Leto IL
Poštnina platana o gotoolnl.
Ljubljana, sobota 3. julija 1920.
Žtev. 148.
Cen« po poitli
za celo leto . K M— za pol leta . II W— za četrt leta. H Zl— zal mesec. . H 7*—
Si InoumBtai mesečno H KT—
Uredništvo in oprava: Kopitarjeva ulica it. 8
Uredn. telefon štev. SO
p°samezna številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna številka 60 vin.
V znamenju hinavščine.
Dvojno ltce socialdemokracije.
lov ir^]ta»!st'i'na politika socialdemokra- ment in Slovenija ima svojega podkralja iovedio , nsko delovanje komunistov je les na ei8^69 *eKa> j® delavstvo da-Sociair. a, m kakor je bilo pred meseci.
^listom emokraciia se ie udinjala kapa so f. sv Cela> kolik/br je je. Komunisti ■^tti Sirr, '<bJ0 z*°činsko igro ob železničar-lavstvc m za8rešili, da je zapeljano de-k&tP-°lal° krvavo plačati svoj delež, ližem. n,. If s.e ^anes veseli naš kapita-'n tielavj,, ,n&ši buržuaziji so zrasli ^la)ka ;,V° *rp* V3led razmer. 2e ob času iVarilj a-,0 °P°zarjali na to nevarnost in *vonec no^y.stv°- ^al, da so tedaj veliki f°Vorjetii,, demagogi, ki so bili prvi v ['■'ih Ues.’»Ilai Zaloški cesti pa zadnji. V . 1 'zboli A ^a3ik si je tudi »Naprej« v kJ9atl. sv°3e stališče _in je vneto S 8 tem Tirnn[StiCna i&dra, misleč, da si Je delavstva nazai izgubljene simpatij'
Uci
Tr.,r'StVa-T°da, ko
vstvo za(tgj *)r^l° razočaranje, tedaj je
ie v
* soctnu A° v tis°eih zapuščati vara-.'5 %eletavS oraguizacijah. 2e da-° strak th-pA nekdai vsemogočno gospo-1Piej0 1,1 Ua°do osamljenih voditeljev. t ^'kalao a P°moči. Menijo, da bodo hrioto u klsav° Prevarili delavstvo in t	0	-Nan>	f na sv°ie limanice. Po-
,ratov, ki	glasilo	onih	socialdemo-
aPitaii%t0v in so Se vedno v družbi ^	mu	L	°^na§a	divje.	Zgodilo se
vankov. Sed«• *»	Policija zaplenila par
ku» ***« invJi e iz teh konfiskacij ko-Pi,	kapitak	Trka se na prsi in
„ *aj bo ° me’ kakšen kerlc sem jaz!«
mu	'•108a/e,°
teli;, )e Negovo ]e znan’ Preveč po-
k,J’ki0>‘fiskacii rPreteklost- Nismo prija‘ Us, tiav„. 1’ Cenzorji niso rešili še noto ’ ^da, v’ 0b** ideji še niso zamašili turi8"1 z&kaj Pa J bi gospodo okrog »Na-Vi ' ker s*0	. (ianes kričite zoper cen-
1 Ws«, ste njen” ai°gočno
.»M
^. KSete nir, *Venih muh deležni sami?
iz Prazne °’ k azneea soda:
kakor da bi govoril
s«
VA? enakostegTjemo za P°litično 3V°-
litb llniega rtiu se nam onemogočuje.
9 *Vobod* a 86 bomo bojevali za po. bin« 0 leno u’ za Svobodo prepričanja.«
2al. 4» so bre, vse-je ’ eriava nn se dnz izza strahovlade
*aw6tlZor n,, „ Slovenskem. Vsak dan nas *>&!'	a'-	»amee.
C*“ S Pls“>‘ p™« aSak numo »ti«.?bsoiali T)r‘ °bs°jali smo kapitali-časih r.ern°kratsko stranko- Tedaj o3ti ’ v kntenu,m ie cenzura plenila celo a; R*;.., b smo napadali delovanje
Krk
e »N,
C bi biKufb Žerjava in A. Kristana, tla,’ t bn , ezen te solnčne častite mi-
b ^	v “apauttii uciuvtiujc
Ithiu i® »Nev,11^ in niekove stranke! Te-
kdn>.e Milosti ^ej<'i0lneil na solncu mini-i.u°r m dr. žeHQ„B a
bil krv 4» ** ^ »uiuciie cttbiue mi-lila a'ietnokv -isc^ran in cel° zaprt. So-Cblti °kracila v tistih dneh ni zmig-za nv,n°a za obrambo politične ^aPlen;i rambo svobodnega prepri-Ijaii ®ftZor	ie	Kristanov in Ž er jaht) ^ /hSainx	’ v katerih smo pozdrav-
:aloč
Prthrn111 ie če 86 uietnike iz Italije. Zaple-nZ0r st&vke, ki so se glasili
stvč'<a soc; fk^p1[a*ist'0v in kapitalistom
dj<
hnav,-"1 °,uuuuo, zapir   otnike, razpustila je
,	0lUV	111 KaP
, ^okratov pritiska
zapira
g	—	•	g.iaioea	na ljud-
u svobodo, zapira neljube parla-
Gregorja, Soc. demokrati so v preteklosti oznanjevali nauk o svobodi in blagostanju vseh ubogih. Danes so z razvitimi zastavami prešli v tabor kapitalistov.
Kristanov in Žerjavov cenzor nam je zaplenil članke, v katerih smo pisali, da židovski velekapital vlada v Jugoslaviji, da imajo liberalci in socialdemokrati že 40 milijonov dinarjev za volitve. Prašali smo: Odkod ta denar? Izvozniki, po večini hrvaški in srbski judje, so ga vladi dali na razpolago. Seveda, roka roko umiva! Ali naj bomo morda tako duševno omejeni, da bi verovali, da so milijonski sklad za socialistično agitacijo zbrali res le sami socialnodemokratski ali komunistični sodrugi? »Neizčrpni viri« socialne demokracije potekajo iz židovskih bogatih bisag. — Tako približno smo pisali in bili zaplenjeni. Cenzura je branila socialdemokracijo! In ta socialdemokracija je cenzuri bila hvaležna ter liberalcem udana. Niti najpriprostejše obsodbe nad socialdemokrati nam cenzor ni dopustil. V tistih časih smo to postopanje obsojali v listih približno tako-le:
Tako nasilno kot dr. Žerjav in tako brez podlage ni dušil svobodne besede niti grof Stiirkgh, ki si sicer ni nadeval demokratskega naziva, Voditelju takozvanih slovenskih mladih demokratov je pa bilo dano, da je pozabil vsa načela demokracije in svobodne besedo. On konfiscira, zapira, pašuje in vlada po svoje. In socialna demokracija v svojih listih nima niti besede obsodbe za to početje.
In taki podobni nedolžni stavki so bili konfiscirani, ker so bili neljubi liberalcem in socialdemokratom.
Kristan tedaj ni priobčeval interpelacij v obrambo politične svobode. Tedaj je on premagal dušiti politično svobodo!
Ko je 2erjav zapiral ljudi, češ da so republikanci, tedaj Kristan ni interpeliral, ni branil svobode prepričanja. On je bil tedaj kraljevi minister in vodja socialdemokracije.
Zato je danes znamenje velike hinavščine, če se socialdemokracija postavlja v pozo junaka, ki brani svobodo. Svobodo ima le na ustih. V dejanju jim je znan le teror. O tem govore krščanski delavci, ki so bili žrtev rdečega terorja, dokler je socialdemokracija pri nas še kaj pomenila. Danes je teror zlomljen in rdeči lev je škrbast, brez zob in brez krempljev.
Socialdemokracija bi rada s takimi nastopi dobila nazaj nekdanjo veljavo. To veljavo bi rada uporabila — ne proti kapitalizmu in liberalnim kapitalistom ! Čujte, kaj piše njeno glasilo:
»Boj s klerikalizmom je započel tudi pri nas na vsej črti. Zlasti opozarjamo nanj vse delavstvo in tudi drugo ostalo prebivalstvo, ki želi svobode in državljanskih pravic.«
Boj proti klerikalizmu! Ne boj proti kapitalizmu, nd za delavske dopuste, ££ za stanovanja revežev iz barak in vagonov — vsega tega socialdemokratska stranka ne ve in ne zna več. Ona je udi-njena kapitalistom. Zato je tudi njeno besedičenje o svobodi in državljanskih pravicah le gola fraza in ogromna hinavščina.
Nl5^GŽSEy belgrada.
k , so posa ’ull’a' »Politika« po-‘eg,1* aditi n ,an)ezna ministrstva skleni-v	°Pja	za	svoje	urade.	Razen
Vft ra?Unm J^mistrstvo za javna dela
ne
belgrajsko mestno upra-T riPravl,naČrte 0 izgraditvi Bel-kiih. k«teri Ja ,se tudi posebna nared-^ Pren„ ° bankam in zavarovalnim Hu , °Pjih irkk i110' stanovati v zaseb-J*e. ^ gradit; i„ ,° morale v najkrajšem i^hdn?kSe Ko » m6 pal&če za svoje ura-0 1 h hogata^ 0	°d raznih
boljševiškega du NAPADA.
fL2- luli)a- (DunKU) Kakor le Presse«, je v plovdiv-
Narodno predstavništvo.
Razprava o volilnem zakonu.
LDU Beograd, 2. julija, 106. redni sestanek narodnega predstavništva je otvo-ril predsednik dr. Ribar ob 5, uri popoldne, Tajnik Vujinovič je prečital nato zapisnik prejšnje seje, ki se je odobril brez izpremembe. Med interpelacijami je bila vložena tudi interpelacija psi, Biankinija na ministrskga predsednika radi notranjega in zunanjega položaja, v kolikor se tiče naših odnošajev napram Italiji. Za tem je prišla zbornica na dnevni red:
Nadaljevanje debate o volilnem redu. V razpravi je bil člen 15, ki govori o tem, kateri uradniki imajo volilno pravico, in o tm, ali morajo pustiti službo, če kandidirajo. V podrobni debati so govorili posl, Miladin Stefanovič, Jaša Prodanovič, prof. Masič, Mihajlo Ilič, Aleksa Žunovič in prof. Voglar. Večina govornikov je predlagala, naj se sprejeme člen 15, kakršen se predlaga. Izjavili »o, da je položaj urad-
skem gledališču »Odem« med predstavo, ki se je vršila v korist žrtev boljševiškega terorja, eksplodiralo več bomb. Pod razvalinami gledališča je obležalo 150 mrtvih. Po cestah je došlo med demonstranti, policijo in vojaštvom do spopadov. Varnostni organi so aretirali mnogo oseb. Atentatorji so kanili napasti ministrskega predsednika, ki pa slučajno ni prišel.
TURKI PORAZILI GRKE.
LDU London, 2. julija. (Dun. KU) »Daily Express« javlja iz Carigrada, da je pretekli petek dobil sultan iz Brusso poročilo o veliki zmagi nacionalistov, Grki sd baje izgubili več tisoč mož. Ta vest pa še ni potrjena,	'
 -o-------
nikov inkompatibilen s položajem poslancev. Prof, Masič in Voglar sta zastopala nasprotno stališče. Minister za pravosodje se je zavzemal za sodnike, češ da morejo biti voljeni v okrajih, v katerih ne službu-jejo.
Minister za konstituanto St, Protič je opozarjal, naj bi se delo hitreje vršilo, zakaj, če se bo tako zavlačevalo kakor sedaj, ne bomo dobili volilnega zakona. Prosi skupščino, naj sprejme člen 15. neizpre-menjen, ker ni naloga narodnega predstavništva, da ustvari nekaj, kakor so to predlagali predgovorniki, ker se imajo ta vprašanja rešiti pri razpravi o ustavi. Po osebnem pojasnilu med posl. Pašičem in ministrom Protičem je došlo do glasovanja o členu 15., ki je bil sprejet z besedilom odbora. Za tem je predsednik zaključil sejo in določil prihodnjo za jutri ob 4. uri po-I poldne z istim dnevnim redom.
Italijanski vojaki se predajajo jugoslovanskim orožnikom.
Vesel dogodek z demarkacijske črte.
LDU Belgrad, 2. julija. »Politika« prinaša pod naslovom »Avanti« in besedilom »Perje ima, ptič ni, puško nosi, vojak ni, teče kakor zajec, a zajec ni, — Uganka s solunske fronte« — nastopni dogodek: Pred nekaj dnevi se je vežbal oddelek našega orožništva v bližini demarkacijske črte. Ker so bili brez častnika in niso poznali terena, so blizu hriba sv. Barbare prekoračili demarkacijsko črto. Tu pa se fe nahajal oddelek italijanske vojske. Kakor hitro so srditi opazili naše orožnike,
jih niso niti čakali, temveč so začeli bežati, nekateri pa so dvignili roke, da bi se predali. Naši orožniki so se čudili, toda predno so mogli kaj izpregovoriti, so došli trije oddelki italijanske vojske s strojno puško in poročnikom v namenu, da se predajo. Šele, ko je došel na bojno polje
Foveljnik orožnikov, se je stvar razjasnila, ojasnil je Italijanom, da so se brez vzroka predali ter se oprostil, ker so naši orožniki nehote prekoračili demarkacijsko črto.
Upor v Italiji.
LDU Rim, 2. julija. (Dun. KU — Stefani) V Pesari in v vsej ostali provinciji so vzpostaviti mir. Samo poljedelski delavci
stavkajo. V Pemaji delavci. V Ferrari stavko.	.
H?
stavkajo poljedelski proglasili splošno
so
; 'M?	■	■
Ruski boljševizem ni socializem!
Ljubljana, 3. julija. Poročati smo že, da se je iz Rusije vrnila komisija, ki so jo tja poslati angleški delavci. Ta komisija, ki je štela 11 oseb, je prepotovala celo Rusijo globoko notri v Sibirijo. Tega potovanja se je udeležila tudi gospa Snowden, žena znanega delavskega voditelja. Ta je ob povratku o razmerah v Rusiji podala sledečo izjavo:
iTo, kar je danes v Rusiji, ni socializem in nima nič skupnega z marksizmom. To je isto tiranstvo, ki je nekoč vladalo v Rusiji, samo, da se sedaj vrši od druge
strani. Gotovo je, da je danes v Rusiji močnejša disciplina nego je bila v carski Rusiji, toda prisilna je .., Prebivalstvo trpi lakoto in pomanjkanje oblek in obutve ...
Angleži sodijo, da je sedanja vojska proti Poljakom precej popularna, vsled česar se je zglasilo za boj prostovoljno mnogo neboljševikov. Boljševizem se ne bo tri z orožjem, marveč s pametno politiko evropskih držav bo mogoče na Ruskem spraviti na površje pravo demokracijo.
Polltline novice.
r-f Italija igra z zadnjo karto. »Arbei-terzeitung« priobčuje dopis iz Rima dne 25. junija t, 1„ ki nosi naslov: »Zadnja karta«. Ta zadnja karta je Giolitti, okoli katerega sp je v zadnji uri zbralo meščanstvo. Italija je — pravi dopisnik — »zmagoviti premaganec« velike vojne. Preko Italije si velesile dele plen, proti njenim življenjskim interesom hodi Francija za svojim ciljem, da izolira Avstrijo in vodi Anglija svojol balkansko politiko1. Raztrgana na znotraj vsled nerednosti svoje uprave, vsled orgij svojih verižnikov, vsled nezadovoljnosti svojih mas, ohromljena po pričakovanju revolucije, nima Italija nobenega vpliva na evropsko interesno igro in vsak dan bolj izgublja moč, da si ohrani, kar je pridobila, Tu velja Gi-olitti kot edini mož, ki more deželo dovesti do redu in trdnosti. Postavil je parlament, ki ni vajen nobene discipline, pred izbiro: »Država stoji na robu prepada. Ali je gospodujoči razred pripravljen, vreči v ta prepad svoj vojni dobiček in ga tako zasuti? Za to ceno hoče nova vlada poizkusiti rešitev. Nitti ni imel parlamentarič-ne moči, da bi postavil to alternativo, dasi jo je gotovo tudi videl. Giolitti ima to moč. ker tfosooduioči razred ve. da ie to
njegov zadnji mož. Za njim stoji revolucija.« In ta Italija si upa izzivati Jugoslavijo!
-f Iz »D' Annunzijeve države«. »Neue Ziiricher Zeitung« priobčuje dopis svojega poročevalca iz Reke, v katerem napol resno napol šaljivo opisuje razmere v »D’ Annunzijevi državi«. Pravi, da časte Rečani D’ Annunzia nad vse mere in mu dajejo brez ironije naslov »il Divino« — bo-žanstveni. Na čelu reškega »ministrstva« stoji Alceste de Ambris, bivši italijanski socialistični poslanec. D’ Annunzio ima zveze z nacionalističnimi Egipčani, Judi in Turki, predvsem pa s sinnfeinovci. Z Italijo ne občuje oficielno, pač pa preko članov narodnega sveta. Blokada mesta je popolna, da pa mestu kljub temu ne manjka živil, skrbi italijanski — Rdeči križ. Iz italijanske armade v D’ Annunzijevo legijo pobegle častnike so preje obsojali v trdnjavsko ječo, od začetka letošnjega junija pa jih izročajo posebnemu polkovnemu sodišču, ki jih ‘običajno brez kazni odpusti iz armade ali jim pa da le dopust. Navadnih vojakov ne zadene nobena kazen. Gospodarski položaj Reke je ®Krajno kritičen, ker vse delo počiva; 4—i5000 d. -lavcev je brez posla In dobivajo P P To stanjo je trajno nevzdržljivo in D Ali nunzio je poizkušal že vse mogoče, da bi
se na eni strani odpravila blokada, na drugi pa, da bi pridobil gospodarske korporacije za to, da bi se pri pomorskem prevažanju posluževale reške luke. V to svrho se je bil že svojčas obrnil na Ogrsko. Reko je proglasil za svobodno luko. Vsa njegova prizadevanja pa so bila doslej zaman, a to njegovih nad ni zmanjšalo. Pravi, da bo gospodarska nujnost Ogrsko in Jugoslavijo prej ali slej prisilila, da prideta na Reko. Na Reki ostane »il Divino« v vseh slučajih. Ce se Reka ne združi z Italijo, jo bo proglasil za začasno svobodno mesto s prosto luko. Pred vojaško silo Jugoslavije ga danes ščitijo italijanske čete v zasedenem nevtralnem pasu, za pozneje ga ni strah. Z denarjem gospod D’Annunzio tudi ni ravno sijajno preskrbljen, dasi mu italijanski kapitalisti sipljejo milijone. »Kadar nimamo ničesar več, se gremo morske roparje,« je rekel dopisniku načelnik nekega »ministrstva«. D’ Annunzijevi pirati so oplenili že več trgovskih ladij, pri čemer jim je padlo v roke tudi 2 milijona lir. Italija je sicer »protestirala«, zgodilo se pa ni nikomur nič. — Kdaj bo konec te pajacade na Reki?
-f Socialnodemokratični učitelji in politika. Na Dunaju so te dni zborovali socialnodemokratični učitelji. Po poročilu v »Arbeiterzeitung« so sklenili: »da bodo iz vseh moči delali za socialnodemokra-tično šolsko reformo, da bodo v siplošnih učiteljskih organizacijah z vso jasnostjo in ostrostjo zastopali socialnodemokratične ideje in da se bodo v volilnem gibanju so* cialnodemokratični učitelji in učiteljice z vso svojo močjo postavili v službo eocial-nodemokratične stranke,« Naš »Naprej« se je pa potezal za kancelparagraff
4* Bojkot proti Ogrski. Na Dunaju se s posredovanjem državnega kanclerja dr. Rennerja vrše pogajanja med zastopniki mednarodne strokovne zveze in ogrskim poslanikom na Dunaju dr. Gratzem. Doslej se še ni dosegel nikak uspeh, čemur je v prvi vrsti krivo dejstvo, da na Ogrskem trenotno ni prave vlade, ker je dosedanja vlada demisijonirala. Tajnik Medn. str. zveze Fimmen je izjavil v nekem pogovoru, da je zveza dovolj močna, da izsili od Ogrske izvršitev stavljenih zahtev,
+ Francija za podonavsko federacijo.
V francoskem senatu je senator Imbart de la Tour poročal o sanžermenski mirovni pogodbi. Glede centralne Evrope je na-glašal, da bi bila morala pogodba izreči vsaj načelo gospodarskega edinstva podonavskih držav. Današnje stanje gospodarske ločenosti nikakor ne sme trajno ostati.
V dosego gospodarskega edinstva morajo predvsem pasti carinske meje, bodisi temeljem carinske unije, bodisi temeljem trgovinskih pogodb; upostaviti se mora svoboden železniški promet in organizirati ter izpopolniti plovba na Donavi, — Francija bi Avstrijo na vsak način rada privezala na sever in vzhod, da se ne bi mogla geniti proti zapadu in jugu — to je družiti se z Nemčijo in Italijo, Francozi so bolni od strahu pred nemško revanšo,
L Jugoslovanski orlovski tabor v Mariboru.
Deputacija ameriških Slovencev je
odpotovala 29, junija 1920 iz New Yorka na parniku »Kanada«. Vožnja bo trajala
14	dni, izkrcajo se v Neapolju. Nekaj jih potuje z drugimi parniki. Ob svojem odhodu iz Amerike pošiljajo pozdrave Orlovski zvezi.
Clevelandski Orel, ki je obstojal že pred vojno, se je sedaj znova poživil. Ta Orel prevzame začasno vodstvo orlovsie organizacije v Ameriki. Novemu bojevniku naš pozdrav in orlovski: Bog živil
Organizacijami Zberite pravočasno prijave svojih članov ter jih pošljite Osrednjemu pripravlj, odboru v Ljubljano (Lj. dom, II, nadstr.).
Naročila za prenočišča sprejema Osr, priptravlj, odbor. Orli, Orlice in dijaki imajo skupna prenočišča po šolah, katerih bo nad 6000, tem skupinam ne pristajajo prenočišča po hotelih ift goitiinah. Kdor se prit*,vi do 10. julija, se mu zagotovi
precor £#če.
Župni uradi ae naprošajo, da zberejo pojave, imen ne potrebujemo, le Število udeležencev in želje glede prenočišč in prehrane. Posebnih prijavnih pol ni. Taborske izkaznice pošiljamo po povzetju.
Blago za orlovske kroje se naroča p n Orlovski zvezi v Ljubljani (m po 450 kron). Ne odlašajte z naročili!
Izlet na Bled napravijo gostje mariborskega tabora (Francozi, Belgijci, čeho-slovaki) v torek, 3, avgusta. Pripeljejo se do postaje Dobrava, gredo peš skozi Vintgar, obiščejo Gorje in Bled, Na Bledu se njim na čast priredi »blejska noč«, Ta dan bo vozil posebni vlak, kdor se želi pridružiti izletnikom, naj javi taborski pisarni.
Sirite »Večerni lisf!
Dnevne novice.
— Vrnitev ujetnikov iz Sibirije, Poročajo nam: Čez kakih 10 dni se vrne iz Sibirije več Slovencev, ki se sedaj nahajajo že v Splitu; med njimi je tudi Jožef Šircelj iz Ljubljane, Iz Vladivostoka so se odpeljali meseca maja. Hrvatov in Slovencev je 1000 mož.
— Poročil se je Alojzij Brodar, posestnik v Podbrdu z Marijo Per, odlično članico Marijine družbe v Moravčah. Vse najboljše! — Namesto fantom za »šrango« je poklonil vzorni ženin kat. izobraževalnemu društvu v Moravčah denarni znesek za kateri dar se mu tem potom izreka presrčna zahvala. Takih zgledov več. Pri-hodnjost bodi posvečena izobrazbi!
— Goriška pod Italijo. »Arbeiterzeitung« z dne 30. junija t. 1, priobčuje dopis nekega somišljenika, v katerem poroča o svojem nedavnem obisku na Goriškem, V Podkloštru mu je italijanski poduradnik preiskal prtljago in mu za to računal 50 lir, »Norec, kdor vprašuje po tarifu — v Italiji smo!« Tako mnenje imajo avstrijski Nemci o Italiji. Potem opisuje poročevalec vožnjo po Goriški: »Vsepovsodi same razvaline, vojaška pokopališča, stanišča, jarki. V Gorici je v sredini mesta že mnogo nanovo pozidanega, predmestja še leže v razvalinah. Ljudje stanujejo v majhnih uticah in se stresejo, ako kdo spomni vojno. Ladjedelnica v Tržiču je obnovljena, toda hiše okoli nje so v razvalinah, »Lesa nimamo niti za zobotrebec,« tožijo ljudje, preklinjajo vojno in se rote, da nikdar več vojne biti ne sme,
— Provizijonisti direkcije rudnikov donavske paroplovne družbe v Pečuhu, ki bivajo v Sloveniji, naj sporoče poverjeništvu za socialno skrb v Ljubljani svoj naslov, navedbo številke odloka, s katerim jim je bila provizija priznana, Zaedno naj pošljejo naravnost navedeni direkciji uradno potrdilo, da so še živi,
— Zločin nad domovino je naslov brošuri, ki jo razpošilja Katoliška Liga v Ljubljani. Izvod stane 4 K, za trgovce, kolporterje in vse, ki pošljejo denar naprej, 3 K 50 vin. Brošura je pisana tako poljudno in zanimivo, da je ne bo odložil nihče preje, dokler je ne bo prebral. Pokaže nam v jasni luči, kdo je razdvojil našo domovino in zanetil med nami prepir in sovraštvo. Naročajte jo v večjih množinah in širite jo med ljudstvo, da bo zalezla povsod, kjer je potrebna? Vsa naročila je poslati na naslov: Katoliška Liga, Ljubljana.
— Uboga mladina! »O jej, o jej!« so vzkliknili dne 3, t, m, gospodje sodniki kazenskega senata v Ljubljani, ki so po poklicu navajeni, da znajo krotiti svoja čustva, V dvorano sta prišla dva mala otroka, slabotni, šele 11 let stari France K,., in 15 letni Jakob N.... oba z Jesenic, Obtožba jima očita, da je France ukradel Korošcu 30.000 kron, Jakob je delil denar z njim. Prvotno so sumili nekega Aliča, da je ukradel Korošcu, toda ker sta fanta zapravljala, so ju orožniki prijeli. France K... mirno pripoveduje, da je šel v Triglav, kamor ga je poslala učiteljica po neko ročno delo, vstopil je v sobo, kjer je Korošec spal, na mizi je videl denarnico, in da mu je Jakob N... rekel, naj jo vzame. »In vzel sem. Za eno skalo sem denarnico skril.« — Jakob pa pravi, da ni šel takrat s Francetom, da mu ni rekel, naj vzame denarnico; drugi dan mi je šele povedal in rekel, da mi bo »mav« denarja dal. Sodišče je prisodilo Francu K... radi pregreška tatvine mladoletnih na 10 tednov samotnega zapora in Jakobu N ... radi deležnosti tatvine na tri mesece, ječe.
— Ponesrečena natakarska stavka, Kodanjski natakarji so pred mesecem dni začeli štrajkati z zahtevo, da se povsodi odpravi žensko strežniško osobje. Gostilničarji so zahtevo odbili in namesto štraj-kujočih natakarjev najeli še več žensk. Po enem mesecu so natakarji brezpogojno zopet prišli na posel, a tretjina jih je ostala brez kruha, ker gostilničarji nanovo najetih žensk niso hoteli odpustiti.
— Maksimalne cene kožam v Čehih. Sirove kože od domače govedi se plačujejo kg po 16 K, kože od ogrskih volov po 14, telečje, boljše vrsti pa po 24 K.
— Psi kot vodniki slepih invalidov. Na Nemškem se je poizkus, dodeliti slepim invalidom pse kot vodnike, nad vse pričakovanje dobro obnesel. Doslej je 800 Invalidov preskrbljenih s pasjimi vodniki. Sedaj so tudi v Avstriji uvedli veliko akcijo, da se kolikor mogoče veliko invalidov preskrbi s pasjimi vodniki. V to svrho so porabno samo psice, ki jih najprej primerno izvežbajo in nato izroče slepcem.
— židovska povodenj na Dunaju. Številke zadnjih volitev v židovsko versko občino na Dunaju kažejo, da je sedaj na Dunaju 360.000 pravih Židov, ne vštevši judov, ki so brezkonfesionelni ali so se zadnje leto dali krstiti. Dunajska trgovina prehaja popolnoma v židovske roke. Pred vojno je bilo naDunaju poldrugi sto-tisoč judov; poslej je prišla poplava z vzhoda.
— 1200 milijonov kron deficita izkazuje proračun dunajske mestne občine za leto 1920/21.
— Valute dne 2. julija na zagrebški borzi: 1 dolar K 59.50; 100 avstrijskih kron 40 K; 100 carskih rubljev 115 K; 100 francoskih frankov 500 K; 1 napoleondor 270 K; 100 nemških mark 178 K; 100 rumun-skih lejev 170 K; 100 češkoslovaških kron 155 K.
Ljubljansko okrožje ,0rlov‘
priredi jutri celodnevno prireditev združeno z javno telovadbo in vrtno veselico v
Spodnji Hrušici.
Orli - Orlice - Mie aeše
dobro došii.
Ljubljanske novice.
lj Kaj je z brezplačno moko? Iz prizadetih vrst ljubljanskega prebivalstva smo dobili grenke pritožbe proti postopanju mestne aprovizacije pri brezplačnem razdeljevanju moke. Karte in moka so se delile brezglavo, brez vsakega reda, kar je povzročilo obžalovanja vredne dogodke. Mnogi so dobili več kart ozir, moke, nego bi jim šlo, več sto oseb — in to najrevnejših in najbednejših starih in bolehnih oseb, ki so jih mlajši odrinili —- pa moke sploh ni dobilo. Le-te so včeraj dopoldne mestni organi, potem ko so jih bili pustili zastonj čakati do 10. ure, odpravili domov z zagotovilom, da moko gotovo dobe, ko zopet pride, kar se bo takoj naznanilo v listih. Včerajšnji večerni listi so pa naznanili, da je brezplačna razdelitev moke že dovršena in obetajo neka živila na izkaznice A, do-čim so bili upravičeni do brezplačne moke tisti, ki imajo ubožno izkaznico B. Kaj je torej s to stvarjo. Bilo bi pač neopravičljivo, da bi bili prikrajšani ravno najbednej-ši, pa najsibo po čegarkoli krivdi. Kakor čujemo, je šel celo med uradništvom mestne aprovizacije in redarji, ki so posredovali pri razdeljevanju brezplačne moke, glas, da topot z moko nekaj ni bilo vse v redu. Sam g, župan dr, Tavčar je v sredo zatrjeval ljudem, ki so stali v vrsti od magistrata do Hradeckega mostu, da naj bodo mirni in brez skrbi, ker se bo moka delila ves teden in bada brezpogojno prišli na vrsto. Sedaj pa aprovizacija naenkrat poroča, da je moka že razdeljena. Ob tem pač ne more ostati! — Naj še omenimo, da se ljudje pritožujejo, da so deležni ubožne akcije ljudje, ki imajo lastna posestva in se pečajo z dobičkanosno kupčijo. Ravno ti so tudi topot dobili brezplačno moko, ker so silni — so pač zdravi in močni —, dočim so največji reveži odšli praznih rok, — Še enkrat; Kaj je z brezplačno moko?
lj »Pri Vas so našli 5 koles!« pravi nadsvetnik Vedernjak Ivanu Jelenu, ki je doma iz Šoštanja in je delal v vevški papirnici. Dne 29. majnika t. 1. je Jelen ukradel pred Magdičem kolo Avguštinu Kogoju, ki je sam prijel tatu prod Verovškom. Sodišče je obsodilo Jelena, ki je bi zaradi tatvine ravno pred enim letom kaznovan, na 6 mesecev težke ječe.
lj Zaradi zakotne kupčije z vrečami jbo ustavili detektivi kolodvorske policijske ekspoziture Pašali Rasi Maga iz Bos. Krupe in ga izročili verižniškemu uradu.
lj Radi raznovrstnih tatvin so aretirali detektivi gospoda revirnega nadzornika Ljubiča Avguština Klemenca iz Zaloga. Pri Klemencu so našli 170 zavitkov barve in eno kolo. Pripoznal je, da je barvo ukradel, o kolesu je pa rekel, da ga je kupil, toda poizvedbe so dognale, da ga ni kupil tam, kakor je povedal.
lj Nečuven rop v Ljubljani. Ko je šel Z. t. m. ob pol 1. uri ponoči uradnik južne i*leznice gospod Sever domorv, so ga pri tovarni za klej ustavili trije vojaki, kateri so govorili srbsko, ga vlekli s seboj na polje v krompir in ga do golega slekli. Nato so mu zvezali roki z robcem, nogi pa z vrvico, ga položili na zemljo z ustmi proti tlem in odšli; vzeli so vse, kar je imel na sebi, seboj. Denarja je imel oropani 800 kron pri sebi. Gospod Sever se je z veliko težavo rešil vezi in odšel k upravitelju pokopališča, kjer so ga za silo oblekli. Ves se je revež tresel, ko je javil zločin na kolodvorski policijski ekspozituri. Med drugim so mu vojaki ukradli tudi star srbski 10 dinarski bankovec, kateri je bil na robu odtrgan.
Ij Izsledeni tatovi. Meseca majnika jo došlo v Ljubljano več odprtih železniških vagonov, iz katerih je bilo razno blago pokradeno. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so ugotovili, da vodi sled v Maribor, kar se je naznanilo policijskemu komisarijatu v Mariboru, kjer so izsledili storilce in aretirali nekega skladiščnega mojstra in nekega skladiščnega delavca; šest osumljencev so pa naznanili državnemu pravdništvu.
lj Veriženje s saharinom. Detektivi ko* lodvorske policijske ekspoziture so areii-rali Alojzijo Martinšek iz šiške, ker j« verižila s saharinom, katerega so našli p« njej 3 kile v vrednosti 15000 kron. Mar* tinškovo so izročili verižniškemu uradu.
lj Javni telefonski avtomati. Ako hoče kdo govoriti po telefonu, ni mu treba opx-gega, da stopi k avtomatu in vrže vanj 20 vinarjev, pa je zveza tu, V slučaju P* da se centrala takoj ne oglasi, je treba pozvoniti in trenutek počakati, — ^ stecu Plzen imajo to moderno in praktic no napravo in v Ljubljani, središču cele Slovenije, kdaj bodo stali po ulicah in ‘r' gih javni telefonski avtomati?
Razne novice.
r Protialkoholno gibanje med
Slovaki. Češkoslovaška abstinentska zv za, ki je imela svoj sestanek 13.
Pragi, se je izpremenila v lepo protialK®' holno slavnost češkoslovaškega naro ,! Poleg številnega občinstva so prišli ta zastopniki ministrstev in več zastopa1 kulturnih organizacij. Vsi govorniki povdarjali poleg zdravstvene in socia strani velik moralni pomen abstinent0 ske misli.. Vseučiliški profesor Foustka J dejal,^ da je protialkoholno gibanje vaz« vprašanje celokupnega češkega nar0J Saj gre tu za uspevanje in srečo vseg naroda. Protialkoholno gibanje ima Čehe tudi mednarodni pomen. ^ . j i„ gledala Amerika na Čehe, ko bo vid da na eni strani iščemo nje sociaIae ‘ moči, a na drugi strani zapravljam0 S spodarske koristi zaradi alkohola-ugled bi se jako povzdignil, ko bi *e delo, da narod spoštuje treznost, d® ' nost in varčno gospodarstvo kot tri 0 genije češkega naroda. — Dr. ^alD^0)o govoril kot mož, ki ima odprte oči in tojja srce za vso fizično bedo svojega Dftr® jjj Največja nevarnost je v mnogih du ® fl0) boleznih. A narod ne bo okreval ^ dokler bo popival. Idite, pa poglejte, a>u, žine, kjer oče popiva. V kakšni b®al
ševni in telesni životarijo otroci m
žen a-
Zdrava družina je tudi naš problem- ? Vseučiliški profesor dr. Mirička, ki J.
češki deželni komisiji v varstvo
mladij
je kazal na nesrečne posledice, ki .s^j uživanje alkohola pri mladini. V .,'.°pri' je bilo dosti abstinentov, ker so b'*1 j2 morani; zdaj moramo biti abstinen J g prepričanja. Vzgled nam bodi	iK
svojim predsednikom. — Ministrski -
Kalal je kakor pedagog govoril. 7 jo dorastli ljudje s popivanjem otrokon^Q, mladini slab zgled. Matere, ki pji0 K0\, hol, naj bi vedele, da kadar pijo al [japije ga ž njimi tudi dete v materinem V( ročju. Govorilo je še več drugih PrV. ^ ki so vsi jasno in glasno napoved*1*, alkoholu kakor zlemu demonu *e' naroda.
r Ruski igralci na kmetih. P^r' ski in moskovski igralci prirejajo $ čas redne predstave v manjših I®eS!,ska' celo po selih. Kakor poroča »DereVtjite' ja komuna« (Vaška komuna), ne jgjjaf' vajo igralci za svoje igre plačila v jih, ampak hočejo imeti za nje m° pUd drugih živil. Kdor plača za vstopn,c ej. (16 kg) moke je pač dobro honoriral g je nika. In čim slavnejši je igralec, tem v moke, V nekaterih krajih kakor n/ pjiic® Čeropoveškem stane gledališka vst L{et
15	funtov rib, v rečenem kraju )e n jako razširjeno ribarstvo.	,
r Odslovitev premogarjev, čas°P^’ izhaja v Toplicah na Češkem, P°r°otefl0'
je bilo zadnje dni v karlovarskem P a govniku odslovljenih 40 premogokOR ^ da jih bodo kmalu še drugih sto o -|1&ja Kot vzrok se navaja dejstvo, da »Vbodov olj tujih vagonov, ki bi odvaža pani premog.	V
r Antisemitska banka na
Varšavi je začela poslovati afltis -ji ž>' banka, ki si je stavila za nalogo« v 0(Jaf' dovskim krvosesom vpliv na 8® skem in industrijskem polju, Glavn ^ „ii' novanega denarnega zavoda znaša jjSk° lijonov kron. Delnice »Banke za obrt in kupčijo« se glase na inie!^offiu< kov in ne smejo biti prodane m vzemši članom te protižidovske
Aprovizacija.
a Gospodarska zadruga >>®an,f?a r^f
oddaja svojim članom brez vrstn jc0cka in v poljubnih količinah sladkor	K
po 60 K, dalje moške, ženske>» ^šk boks-čevlje, črne in rujave, in si c '	4	»
od št, 38 do 44, ženske od st,	^vl),•
koncem sandale in navadne tao
—	Dobiva se tudi bela moka, k	zdrO,'
ka, pšenični zdrob, koruzna moka	ti-
kava, čaj, cvebe, kis, olje, ^a.S ’ a|ek ‘ žol, suhe slive, milo, lug, pralm P
Odgovorni urednik 'Jože	.
Izdajatelj konzorcij »Večerneg Tfck* •Jugo.lovanska ti»k«ma« *