela, kjer je!”
“E, jih bosta že kako spravila. Nikar ne preklinjajta, bosta ves žegen božji odgnala!"
“Baba, molči, da r.e bom še bolj jezen. Kaj veš, kje so Kozlove setne?!”
“Tudi Vi, mati, ne boste mogli moliti, ko boste spregledali, Jaz seift storil, kar je bilo mogoče, da bi dobili les za ogre-dje kje bliže. Poslušajte, pa boste videli, da ne morem reči dobre besede teihu s Preseke. Veste, vsak ‘boglonaj’, še tako na koncu jezika, bi bil več Ni vreden!”
ojdita v hišo!” je vabila mati.
“Oče, ugenite, kje nam je ta pasji sin odkazal hoje! Le zakaj pa ga nisem počil!” j, Stari je imenoval nekaj imen, ki so zaznomovala gozdne parcele v Mokrcu, ki so visele na to stran proti Skriljam in Golemu. Toda sin je odmajeval.
“Pa menda ni šel šent kam na vrh Mokrca odkazat!”
“O, na vrh in čez vrh in še daleč tam čez so naše hoje. Nikoli jih ne dobimo ven ”
“Ali ga je zlomek zmotil, kali?”
“Sam vrag! . . Naše hoje so na Kozlovih stenah!”
“Kaj praviš?”
“Na KoGlovih stenah so.” “Strela!”
“Ta naj ga poči, ker ga jaz nisem. Do smrti mi bo žal,” je dejal sin.”
Mati je postavila na mizo skledo in položila žlico. “Zajmi!”_______________________
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV ,
Ko se je Janez napil hladne vode, je žačel pripovedovati:
“Kakor ste rekli, sem vzel da. vi listek, ki ste ga prinesli od Pema, dejal sekiro na ramo in šel na Preseko k logarju. Ker še ni bil opravljen, sem ga čakal pred hišo. Ko je prišel ven, sem mu dal listek. Zagodrnjal je precej da porabimo preveč lesa, da graščina kmetov | ne bo mogla vzdrževati in. tako je naprej godrnjal; potem me je pa vprašal, čemu bomo les rabili. Povedal sem mu da, je sneg streho na hlevu podrl, ker je bilo strohnelo sleme, da les njuno rabimo, in potem sem ga Še prosil, da tako odkaže, da se bo še kakšna deska urezala za oder in stene, kakor ste dejali.
‘Nikoli nimte dovolj! Nikoli niste siti! Kmet je zabit in požrešen!’ mi je dejal..
Imel sem na jeziku ostre, da bi ga bil zbodel, pa sem rajši zgornjo čeljust čez spodnjo ustnico potisnil, da se ni mogel jezi iztegniti. Vprašal me je, čigav sem in kakšno vprego imamo. Povedal sem mu, čeprav sem vedel, da me pozna
APRIL
2.	—Veterani 2. svetovne vojne ples v SIND na St. Clair Ave.
3.	— Društvo Martha Washington št. 38 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
4.	—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ priredi spomladansko veselico v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave.
9,—Mladinska liga SDZ ples
SND na St. Clair Ave.
9.	— “Golden Gophers” pomladanska plesna veselica \ Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
10.	— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ Bposterski ples v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 8. zvečer.
11.	—Ples društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida v šolski dvorani.
11. — Glasbena Matica koncert v avditoriju SND na St. Clair Ave.
17.	—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18.	—Marijina družba pri fari sv. Vida priredi ‘ Ballerina ■Ball” v šolski dvorani.
18.—Podružnica št. 49 SžZ priredi pomladanski ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
25,—Pevski zbor “Planina” priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. Po koncertu ples.
MAJ
1.	- Društvo - Srca Marije priredi ples v SNb na St. Clair Ave.
2.	— Monte Carlo priredi Dr. Sv. Imena v dvorani cerkve sv. Vida.
8. — Društvo Clevelandski
vaškem zmanjkuje zaporov.
JELAČIČEVA BUNA. — Hrvatje se letos vprašujejo, ali bo dovoljeno proslaviti stoletnico Jelačičeve bune in njegovega pohoda proti Madžarom. Spomenik Jelačičev so komunisti v Za: grebu podrli, zati je tem večje vprašanje, ali se bo smel Hrvat spominjati, da je marširal njegov prednik proti Ogrski. Danes je Ogrska v komunističnih ro-
Slovenci ijt. 14 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
9. — Podružnica št. 32 SŽZ kah, zato verjetno ne bodo smeli
priredi plesno veselico v Slo. venske mdruštvenem domu na Recher Ave.
9. — Proslava deset-letnice Slovenske moške zveze v avdi-tonju SND na St. Clair Ave.
9.—Prvi pevski koncert pevskega zbora “Triglav” se bo'vr-šil v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Ples po koncertu v Slovenskem domu 6818 Denison Ave,-(čez cesto).
15.	_ Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave.
16.	— Slovenska dobrodelna zveza “Varietni program” v avditoriju SND, na St. Clair Ave.
22. — Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
29.—Društvo sv. Katahne št.
22.—Marijina družba fare sv. Lovrenca priredi “majski ples” v Slovenskem narodnem domu nd 80. cesti.
Hrvatje obhajati te Madžarom tako neprijetne stoletnice.
KAKO IZSILJUJEJO PRIZNANJE. — V Zagrebu so iznašli nov način, kako pripraviti človeka do tega, da vse prizna, če tudi je morda nedolžen. Kar naenkrat pridejo k njemu in mu povedo, da gre v mrtvaški voz. To je voz, ki vozi one, ki so določeni za ustrelitev v Vugrovcu pri Zagrebu. Tam ga postavijo ob steno in vse pripravijo za -ustrelitev. Revež misli, da bo vsak trenutek mrtev, pa ga le strašijo. Nalože ga spet v oni mrtvaški voz in doma se začne znova preiskava in vpraševanje. Jetnik je po taki poti v smrt tako zmešan, da ne ve več, kaj jim odgovarja.
Malo prej je bil iz enakih razlogov obsojen na smrt srbski duhovnik Todor Tripunovič. Z njim je bilo obsojenih na daljši zapor več sodelavcev.
KAKO RADt IMAJO TITA. — Stara ženica v Srbiji je vneto molila pred neko sveto podobo. Pravoslavci pravijo takim podobam ikona. Ko tako moli pred ikono, pride mimo hud komunist in se v svoji zagrizenosti ne more premagati, da ne bi žene nahrulil. Vpraša jo: “Za koga moliš?” “Za Tita,” odgovori žena. Toda komunist ji ne verjame in pravi: “Ti si poprej gotovo molila za kralja.” žena mu mirno odgovori: “Seveda sem molila, pa ga ni več. Sedaj ravno zato molim tudi za Tita.”
-------o--------
ŠEST TEDNOV V EVROPI Z AMERIŠKO LEGIJO (Nadaljevani« • a. strani) ,
Žužemberka. Takoj sem se odločil in namesto, da bi bil šel S svojo družbo Ameriške Legije Neapel, sem šel raje obiskat te naše ljudi v Senigalijo. Prav vesel sem, da sem se bil tako odločil, kajti vtisov, ki sem jih dobil tam, ne bom nikdar pozabil. Yi-
fitTvou ur mouaH VITAMINS?
fee tmn M mi bok yaw k* Mm yaa M. * yaa ara la daafe «• Mm r~ m M*
l MM M M (Ml
del sem tam naše prave žužem-TERORIZEM NA UNIVER- berčane in tudi nekaj nekdanjih
in šei na delo, kakšen uspeh bom imel, tega pa jim nisem mogel povedati. Obljubil sem pač, da bom napravil, kar se bo največ napraviti dalo.
Res sem bil to tudi začel z velikim navdušenjem. Dosti truda in veliko dela je bilo s tem. Uspeh je bil ta, da je vsak izmed beguncev za božič dobil okrog dva dolarja v gotovini,, to je begunci, ki so v Italiji. Prizadevamo pa si tudi še sedaj, da bi se omogočilo pripustitev -beguncev -v Zed. države. Vsakemu posamezniku v Ameriki pa prav toplo priporočam, da če si le morete kaj pritrgat, spomnite se s kakšnim darom teh naših najbolj nesrečnih rojakov in rojakinj, ki tavajo po tujini brez doma in brez sredstev za življenje in to samo zato, ker se niso hoteli vkloniti komunističnim nasilnikom. Vsak najmanjši dar je sprejet z veliko hvaležnostjo. Svoje darove ali prispevke lahko pošljete na Ligo Katoliških slovenskih Amerikancev, to je glavnemu blagajniku Lige: Mr. Joseph Zalar, 351 North Chicago St., Joliet, 111., ali pa na uredništvo Ameriške Domovine.
i*M a aaMaft «i My, Oa»A> Iay fraM) MutUpW Vttoato »Ml Tab om capMiU mn) fey br akdy day*. K you o« oM mMod your draw1* »* "■ bad your tommy, b an M '«• Oaa A Pay (brand) MuldpU tMaada Capad«*. dm Uad MM bat Mb MadaaaHi
0NE|a[DAY
BSRSSSS
MUf IMOtAtOBB* MC
ZI. — Komunisti terorizirajo celo študente in profesorje na univerzi, če ima delati izpit kak študent, ki je odločno proti komunizmu, se takemu dostikrat zgodi sledeče: Pred izpitom prideta v dvorano dva “tovariša” in povesta .študentu in profesorju, da ne sme delati skušnje. Profesor to razume, pobere svoje papirje in odide, študent ne more drugega kot da tudi on odide brez skušnje. ,če bi se prote-sor uprl ukazu komunističnih teroristov, bi sam kmalu poskusil njih pritisk drugod. Vse to v imenu “nove” svobode v Jugoslaviji.
SRBSKI ŠKOF NASTIČ OB. SOJEN______Sarajevski pravosla-
Clevelandč|anov, ki so sedaj tem taborišču za bodečo žico, kot kak;i vojni ujetniki pod stražo. Nikamor ne more nihče brez po-sebnega dovoljenja.
Taborišče je sicer čisto, snažno, pridno delajo vsak pri svojem poklicu kot čevljarji, miza-riji, fotografi, krojači itd. Načelnik taborišča je bil neki Anglež, ki je bil zelo ponosen na naše ljudi in se mi je sam pohvalil, da je to najboljše taborišče izmed vseh drugih. Imajo tudi svojo cerkev Marije Pomagaj Brezij, šolo, časopis. Stanovanja imajo precej dobro urejena. Imajo sobe za po dva moška ali po dve ženski, kakor tudi družinske sobe z več posteljami. Hrana pa
DELO DOBIJO
HEAVY TRACTOR MECHANIC — EXPERIMENTAL MECHANIC and FLOOR INSPECTORS 1st and 2nd shift 40 hour week Good hourly rate
THE OLIVER CORPORATION
19300 Euclid Ave. formerly The Cleveland Tractor Company
(59)
vni škof Vojislav Nastič je bil je precej slaba, 1
MALI OGLASI
Avto naprodaj Naprodaj je 1942 Cadillac, za
5 oseb,v
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Doile preko Trsta)
odbo“Cje' VaTičeve vld?’ da * fs ^ nisti nemogoče. Sedaj je dobil
stranke na Hrvaškem. Med vojno je pribežal v London. Od tam pa se je vrnil domov z nekdanjim banom in kasnejšim ministrskim predsednikom šubaši-čem. Vrnil se je kot predsednik Naredile banke. Toda kmalu je
in da pozna tudi naše voli in voz. Šla sya v gozd. Čez rame kazal les in bi šla vsaksebi, imel puško, za pasom pa lov- Lahko bi mi odkazal tisti les ski nož in sekiro za lisanje. Go- pri kraju, pa je lezel le naprej vorila nisva dosti. -On je spra-!v goro. Ko se mi je zdelo za-ševal malo, jaz pa še bolj na dosti, sem se premagal in prekratko odgovarjal. Samo že- sil:
lel sem, da bi mi že skoraj od-________(Dalje prihodnjič)_______
kot plačilo, da je nekaj časa hodil s komunisti,' 10 let zapora. Obdolžen je kot vsak nasprotnik sedanjega režima, veleizdaje. Njegovi sotrpini so dobili: Karlo žujevič -5 let; Ivan Stevanec 9 let; Mirko Petrovič 2 leti in pol; Peter Mihanovič 3 leta; Mladen Djuričič 4 leta; Nikola Rastič 1 leto in pol; Ignac Fu-rač 4 leta; Zlatko Matijak2 in pol; Veljko Djurič 1 leto in pol;
let zapora. Njegovi grehi so v
prvi vrsti, ker je govoril proti komunizmu. V svojem nastopnem govoru je govoril o boju med dobrim in hudim, med kraljestvom božjim in satanovim. Komunisti so razumeli, da so oni satanovi in so ga zaprli. Imenovani je bil rojen v Ameriki, y Gary, Indiana. Prišel je domov s svojimi starši, ko'je bil 9 let star. Postal je škof star komaj .34 let. Kot škof je imel ime Var-nava.
OBSOJENI SRBSKI DUHOVNIKI. — V začetku februarja je bila v Kruševcu v Srbiji razprava proti petim srbskim duhovnikom, ki da so podpirali četnike. Dobili so od 18 mesecev do 7 let. Isto sodišče je obsodile na smrt četnika Milana Milovanoviča iz sela Brdarac. Tudi predstojnica ženskega samostana Mrzenica je bila obsojena na zapor, ker da je skrivala četnike
voljena hrana tam za dva dni, |e7i52. St. pa sem samo enkrat imel kosilq z njimi, se nii nič kaj preveč do-padlo.
Prosil sem, da bi ir i sklicali skupaj ljudi, ki so iz Žužemberka doma in pa bivše Cleveland-čane. Začeli so prihajati drug za drugim in med njimi je bila tudi moja nečakinja Mihaelia Drenšek, ki se je par tednov prej tam poročila s nekim Uršičem. Prav po domače smo se pogovorili. Ko sem jih vprašal, zakaj so v begunstvu, so mi povedali vsi enako, da se namreč boje za svojo kožo, ker se ne strinjajo s komunizmom.
Prosili so me za pomoč v denarju, da bi imeli vsaj za znamke za pisma. Nekaterim sem pomagal, a vsem nisem mogel,
[ker jih je bilo tam nad 500.
Prosili so me tudi, da bi jim
Leonid Bljajič 3 leta in Ignacij Rovišnjak 2 leti. — Tudi na Hr- pred komunistično oblastjo.
Hiša naprodaj
Velika hiša za 1 družino na 1152 Addison Rd. 4 spalne sobe, velik lot, garaža, fino zgrajena hiša. Vprašajte za informacije
Tisovec Realty
1366 Marquette Rd.
EN 4936
(Mar.17,19,22)
Pontiac
1946 streamliner — very nice Low mileage, radio and heater Guaranteed See Philip Sumrada C. J. Harmon Inc.
2926 Mayfield Rd.
Near Superior
(58)
Izjava
Naznanjam, da od danes na-kako {»omagal priti v Ameriko. Prej nisem plačnik za nobene Obljubil sem jim, da takoj ko dolgove, ki bi jih napravil kdo pridem zopet nazaj v Ameriko, drugi kot jaz sam. — John Heg-da si bom takoj zavihal rokave ler, 18621 Neff Rd.
a in
HOLMES AVE. MARKET—15638 Holmes Ave. JOHN DOLENC—573 E. 140th St.
PAUL CLAPACS—19300 Shawnee Ave.
JOHN KAUSEK—19513 Kewanee Ave.
LEO KAUSEK—15708 Saranac Rd.
JOE KUHAR—383 E. 156ih St.
KUHAR IN VRANEZA—315 E. 156lh St. LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave.
JOE PETRICH—26594 Lakeshore Blvd. VICTOR SAVE—16016 Parkgrove Ave.
JOE SETINA—777 E. 185th St.
JOHN ŠKOF—1170 E. 174th SL JOE SISKOVICH—15804 Waterloo Rd.
SOBER AND MODIC—544 E 152nd SL MRS. ANNA TOMAŽIČ—16821 Grovewood Ave.
žele vsem svojim odjemalcem
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUH0V!
ter se priporočajo za naklonjenost
WALTER CLAUSEN-16226 Arcade Ave. LOUIS URBAS SR.—23430 Chardon Rd. ANDREW VICIC—485 E. 260 SL
- NEAKTIVNI ČLANI —
JOHN ASSEG—23550 Chardon Rd.
FRANK ČEBUL—15638 Holmes Ave.
JOE JANES—Eddy Road JOE JANZEVICH—19131 S. Lakeshore Blvd. FRANK KASTELIC—19048 Shawnee Ave. JOE METLIKA—20251 Tracy Ave.
LUDWIG RADDELL—111 E 196th SL JOHN SIVEC—17931 Neff Rd.
LOUIS URBAS JR.—17305 Grovewood Ave. JOHN VIDENŠEK—486 E 152nd SL
*rfcS©k®l&sek^»fckSOkS»kSDfcSQS&SBfciSaksakSkSBS&SBfckSB8aSlfc2a&Sal&S£^^
LseLseLsDLsD^sDLsDSaSJjiffiLsDLsDlasehselaSDS
Mi popravimo fenderje, ogrodje in prebarvamo ■,
avto, da izgleda kot nov. Večletna izkušnja je naša garancija.

1 %
fp.
*
g
SUPERIOR BODY & PAINT CO.	s
FRANK CVELBAR, lastnik	0
6605 St. Clair Ave.	ENdicott 1633 £*
Vesele velikonočne praznike
Domala
ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI
BOZEGLAV'S BONDED WINERY
A
6010 St. Clair Ave.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
Vesele velikonočne praznike vošči in želi
$®1
MIKE JALOVEC
6424 Spilker Ave.
ENdicott 3093
IZBORNA DOMAČA GOSTILNA VINO - PIVO - IN DRUGO
Se priporoča za obisk
GULF GAS - OIL - BATTERIES - TIRES ACCESSORIES
Cor. Saranac Rd. and East 152nd St. MUlberry 9885
TONY KLEMENČIČ, lastnik
MARTIN SORN
RESTAURANT
I
f
0
r
W
0
0
r
0
w
Ko se je v Grintovcih ubil najmlajši, Joža, je stari Koman enemogel. Za nobeno rabo ni bil več in kar v tla je pričel rasti. Na Joža je vse zidal. Joža mu je dajal upanje, da bo gruntek še zvozil iz dolgov. “Še malo držite, oče”, je vedno govoril. “Potlej bomo pa domačijo rešili.”
Na, zdaj je Joža mrtev, dolgovi pritiskajo in otroci se branijo prevzeti. Ivanka je že odšla na ISuho, v bajto. Hotela je imeti svoj delež. Doma ji ni bilo obstanka.
“Samo ubijanje, ne pridemo pa nikamor.” In se je poroči- hak. Z Matevžem bi tudi ne
'6
Matevž je obljubil, da bo počakal do zime. Pomlad je, na zimo bi se pa rad poročil. Koman mu je bil v srcu hvaležen. Matevž se še ni popolnoma odtrgal od zemlje. Še je prijet nanjo, čeprav se tega ne zaveda. Morda se kdaj še vrne.
Ko Pavla oklicali s Svečanovo deklo, so se dekleta kar drezala. Še starim je šlo smeh.
“.Saj orala bosta,že, ker sta oba nekoliko. Čudno le, da je oče pustil.”
“Kaj pa je hotel ? Domačija je v dolgu, zdaj je treba dveh, da se bosta od dela pretegnila. Ta dva sta kakor nalašč. t Tone ne bi nič opravil, je bil prela-
0
r
B
er
0
er
Veselo Alelujo želi vsem odjemalcem in prijateljem
SARANAC SERVICE STATION
*0
P*
0
er
A
0
r
la. Zdaj se punta najstarejši, Tone. Delež, da grem. Na Visokem sem zmenjen. Rebrovec me že priganja, ker bi rad hlapca, ki zna tudi sam kaj napra. viti.
Stari je v žalosti kar mato-glav. S kalnimi očmi prosi Matevža, drugega.
Matevž je pripravljen z deležem še počakati, toda drugi teden prične z delom v tovarni. Tam odbrenkaš svoje ure, ob tednu potegneš denar, pa si gotov,
“Ti ne bo nič dolgaš po zemlji?” kolca stari in ne more razumeti sina.
“Zakaj ? Za garanjem mi ne bo dolgaš. Drugega pa pri nas itak ni bilo.”
“Domač kruh si jedel, odrezal si ga, kadar si ga hotel, in če si se vlegel na vrt. si ležal na svojem.” Koman je hotel sina prepričati.
“Naj Pavel prevzame, če hoče. Jaz ne bom!” Pavel je bil po Jožetovi smrti naj mlajši. Nekam samsvoj je bil' V fantovsko družbo ni hodil in vsi so pravili, da je nekoliko “čez les”.	*
Oče je zamahnil z reko: “Saj vidiš, kakšen je.”
“Potem pa prodajte, če ne, nam bodo pa drugi”, je bil Matevž kratek.
“Prodam?” je zazigal Koman. “Si nor, Matevž? Vse življenje sem pustil na tej zemlji. Po tej poti so odnesli mater in Joža. Na tem dvorišču ^jj sem samo jaz ukazoval in sedaj naj. prodam?”
“Vas bodo pa pognali!”''
“Mene? Nikoli! Si slišal? Nikoooli!”
Koman'je zategnil glas, da je Matevža zabolelo.
Pavel je prevzel. Zaničljivo je pogledal Toneta, ki je zahteval delež.
“Polovico ti dam, polovico pa ob letu. Ne razkoplji grunta, saj ni sršenovo gnezdo.”
“Denar potrebujem. Ali misliš, da bom deklo jemal?” je vsekal brat. “Toliko ti je za dom, kakor meni za kamen", je Pavel preslišal zbadljivo. “Do-zdaj 'ti je bila skleda pri nas dovolj globoka.”
“Dovolj sem garal”, je bil Tone žolčen.
“Tudi brez tebe bi se bilo vse to storilo. Jaz sem garal za tri in nisem pustil beliča v gostilni.”
Tone ni odnehal. Z deležem in kregom je šel od hiše. Stari je naredil križ čezenj. Tega ne bo več nazaj.
bilo dosti. Pavel je pa grčast.” Različno so ljuje ugibali, resni gospodarji pa so pričakovali borbe, ki jo bo začel Pavel z zadolženim gruntom.
Svečanova Meta je bila res nerodna. Zajetna, širokega obraza in nog kakor moški. Nič ženskega ni bilo na njej, toda Pavletu je bila všeč in to je bilo dovolj. Bila je kratkih besedi, pa še te je nekam čudno
pogrkavala. Otroci so ji radi JaSDliSBl&ffl&SQfcSBS&SQiiSQjaSDS&SB&iSQS&SD&SDj&SR nagajali. *
Zdaj je bila Komanova. Stari Koman je je bil kar vesel.
Stisnil ee je v svoj kot in nekaj časa samo opazoval.„ Stari gospodarji so ga spravljali skrbi, češ, da bi morala priti, pametna ženska k hiši. S tako da si ne bo nič opomcgel.
Delo se je kar valilo na kup.
Koman je delal doma, oprav- , ljal živino, mlada pa sta se pretegovala po njivah. Matevž je zjutraj šel-in zvečer prihajal.
Pomagal je, kar je mogel, toli- , ko da niso oče po temi blodili
(Dalje os 5. strani)
VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ii> se toplo priporočata za naročila za
CVETLICE ZA VSE NAMENE
CHARLES in OLGA SLAPNIK
PONTIAC
naprodaj, 1946 streamliner, zelo lep, je še malo prevozil; ima radio in heater. Garantiran. Vprašajte za Philip Sumrada C. J. Harmon, Inc.
2926 Mayfield Rd. blizu Superior
(68) ,
TRGOVINA S CVETLICAMI
6026 St. Clair Avenue EXprets 2134
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
____ .........................Vogal St. Clair Ave. In E. 88th
FRANK - TONY CAFE
1259 Marquette Ave.
ENdicott 9808
SLOVENSKA GOSTILNA
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
MICHAEL'S QUALITY MEATS
SLOVENSKA MESNICA
ŽELODCI - ŠUNKE - SUHE KLOBASE in vse kar spada k žegnu
3946 St. Clair Ave.	EXpress 5440
MICHAEL KLEMENČIČ, Jr., lastnik Se toplo priporoča
9
Postre-
fii bili '. .
vinom in pivom in
Se priporočamo, da nas obiščete še v bodoče.
ženi boste z dobrim žganjem,
okusnim prigrizkom. Želimo vesele velikonočne praznike vsem našim obiskovalcem in prijateljem.
PAULICH'S BAR
5238 St. Clair Avenue
VSE VRSTE PIJAČE in JEDILA
Vesele velikonočne praznike želimo vsem skupaj!

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIJO
CARL G. OPASKAR, M.D.
ZDRAVNIK 740 East 152nd Street
Office: GLenville 3134	Re*.: POtomac 8055
DR. VINCENT OPASKAR
ZOBOZDRAVNIK
6402 St Clair Avenue
HEnderson 4114
FRANK V< OPASKAR
MAin 3786
ODVETNIK Hippodrome Bldg.
Res.: WAshington 0989
0
r
6036 St. Clair Avenue
Najboljša domača kuhinja, vedno sveža jedila in najbolj zmerne cene
ŽELIM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
0
Otok Iwo Jima po treh letih. — Razbite in zapuščene leže na jugovzhodni obali otoka razne ladje in bojni čolni, ki so mrtve priče strašnih bojev, ki so se vršili na tem otoku 191,5, predno so naše čete iztrgale otok Japoncem. Tu so se vršili najbolj krvavi boji na Pacifiku.
KOROŠEC
WINERY
BONDED WINERY
6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233
Se zahvaljujemo za naklonjenost in' se priporočamo še za naprej za fina vina
ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM OBISKOVALCEM IN PRIJATELJEM
Vesele velikonočne praznike Qj želim vsem odjemalcem
i CLOVER DAIRY
Milk from Approved Dairies
q	JOSEPH MEGLICH, lastnik	jp,
9 1003 E. 64th St.	ENdicott 4228
& 0

P MRS.
RUDY BUKOVEC
MESNICA
nakup vsakovrstne mesnine
4506 Superior A ve
HEnderson 8638
ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIM OBISKOVALCEM IN PRIJATELJEM IN SE TOPLO PRIPOROČAM
ANTON KOREN
PIVO -i VINO - ŽGANJE - PRIGRIZEK
4304 St. Clair Avenue
Za praznike si privoščite fino kapljico naših ohijskih vin, belih in rdečih
A. MARINČIČ
BONDED WINERY NO. 131
15012 Sylvia Avenue POtomac 2554
/
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem
DOMAČIJA
(Nadaljevanje • 4. strani)
po hlevu, če Pavleta in Mete še ni bilo nazaj.
“Pavle se ni zaletel”, je dejal stari in všečno opazoval Meto, ki se je obračala pred pečjo.
VESELE- VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM
SVOJIM ODJEMALCEM ŽELI
COMPANY
JOHN ZALAR, lastnik
16006 Waterloo Road KEnmore 1304
Izborno pecivo, potice in kolači za vse družinske ali družabne prireditve. Kruh neprekosljive kvalitete.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
ANTON GUBANC
16725 Waterloo Road
Velika zaloga in izbera spomladanskih oblek za žene in otroke. Najtrpežnejše perilo za moške in dečke.
Prav vesele velikonočne praznike želim vsem
FRANK JANŠA
5715 Prower Avenue
EXpress 2503
Gradim, popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore
ZANESLJIVO IN TOČNO DELO, CENE ZMERNE
PAULINE STAMPFEL
MODNA TRGOVINA ZA ŽENE, DEKLETA, MOŠKE
«
Se toplo priporoča Želim vsem cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike!
6108 S*. Clair Avenue
“Grem pa jaz po vode, Meta”, se je ponudil.
'Če boste mogli.” “Kar prijazna je. Še nasmehne se.. Govorice je res bolj čudne, srca pa dobrega. Tudi kak kos kruha je dala beraču, če je prišel prositi. Še raj niča ni bila boljša, pa jo je vsa vas imela rada.
Z njeno doto je hotel Pavle plačati nekaj Matevževega deleža, pa Matevž ni hotel.
“Kar spravi. Bog ve, kaj še vse pride. V tovarni tudi ni vse prav”, je rekel Matevž.
“Da, ni”, je brundal Koman. “Ne diši po travi in po gmajni, kajne? Vseskozi se mi je zdelo, da nisi močan v prsih. Glej, da v bolezen ne zaideš.”
Matevž ni nič rekel. Pavel pa mu je pogledal v obraz. “Če ti ne bo prav, kar pusti. Dela je doma dovolj.”
“Kar popravljamo se”, je, Koman premišljeval v postelji. Do Mete je čutil toplo hvaležnost.
Trava je lepo zaganjala, ozi-mina je kar vidno rasla. Tudi jaro žito je že kukalo iz zemlje. Vreme pa tako, da so ga bili vsi veseli. Toplo sončni.; res zemlja se ni mogla kujati.
Kmalu po Veliki noči je Matevž ostal doma. Ni več vzdržal'v smradu.
“Če ti je prav”, je rekel Pavletu, “če ti ni, povej. Grem lahko kam za hlapca.”
“Nikamor ne boš hodil. Zdaj bomo šele zagrabili. Metino doto bomo porinili v golt Zebre-tu. Ta nas najbolj pritiska. Koj bomo lažje zadihali. Bol-tar mi je ponujal čebele. Tone jih je nekoč imel, pa mu je vse pomrlo. Na sladkorju bi se ^gn bi se lahko kaj. Tudi Meta tako misli. Kaj praviš ti?” Matevž je tudi zate.
Drugi dan pretepe Pavle Bla-žunove otroke, ker so se norčevali iz Metine govorice. N^j-ktarejšega je tako pritisnil, da se je prišla Blažuka kregat.
“Če bo kdo še kdaj odprl če-.
1 j usti, bo imel sitnosti drugje!” »Več ni rekel.
Ljudje po vasi so kar zijali. Prokleto, Pavle pa rase! Kdo bi si mislil? Mladi gospodarji so se mu v cerkev grede radi pridruževali. Meta je pa z ženskami klepetičila. Kar dobro so se razumele, čeprav je bila odnekod s hribov.
Pavleta so se izogibali samo otroci.
Matevž se je mučil s čebelnjakom. Orodje je bilo doma in oče so se na marsikaj razumeli.
“Bom imel vsaj kje sedeti”, je bil Koman vesel. “Preklemansko, Zebre mi je rekel, da sem terno zadel, ko sem prepisal na Pavleta.”
“Prav ste naredili”, je bilo Matevžu nerodno. “Tone bi vse zavozil, jaz bi pa hraniti ne znal”, se je opravičeval.
Čebele so se privadile. Na Romanovem vrtu je tako brenčanje, da ga je slišati na cesto. Prav v hišo diši po medu. Koman kar nekam lažje diha. Ves dan pleše okoli ulniaka in na glas govori:
“Ne tja, na devet. Tam je tvoj dom. Ali še ne poznaš slike?” Čebela ga kar razume. S petega panja odlet' k devetemu.
“Prav si naredil, da si kupil čebele”, hvali Matevž Pavleta. “Če nič ne nanosijo, očeta držijo pokonci.”
“Pa so bile tudi pridne na-biralke. Zrak okoli čebelnjaka je bil tako polil' medenega vonja, da je človeka kar nasiče-val.
Najlepše so pri K'rtumu nedelje. Vsi štirje sediio pri če-- ’ belnjaku:' oče,, Pavel, Met* in Matevž. Pogovor jim ne mine.
raste. Pšenica že klasi. Pavel pravi, da take še ne pomni. Meta je še najbolj tiha.✓čeprav je bila Svečanova dek!a, nosi v sebi naslednikei Pavel je ves srečen.	*
Matevž pravi, da bo za strica pri hiši. Prav. Bo vsaj nekdo, ki bo otroke varoval. Pav. le pravi, da se jih ne bo manjkalo. In če kdo pogleda Meto, bi mu skoro verjel. Taka je, kakor njiva v pozni pomladi. Pavleta ne skibe več dolgovi, zdaj misli samo še na sina. Ko bo tako velik, da bo sam naložil voz gnoja in za zapeljal na-njivo, tedaj na hiši ne bo dolga niti za vinar.
Pavel ogleduje roke in luSči trdo skorjo dlani. Matevž vidi bratove roke in ve, da lah-
ko s takimi rokami narediš iz kamna puhlico .
Pavel ni neumen, le zemljo čuti tako blizu, da ima njej podoben obraz. Če se pod noč pooblači in prične pršiti, potem Pavle vstane in gre ven, čeprav že skoro spi.
Pred hišo stopi in stegne svoje lopataste roke, da mu jih dež omoči. Z mokrimi rokami se vrne v izbo.
“Meta, poglej! Še bo raslo.”
In Meta, o kateri pravijo, da ni pametnejša od moža, vidi v rahli temi, kako se na Pavletovi roki svetli voda.
, “Hvala Bogu! Zdaj pa pojdi počivat.”
Pavel leže in precej zaspi. Meta pa misli na otroka in posluša tiktakanje ure. (Izltok).
če želite imeti
rtrimrf kozarec dobrega vina
IjT .	se oglasite pri
KRAMER'S WINERY
5303 St. Clair Avenue
Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim gostom
—AND IDE WORST IS TET TO COIR —aiajlni jš« ide pride
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
JOSEPH DOLINAR
BEER - WINE - LIQUOR - LUNCH
6737 St. Clair Avenue
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
VKKI
KMETS
BEAUTY SHOP
gj 55Q6 Superior Ave. HEnderson 7202
The Latest Method of Cold Waving

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM e « ŽELITA
FRANK BARAGA in JOHN LEVSTIK, lastnika
THREE CORNER CAFE
1144 East 71st St.
Se priporočata rojakom za obisk
. »V««««*—
Venci in šopki za vse prilike, kakor tudi cvetlice v posodah po nizki ceni
Vi TOM'S GARAGE JAMES A. SLAPNIK, JR. H
MEMBER OF T. D. S.
6620 St. Clair Ave. HEnderson 8824
Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se priporočam
rž 1080 E. 64th St.	HE 4947
I i
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želimo vesele velikonočne praznike
THE LAKE ERIE BUILDING MATERIAL COMPANY
RALPH J. JONES, preds. in blag.
VSAKOVRSTEN LES IN DRUG GRADBENI MATERIAL
Ž Urad in skladišče 1321 Marquette Rd. M , Telefon: HE 5080-5081
$ ŽELIMO VSEM NAŠIM SLOVENSKIM ODJEMAL-3 CEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
aviovevz..	j *------------
Ob nedeljah na polju vse samo
JOHN VIDOVICH, lastnik
MIHCIC CAFE
PIVO - VINO - ŽGANJE - OKUSEN PRIGRIZEK MR. in MRS. FRANK MIHCIC, lastnika
7114 St. Clair Avenue ENdkott 9359
VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM ŽELIVA
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
----i------------------------------
TINO NOIHC CAFE
FRANK and AGNES MODIC, Props.
6030 SL Clair Avenue
LIQUOR - BEER - WINE We wish a Happy Easter to All!
P! „„„ , _______________________________ Stop in when you are in the neighborhood

Saffl!aSOfes!a2?JaS8affl8iSe!aSD!a2JfeSDLS)!asebsDS
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi	j
MAUSER
LYON DAIRY
SLOVENSKA MLEKARIJA
Rotija
1166 East 60th St.
HEnderson 8492
ANTON ŽNIDARŠIČ, lastnik
LOUIS CIMPERMAN
GROCERIJA in MESNICA
1115 Norwood Road
ENdicott 0566
Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, oglasite se pri nas. Dobra postrežba in zmerne cene. Pripeljemo na dom.
Se lepo zahvaljujemo za preteklo naklonjenost in se priporočamo še za bodoče.
ŽELIMO VSEM SKUPAJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI
JOSEPH
GLOBOKAR
REAL ESTATE HOUSES . . . LOTS FARMS
HEnderson 6607

986 E. 74th St.
«t!Pg
ANTON SVETE
Želim vsem odjemalcem in prijateljem prav vesele velikonočne praznike!
GROCERIJA - CANDY - CIGARE - CIGARETE
SLADOLED - IZVRSTNO PIVO
Se priporočam za obilen poset—Točna postrežba!
.1184 East 60th St. HEnderson 4813
LOUIS LAUTIZAR
1195 East 71st St.	HEnderson 0675
GROCERIJA in MESNICA
Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem in prijateljem
A
9
A
9
A
9
A
9
A
9
A
A
9
A
9
A-
9
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIVA VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
MARIO CAFE
MARIO in FRANCES KOLENC, lastnika
6220 St. Clair Avenue
ŽGANJE - PIVO - VINO - PRIGRIZEK
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
g
•Jf
g
«
ANION PRIMC
GROCERY	(0
9	985 Addison Road	HEnderson 0160	10
A	&
Zenske so pregledale kolovrate, moški pa so začeli hoditi drug k drugemu v vas. Cez leto ni bilo časa za postavanje, zdaj pa ni, da bi dedci doma prodajali dolgčas. Ženske imajo svoje pogovore, možakarji pa svoje.
Tinetu se je oglašala nOga. Ka'zalo je, da ga bo opomnila vsako zimo.
Čeprav je Prtovč tako od rok, vendarle ga skrb ne zgreši. Že najde pot. Tudi Tinetove bajte ni obšla.
Nekega dne se je -bil Jurček izmuznil iz hiše. Rotija ga ni pogrešila, ker je bila vsa zakopana v šivanje, Tine je bil pa pri Tinetovcu.
Šele ko se je zavedla, je prestrašena planila kvišku in zdirjala iz hiše. Otrok je bos koračil v snegu, ki se je naletel pod kap in bil že kar moder iv noge. Planila je k njemu, si ga zagnala v naročje in ga odnesla k peči. Odgrnila mu je pordele nožiče z mokro cunjo in ga položila v posteljo. Potlej je zavrela čaja.
Ponoči se je otrok začel premetavati po postelji. Rotija je kar vedela, da se je prehladil. Tudi Tine se je ustrašil. Jurčkova glava je bila vroča kakor lonec kropa. Težko je dihal in Rotija je vstala in nažgala luč. Komaj je čakala, da bi se napravilo jutro. Stara Škovinka pozna vse rože in bo vedela svetovati. Kar ni se hotelo daniti. Šipe so bile rožnate in zunaj je piskala burja,
Ob prvi žabji je bdšla Rotija k Škovincu. Kakor so bili mati pozimi leni za vstajanje, so bili precej na nogah. Brž so pobrskali po svojih zavitkih.
“Bezga, janeža, lapuha in žajblja mu bomo skuhali pa mu bo precej odleglo. Caj no, pa še mete bomo dali zraven. Prehladil se je bučnam. Je že zu* naj letal.”
“Seveda je, bos je koleštral po snegu. Kar zmuznil se mi iz hiše”, je skoraj zajokala Rotija. “Še Opazila nis^m, kdaj.”
Ko je Tine zagledal Škovin-ko, mu je precej malo odleglo. Hodil je po hiši in nosil otroka v naročju.
Jurček je gledal v strop in v obraz je bil kakor žerjavica.
“Ti revček, ti”, se je zasmilil Škovinki, ko ga je pobožala. “Precej bo dobro, le počakaj na kropek.”
Jurček se ni niti nasmehnil. Mrtvo je ležal v Tinetovem naročju in zdaj pa zdaj zastokal.
“Če ima davico, mati", se je ba] Tine.
“Pojdi no, pojdi! Kako naj pa pride na Prtovč? Fant se je prehladil, nič drugega ni. Boš videl, da mu bo po teh rožah odleglo.”
Otrok se je slabega čaja branil, toda Škovinka ga je prisi lila. Potlej ga je toplo zavila in ukazala Rotiji, naj mu postelje pri peči.
“Zdaj se bo fpričel potiti. Glejta, da se ne bo razkopal. Če se bo dobro prepotil, bo kmalu boljši.”
Tine ni imel obstanka. Neprenehoma je stal pii peči iij gledal v otroka, ki je prekladal glavo in se stegoval kakor pohojen črv. Rotija je mendrala po hiši in še na zajtrk pozabila.
Čez čas se je pričel otrok potiti. Kar lilo je od njega. Rotija .ga je brisala po obrazu in se nasmehnila. Tudi Škovinka je prišla pogledat, kako so se rože obnesle.
“Je že dober, samo prehlad ga je mučil. Peč dobro kuri, da otroka ne bo tresle, ko se bo nehal potiti.”
Tine je bil ves blažen. Precej je stopil k mora j ni in natočil kozarček brinjveca.
“Zvrnite ga, mama, zunaj je mrzlo in burja.”
Škovinka se brinjevčka ni nikdar branila. Poleti je govorila, da zamori vročino, pozimi je trdila, da kri požene in ude omehča.
Rotija je preoblekla Jurčka in ga znova toplo ogrnila.
“Jajček mu ocvri. Morda bo le kaj jedel”, je Tine ukazal Rotiji.
“Zdaj vsaj vesta, kakšni križi so z otroki. Majhen otrok, majhen križ, velik otrok, velik križ”, je modro rekla Škovinka. “Jaz sem že vse poskusila, vidva pa šele bosta. To glejta, da ne bosta ostala pri enem. Več otrok, več tepeža, pa tudi več sreče. Tako vama povem: dosti otrok lahko bajto v grunt zrinejo, če le s hišo držijo.”
In je odracala. Jurček je s tekom mlatil cvrtje.
“Škoda, da imava samo tega”, je zamrmral Tine in pogledal Rotijo, ki je močno zardela.
“Saj bo še eden”, je tiho rekla.
Tine se je zasmejal, vzel metlo in odpehal sneg izpod kapa. Da ne bo Jurčka še kdaj imelo, da bi racal po njem
“Koliko skrbi ti napravi en sam takle štrukelj, Nemara jih z dvema res ne bo toliko”, se je Tipe naslonil na metlo in gledal po zasneženem bregu. *
Jurček si je bil kmalu docela
opomogel, živahnost se mu je
bila vrnila in kadar je Tine odšel k Škovincu, je Rotija ostro pazila nanj, da ji ni ušel. Vrata je že znal sam odpreti in mimogrede je smuknil v vežo in z veže čez prag. Nekajkrat ga je morala odtrgati od duri, ko jih je ravno dobro odprl.
Ljudje so že sušili baklje za sveti večer. Rotija je nekaj premišljala, ali bi šla k polnočnici ali ne, toda Tine je tako silil, da mu ni upala kvariti veselja.
Na sveti večer so se zbrali. Tinetovec, Grohar, Lukec, Tine, Rotija, Marjeta, Jaskova Mica in še nekaj deklet, Škovinc je prišel zadnji. Stari so vsi ostali doma, 'zakaj pot v tem snegu ni prijetna. Pa še brez mesečine. Nebo je temno, gozdovi čudovito tihi, bel jezik snežne odeje se tesno opleta vitkih smrek.
Dokler je gaz še dobra, bakel j ne nažigajo. Pot je dolga in skoz gmajne tmena. Grohar stopa naprej, za njim Lukec, potlej ženske in zadaj spet moški. Zadnji je Tine. Ženske je strah, da bi zadaj same hodile. Počasi stopajo in kadar prvi kaj pove, mora skoraj kričati. Vrsta je dolga in vsi hočejo zvedeti, kaj se spredaj govori.
Ko zgine gaz v hosto, nažge Grohar baklo. Za njim še dru-di. Dolga vrsta blestečih plamenov se pomika skoz zasneženo smrečje. 'Sneg se iskri in hrusta pod težkimi čevlji. Pogovor se zdaj pa zdaj pretrga pa spet nadaljuje.
Na Češnjici se združijo z Rudiničani in Češnjičani. Zdaj jih je že za celo kačo,, Malo od Češnjice se oglasi v Selcah zvon. Potrkavanje pljuskne na vse strani, Na Studenem se vrsti (priključijo novi ljudje.
(Dalje prihodnjič.) ---------o------
—Rumunska tekst'lna indus. trija je dobila iz Sovjetske zvezde 1,141 jop'hpmbaža za delavo.
A
9
*
* *
Naznanilo in zahvala
"'m
Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt po-segla v našo družino ter nam nenadoma ugrabila našega pre-ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga, očeta in starega očeta ter brata in strica
JOHN ZAJC
Blagopokojni je nagloma preminil vsled srčne hibe, ki ga je zadela 3. februarja. Pogreb se je vršil 6. februarja iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi Brezmadežnega spočetja na E. 41 St. in Superior Ave. smo ga položili \ večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Doma je bil iz Trzin pri Domžalah, odkoder je prižel v Ameriko pred 38 leti.
Tem potom si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem, ki ste položili krasne vence h krsti blagopokoj-nika, kar nam je bilo v tolažbo in dokaz vašega spoštovanja do pokojnika.
Hvala lepa vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika; vsem, ki ste ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Lepa hvala članom podr. si. 5 SMZ, nosilcem krste ter vsem, ki ste dali svoje avle brezplačno na razpolago pri pogrebu. Našo zahvalo izrekamo tudi pogrebnemu zavodu Jos. Žele in sinovi za vso pomoč in vsestransko najboljšo poslugo, ter duhovščini cerkve Brezmadežnega spočetja za opravljene cerkvene obrede.
Bodi vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in bili nam v pomoč na en ali drugi način, izrečena najlepša hvala.
Pr el j ubij eni soprog in oče, stari oče, brat in strici Prestal si težave trnjevega življenja in sedaj počival v hladni ameriški grudi. Pustil zi nas žalostne in osamljene, toda spomin na Tvoje dobro srce bo ostal med nami dokler se vsi skupaj ne snidemo na kraju večnega mir ul Žalujoči ostali:
MARY, soproga
JOHN in WILLIAM, sinova
MARY, sinaha
JOHN in DANNY, vnuka
in več sorodnikov
V stari domovini pa zapušča brala in tri sestre
Cleveland, Ohio, dne 19. marca 1948.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem
V naši sanitarni mlekarni boste vedno dobili sveže mleko, sir, smetano in sirovo maslo
Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo tudi v bodoče
NICK SPELICH
X
6210 White Ave.	HEnderson 2116
g. Vesele velikonočne praznike, pa mnogo pirhov želi vsem odjemalcem, prijatelj'em in znancem
SLOVENSKA MESNICA
JOSEPH TREBEČ, lastnik
1423 East 55th St. HEnderson 1559
M
A Posebnost za praznike, fine prekajene šunke, gnjati, 9 želodci, klobase in podobno, kar spada za tak praznik na mizo. Vse prvovrstno.
ORAZEM'S
CONFECTIONERY
i
6415 St Clair Ave.
ENdicott 9566
i.
v S. N. Domu
9”
A
i
a
«
9
$
9
AT
9
i
Serviramo tudi sendvičče, mehke pijače in sladoled Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM
isazaesgjsass
D. LUSIN'S
SOHIO SERVICE STATION
6002 St Clair Avenue
Se toplo priporoča, da ga obiščete, kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avtomobil
VESELO ALELUJO VSEM PRIJATELJEM ŽELI
ACME DRY CLEANING
i i
|
9 672 East 152nd Street
I
ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO Se priporočamo
GLenville 5374
i
i
9
i
i
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM
SYLVIA CAFE
546 East 152nd Street
NAJBOLJŠA VINA - PIVO - ŽGANJE Se priporočata MR. in MRS. JOS. KOPINA
ROGEL in SIN
6526 St. Clair Avenue
KROJAČNICA in ČISTILNICA OBLEK
* '
...	•	—. U
Želiva vsem vesele velikonočne praznike