SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
o
Po pošti prejem an velja: Za celo leto prodplačan 15 gld., za pol leta 8 gld.5 za ietrt le'a i fld., la jede»
mesec 1 gld.iO kr.
V administraciji prejeman velja : Z« ctlo leto 12 fld., za pol leta 6 jld., za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več a& leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (imerate) »»prejema upravnlStvo in ebspedtctja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi *e ne vračajo, nefrankovana puma ne viprejemajo
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja viak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Ätev. 152.
V Ljubljani, v ponedeljek (i julija 1896.
Letnilc XXIY.
Deželni zbor kranjski.
XVII. seja, dne 6. julija.
Zboru predseduje deželni glavar D e t e 1 a , vlado zastopa deželni predsednik baron II e i n.
Deželni glavar pozdravi poslance ter se spominja v iskrenih besedah pokojnega nadvojvode Karola Ludovika in prerano umrlega poslanca kanonika Kluna z nastopnimi iskrenimi besedami:
Med časom, ko je bilo pretrgano našo dežel-nozborsko zasedanje, zadela je naSega presvetlega cesarja, cesarsko rodbino in vse narode Širne Avstrije bridka izguba.
Dne 19. maja izdihnil je nadvojvoda Karol Ludovik svojo blago dušo ter sklenil življenje, katero je bilo posvečeno presvetlemu cesarju, državi in požttvovalnemu delovanju v interesu humanitete, umetnosti in vede.
Nadvojvoda Karol Ludovik stal je kot starejši brat presvetlega cesarja najbližji cesarskemu prestolu, in človekoljubje njegovo vezalo ga je z vsemi nBrodi naSe države, Kateri živo 0L/;aluf0j0 izgubo plemenitega, ljudomilega cesarskega princa.
Nadvojvodi Karol Ludoviku zahvaliti je ustanovitev in organizacija avstrijskega društva rude-Cega križa, velike človekoljubne patrijotične naprave, katera je Šteti v čast naSemu stoletju.
Tudi človekoljubnemu društvu belega križa položil je kot pokrovitelj temelj in krepko podpiral blage društvene namene.
Kot protektor velevažnega zavoda — avstrijskega trgovinskega muzeja pridobil si je neprecenljive zasluge za razvoj in napredek avstrijske trgovine in industrije.
Hvaležnost in ljubezen narodov ohranila bo nadvojvodi Karol Ludoviku trajni in veličastni spomin v zgodovini Avstrije.
Posebe ima dežela kranjska vzrok obžalovati to britko izgubo, ker je pokojni nadvojvoda obljubil, da prevzame pokroviteljstvo kranjskega mu-zejnega društva, ki se organizuje.
Deželni odbor je v imenu kranjske dežele izrazil potom deželnega predsedniStva globoko so-žalje presvetlemu cesarju in umrlega soprogi cesarski in kraljevi visokosti nadvojvodinji Mariji Tereziji.
Gospodje poslanci vzdignili so se v znak so-žalja deželnega zbora, kar bo zabeleženo v zapisniku današnje seje.
Velečastiti gospodje poslanci! Danes vidimo na tej strani visoke zbornice prazni sedež, katerega je dolgo vrsto let zasedal naš dragi tovariš deželni poslanec kanonik Klun. Zdaj pa nikdar več ne bomo videli njegovega dobrovoljnega jasnega lica, nikdar več ne bomo gledali v njegove mile prijazne oči.
Neizprosna smrt pobrala ga je nenadoma in zatisnil je oči v daljni tuji deželi dne 8. junija.
Četrt stoletja stal je kanonik Klun kot časnikar; dei«?ini i d:žavE; pe;lau?c na braniku za pravice slovenskega naroda, za blagor domovine. Znane so Vam, prečastiti gospodje poslanci, njegove zasluge, in znano Vam je, da se je kot državni in deželni poslanec odlikoval po svoji nadarjenosti, neumorni delavnosti in marljivosti. Bil je vzor vestnega domoljubnega poslanca.
Dežela Kranjska zgubila je ž njim jednega najboljših svojih sinov, deželni zbor zgubil je visoko-nadarjenega delavnega poslanca, katerega bo še dolgo vrsto let težko pogrešal.
Umljiva in opravičena je torej splošna žalost, katera je nastala v naši domovini in vseh pokrajinah, kjer Slovenci prebivajo, po smrti toliko zasluženega domoljuba.
Daleč od domovine, katero je toliko ljubil, za
J

LISTEK
Izlet v Pompeje in na Vezuv.
(Spisal Fr. Kovaeič.)
(Dalje.)
Hitro ko stopimo skozi Porta Marina v mesto, imamo na desno tri sobe z različnimi izkopinami. Ob stenah je razvrščeno različno orodje in posodje, vrata, pohištvo, okamenela debla itd. Po sredi so steklene omare z mrtvimi trupli, ki obiskovalca posebno zanimajo.
Z vodo premočen pepel se je prijel trupel kakor testo in vsaka poteza se je vtisnila v ta model. Truplo se je sčasoma posušilo in tako je ostala votla praznina. Pri izkopanju so prav umetno in previdno votlino zalili s sadro (gipsora) in potem skorjo odluščili. Tako so dobili prav natančne posnetke nesrečnežev, ki so v svojih hišah našli smrt. Vsi so strašno zviti, nekateri leže na hrbtu, drugi na obratu, grozna smrt je vtisnila vsem očitne sledove. V jedni omari vidimo mater v obupnem položaju, zraven nje pa hčerko, ki je imela mirno smrt. V drugi omari leži zvit človek z nenavadno mirnim obličjem, kakor da bi sladko spal. Najbrž ga je smrt dohitela v spanju ali pa v omotici. Vsaka poteza na licu, vsak zavoj obleke, vsaka kita lasij na glavi se dobro pozna.
V drugih omarah še vidimo sežgane kruhe in fige, katere so našli po kuhinjah. — Po mestu se nahaja več pekarij, a povsod so zraven mlini, oziroma žrmlje, kjer so si peki sproti mleli potrebno moko.
Nad vse zanimive so pompejske hiše; one nam prav živo predstavljajo domače življenje starih Rimljanov in Grkov. Dočim so po Grškem in v samem Rimu vsled premnogih nezgod izginile starinske hiše, ohranile so se nam tukaj v prvotni obliki. Bistveno 80 si popolnoma jednake, a znaten razloček je med starimi in našimi modernimi domovi. Pri nas je glavni del obrnjen na ulico in tudi lepše okrašen, pri starih je ravno nasprotno. Ulična stran je prav jednolična, gole stene brez oken, le tu in tam je kako okence z železnimi križi. V sredini zida stojč precej nizka vrata, ki so bila navadno zaprta. Poseben suženj je opravljal službo vratarja. Tako je bila starinska hiša zunanjemu svetu popolnoma zaprta. Dandanes nahajamo kaj takega le še na Ju-trovem. Ta način zidanja se nam zdi nekako neroden, vendar nam lepo razlag», kake pojme so imeli stari o družbinskem življenju.
Domače ognjišče in družina, to je bilo pravo svetišče starim. Pod varstvom domačih bogov larov in penatov je vladal hišni oče samostalno v svoji družini, ki je bila za zunanji svet, celo za državo, nedotakljiva. Previsoko so čislali družinsko življenje,
katero je živel in neumorno delal, zatisnil je svoje oči dragi naš tovariš kanonik Klun. Bog vsegamo-gočni, ki ga je k sebi poklical v dobi krepke moške starosti brez dolge in mučne bolezni, prihranil mu je marsikatero težavo in bridkost, katera čaka človeka v dobi starosti. In v daljni tuji deželi bila mu je še zadnja tolažba. Ko je čutil, da mu sega mrzlo-ledena roka smrti do srca, prihitel je njegov stari tovariš in prijatelj državni poslanec Nabergoj, gledal je še jedenkrat in sicer zadnjikrat v življenju v obličje dragega prijatelja-brata Slovenca in slišal je zadnje besede na tem svetu v materinem jeziku, katerega je toliko ljubil in spoštoval. Zdaj pa počiva v zemlji domači — na mirodvoru, kjer počivajo njegovi nekdanji prijatelji-tovariši deželni poslanci Bleiweis, Robič, Zamik in Poklukar. Ljubezen, spoštovanje in hvaležnost naroda, katera ga je spremila do hladne gomile, ohranila mu bo tudi trajni častni spomin.
Gospodje deželni poslanci, ki so se pri pogrebu tovariša Kluna skoro v polnem številu zbrali, pokazali so že svoje živo sožalje o bridki zgubi dragega tovariša, in danes, ko se bo zadnjikrat zapisalo ime poslanca Kluna v zapisniku deželnega zbora, zabeležilo se bo soglasno žalovanje deželnega zbora.
Govor glavarjev so v znamenje sožalja stoje poslušali poslanci. — Razni predlogi deželnega odbora so se izročili posameznim odsekom. Potem je prišlo na vrsto ustno poročilo odseka za letno počilo, o katerem so poročali poslanci Grasselli, Wurzbach, Pfeifer, Krsnik, Ažman in Schweiger. Obširneje o tem poročamo pozneje. — V linančni odsek je bil namesto pokojnega poslanca kanonika K 1 u n a izvoljen s 26 glasovi poslanec Pfeifer.
Poslanec M u r n i k je predlagal z ozirom na kratko dobo, ki je odmerjena zborovanju, da se prošnje, ki se dopošiljajo zbornici, sedaj ne razprav-
da bi je izpostavljali profanaciji zunanjega sveta. Hišni gospodar, ki se je po dnevu vrtel na foru in po sodiščih v valovih političnega življenja, se je vesel vračal v svojo družino, kamor ni segal hrup javnih poslov, kjer je bil sam svoj.
(Dalje sledi.)
Iz Wörishofen-a,
(Dalje.)
VI.
dne 28. jun.
Sedanje vreme na Bavarskem je kakor siten, razvajen otrok, kislo se drži, malokedaj se nasmeje, jokalo bi najrajše. Ne vem, kakšno je zdoiaj pri vas na Kranjskem. Tu bivam že skoraj 14 dnij, pa smo imeli samo dva dneva brez dežja, pa še takrat smo eolnce videli le nekaj ur. Vsled tega je zjutraj in zvečer občuten mraz, toplomer se stisne do 6° R.
Tako vreme je Kneippovcem silno neprijetno, ker ne morejo na daljne sprehode v okolico, — hoditi, prav veliko hoditi in sploh zunaj biti, nam je pa strogo naročeno od monsig. Kneippa. Pozabil sem bil omeniti, da je sv. Oče Leon XIII. I. 1893 počastil velezaslužnega švabskega župnika Kneippa z naslovom „tajnega komornika", zato ga vse sploh nagovarja s „Herr Praelat". Na vse konce sveta
jajo t odsekih ozir. zbornici, marveč da se izroče deželnemu odboru. — Sprejeto.
Za načelnika finančnemu odseku namesto umr-lega poslanca Kluna je bil izvoljen poslanec dr.
Papež.
Do četrtka bodo odseki rešili predloženo jim delo, zato je napovedana prihodnja deielnozborska
seja v četrtek ob desetih.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. julija.
Volitve v nižje-avstrijski deželni zbor se vrše po poročilu dunajskih listov tekom meseca oktobra. Z dnem 6. oktobra dosluži dosedanji deželni zbor in nato se takoj razpišejo nove volitve, kakor je baje zatrjeval namestnik grof Eielmansegg povodom zadnje seje nekaterim deželnim poslancem. Volitve se vrši seveda po novem volilnem redu, katerega je vsprejel deželni zbor v zadnjem zasedanju in toraj prvikrat tudi v kmečkih občinah direktno.
Nižjeavatrijski deželni zbor je z drugo sejo končal izredno zasedanje in s tem tudi prestal svojo šestletno delavno dobo. Rešila se je mej drugim vladna predloga o volilnem redu za deželni zbor v smislu sklepov odseka za preosnovo volilnega reda, po katerih je namreč vsaka občina z 250 prebivalci volilni kraj. Pri razpravi o točki 13. je predlagal poslanec Gregorig, naj se odvzame volilna pravica vsem krščenim in nekrščenim Židom, kateri predlog se seveda ni vsprejel, akoravno ga je priporočal tudi poslanec Schneider. Vse ostale točke so se vsprejele nespremenjene. Namestnik grof Eielmansegg in deželni maršal sta odgovarjala na nekatere interpelacije, stavljene v prvi seji. Poslanec Noske je igral v tej seji vlogo denuncijanta in hotel počrniti večino dunajskega mestnega zastopa, toda ni se mu posrečilo, kajti podžupan dr. Lueger mu je na vse napade prav dobro odgovarjal. Koncem seje se je deželni maršal zahvalil poslancem za vztrajno sodelovanje in z „hoch"- klici na cesarja zaključil zadnje zasedanje odsluženega deželnega zbora.
Sv. Oče o ogerskih razmerah. Glasilo ogerske ljudske stranke »Alkotmany« poroča o jako pomenljivi izjavi sv. Očeta o razmerah na Ogerskem. Na poročilo ogerske duhovščine, da se prav dobro razvija kat. gibanje in da nova ljudska stranka z vsakim dnevom dobiva novih močij mej lajiki, odgovarja poglavar katoliške cerkve nastopno: »Da, vedel sem, da je ogersko ljudstvo dobro, da je zvesto svoji veri in to ravno mi daje upanje, da prisije kmalu lepša zarija nad vašo domovino.« — Nikakor pa ne more sv. Oče prikriti svoje bolesti nad najnovejšimi boji zoper katoliško vero in s posebno žalostjo omenja, da še celo magnatska zbornica ni imela toliko sobojnikov za katoliško stvar, da bi odbijali mnogoštevilne ne-čuvene napade. »Prostozidarstvo, židovski denar in s tem denarjem podpirani in vzdrževani tiranski liberalizem so najnevarneji in najškodljiveji na-
se je razletel glas o njegovih zdravilnih uspehih, — zato mu tudi ne manjka prošenj in zahval, daril in odlikovanj od raznih stranij. Patrijarh jeruzalemski ga je imenoval komturjem viteškega reda sv. groba. Vlada bavarska se doslej ni še spomnila slovečega deželana, a danes je bil minister notranji z nad-predsednikom augsburškim pri prelatu, ogledal važ-niše zavode in se jako pohvalno izrazil o vsem, kar je videl. Govori se, da bode tudi od te strani Kneippa doletelo nekaj posebnega. In to po vsi pravici. Kneipp je brez dvojbe jeden prvih genijev tega stoletja. In ako ne bi druzega imel od daljnega izleta na Bavarsko, kakor to, da sem osebno spoznal in slišal tega nenavadnega moža, sem srečen in popolnem zadovoljen.
G. prelat tedaj zahteva od vseh tukaj zdravja iskajočih pristašev, da so kar največ mogoče zunaj, na planem. Nihče ne sme vzeti obliva z mrzlo vodo, ako se ne čuti gorkega; kogar mrazi, mora poprej život ogreti s hojo ali pa v postelji. Isto tako je zapovedano, po oblivu saj četrt ure po zaprtem ho-dišču (Wandelbahn) tekati gori in doli, da se obudi reakcija in pospeši krvotok po žilah. Zakaj to je nekako jedro Kneippove mrzlovodne metode: poživiti in okrepčati cirkulacijo krvi. — In zares, — kmalu po prejetem oblivu nastopi vsled gibanja prijetna gorkota po vsem telesu.
Sprehajamo se tedaj Kneippovci prav dosti,
sprotniki, ki okužujejo dobrosrčno, toda Se ne dovolj zavestno prebivalstvo.« Besede sv. Očeta so le preresnične, in katol. ljudska stranka ima težavno nalogo, katero bode pa z vstrajnim delovanjem po mnogih ljutih borbah gotovo sijajno dovršila.
Hudini in trozveza. V italijanski poslanski zbornici je minuli torek poživljal poslanec Fortis povodom razprave o proračunu za zunanje mini-sterstvo vlado, naj mej drugim tudi skrbi zato, da se zavezniki Italije bolj brigajo za stvari, ki so za Italijo velike važnosti. Nemčija se prav nič ne zanima za balkanske zadeve in Avstro-Ogerska ne za ravnotežje v Srednjem morju in za Eritrejo. V delno zadostilo za te pomanjkljivosti vživa Italija sicer prijateljstvo Anglije, vendar je to prijateljstvo znatno omejeno vsled obestranskih interesov. Treba je toraj, da se zboljšajo zvezne pogodbe. Govornik upa, da je ministerski predsednik že storil v to svrho potrebne korake. Na to interpelacijo je odgovoril ministerski predsednik Rudini, da je o potrebi trozveze prepričan vsak italijanski državljan in tudi o koristi, ki izvira iz prijateljstva z Anglijo, ne more nihče dvomiti. To prijateljstvo je potrebno dopolnilo obstoječe trozveze. Vlada si resno prizadeva, zboljšati pogodbe trozveze in sicer v interesu Italije, kakor tudi vseh zaveznikov. Konečno naznani Rudini, da je vlada že storila potrebne korake. — Ta izjava italijanskega ministerskega predsednika je jako neljubo iznenadila avstrijske kroge. Nekateri še nočejo prav verjeti resničnosti objavljenih Rudinijevih be-sedij ter pričakujejo iz Rima določnejših pojasnil. Od vsebine iz Rima došlih natančnih pojasnil je po mnenju merodajnih krogov odvisno stališče Avstro-Ogerske in brezdvomno tudi Nemčije. Tudi v nemških krogih so nad to vestjo zelo iznenadeni, vendar pa še čakajo njene potrditve z italijanske strani.
Verouk v italijanski zbornici. Pred nekaj dnevi se je razpravljalo v italijanski poslanski zbornici vprašanje glede verouka v ljudskih šolah. V tej seji je predlagalo sedemnajst poslancev pod vodstvom Prinettija in Molmentija nastopno resolucijo : Zbornica izraža nado, da bode vlada takoj spremenila opravilnik za elementarni pouk in sicer v tem smislu, da se takoj uveljavi že davno vsprejeti in potrjeni z^kon, ki dolpČa, da se mora veronauk poučevati v vseh elementarnih šolah. Kakor je znano, se ta zakon ni izvrševal celo vrsto let in se je veronauk poučeval le tam, koder je to odobrilo občinsko zastopstvo. Na ta način se lahko odpravi verouk polagoma na vseh šolah, kakor hitro se ta naredba zdi umestneja posamnim občinskim zasto-pom. Da je kaj tacega mogoče v državi, koder slove prvi člen državne ustave: „Rimsko-katoliška in apostolska vera je državna vera", se ne moremo čuditi, ako pomislimo, da na Monte citorio zaman iščemo večine, ki bi se zavedala katoliških načel. Toraj se tudi ne moremo čuditi, da je zgoraj navedena resolucija provzročila veliko nejevoljo in je velik del poslancev glasno ugovarjal vsaki spremembi v tem oziru. Pri tem so se posebno odlikovali po-
večji del dneva s tem potratimo. Čevljev seveda ne vidiš, vsak je čisto bos ali v sandalah, bodi dež ali solnce. In glejte, akoravno bosonogi letamo po cestah, po mokri travi, po plitvih vodicah, nihče nič ne toži o kataru, glavo- ali zobobolu, driski ali enacih drugod splošnih posledicah vremenskih sprememb.
Prav ima torej Kneipp, da vseskozi priporoča in ponavlja : naravski živeti, vtrjevati se, ne razvajati života, potem bomo zdravi in veseli, močni in stari. Po mestih seveda ne gre, bosonog hoditi po ulicah, pa znabiti ima kdo doma v kleti kamnit tlak, naj hodi po njem vsak dan dva- ali trikrat četrt ure. Ako tega nima, naj zmoči tla v sobi ali naj gre na rosno travo.
Tako se bode polagoma vtrdil in zginila bo marsikatera slabost, ki mu dela sitnosti. Proti migreni, ki ima toliko ženskih pod svojo kruto oblastjo, ni boljšega pomočka kot ravno imenovani. Silno zdravo je tudi, hoditi v sandalah, v začetku po malem okoli poldna, potem čedalje delj časa, da se noge privadijo.
Tega n&jprostejega vtrjevalnega sredstva ne morem dovolj priporočati dragim rojakom. Po letu nogovice in čevlje doli, — pa sandale privezati. Kdor se pa boji, naj vzame saj dvakrat v tednu jeden „Halbbad" ; vsede se v vodo, katera mu segaj
slanci Tecchio, Ghigi, Carcano in Pastore. Veliko število poslancev je zahtevalo, da se popolno odpravi verouk iz vseh elementarnih šol. Dragi so bili zopet mnenja, naj ostane v tem oziru vse pri starem in naj se, koder se pokaže .potreba", s posebnimi odloki omeji pouk v veronauku. V takih okolnostih je toraj skoro nemogoče, nadjati se kakega zboljšanja v tem oziru, dokler ue bode namreč italijansko prebivalstvo poslalo na Monte citorio od-ločnejib mož. Vendar pa ne smemo popolno prezreti dobre strani v imenovani seji poslanske zbornice. Ta seja je namreč v teku celih desetih let prva, v kateri se je sploh govorilo o verouku na ljudskih šolah; le sem ter tje se je z malo besedami omenjalo te prevažne zadeve, toda te besede so bile naperjene le proti verouku. Vsekako ima zaznamovati katoliška stvar pomenljiv vspeh, kajti tudi vlada si ni upala odgovarjati v nobenem oziru.
Armenske kroge v Mali Aziji je zelo izne-nadilo povelje turške vlade, s katerim se določa, da se morajo pomoriti vsi Armenci, katerim se je dokazalo, da so izvršili v zadnjih nemirih kak umor. Pet Armencev je v zadnjih dneh že doletela taka kazen in sedaj ima pripravljena turška vlada še jednajst takih žrtev, ki bodo morale nasititi krvoločnost Turčinov. Ta korak turške vlade je prebivalstvo tem bolj razburil, ker se v turškem glavnem mestu že več let niso izvršile jednake sodbe, posebno pa zato, ker ni obsojen na smrt nobeden mohamedanskih zločincev, akoravno so se ti v zadnjih nemirih najbolj odlikovali po svojih krvoločnih činih. To je toraj zopet nov dokaz o nepravičnosti turške vlade. Nemohamedanci se obsojajo, mej tem ko se velikim zločincem izlamskega veroizpovedanja niti las ne zakrivi. V takih okolnostih se toraj nikakor ne moremo čuditi, ako od dne do dne bolj raste nezadovoljnost mej ondotnimi kristijani, ki se niti braniti ne smejo, ako jih napadajo bojaželjni Turčini. S takimi naredbami turška vlada pač ne bode vdušila splošne razburjenosti, marveč jo le še bolj pomnoževala tako dolgo, dokler ne navstane splošna revolucija.
Položaj v južni Afriki je zelo resen. Komaj so angleški nasilniki in zatiralci zadušili prvi upor in menili, da je s tem rešeno težavno afriško vprašanje, že se pojavljajo novi nemiri, katerim so dali povod jednaki motivi, kakor prvim nemirom. Ponovljeni izkoriščevalni in zatirovalni zistem je do-vedel domačine že do obupnosti in toraj se ni čuditi, ako vedno marljiveje prijemajo za orožje in so pripravljeni boriti se za svoje pravice do skrajnosti. Pa ne samo afriški rodovi, marveč tudi v Londonu so že uvideli, da toliko čislana in oboževana Chartered Company ni taka v svojem poslovanju, ka-koršno se je pokazala v začetku in navidezno. Tudi angleška vlada je jela nekoliko strožje postopati z velemogočno družbo. Govori se, da so se v minulem tednu menjavala zelo ostra pisma mej kolonijskim uradom in ravnateljstvom zlate družbe. Čuti se, da je vladi mnogo do tega, da prej ko prej odstopita
ravnatelja Rhodes in Beit ter se uvedo stroge pre-.....
do prsij, in ostani notri samo tako dolgo, da našteje do 6. Taka kopelj upliva dobrodejno na ves život in izvaja nezdrave snovi iz njega.
Sprehajališč imamo tu na izbero. Na vse strani so izpeljane steze po polju in travnikih. Okolica je prostrana, valovita gorska ravan; zemlja siva ilovica, pa zelo rodovitna; travniki poraščeni z visoko in gosto travo. Povsod vidiš majhne smrekove gozdiče, po njih prijazne steze. Tudi majhnih in večjih lokev je mnogo.
Danes zjutraj sem šel k takozvanemu „jezeru", v katerega se pod zemljo izceja voda iz močvirnih travnikov. Kdor hoče, lahko po tem jezeru čolnari in ribari, le oglasiti se mora pri lastniku „Kronen-wirthu" v Worishofnu. Tovariš, vesel Kelmorajnec, mi je pokazal v bližnjem gozdu visoko v smrekah visečo posteljo, v katero hodi že štiri leta po letu in po zimi spat neki zobni tehnik. Prišel je bil pred več leti h Kneippu po zdravje. Zboljšalo se mu je in kraj toliko prikupil, da se je kot „dentist" tukaj ustanovil. Sobnega zraka ue more prenašati, zato hodi spat na smreke. Veje so toliko odrezane, da lahko po klinih pleza gori in doli. Pravijo, da je tu več tacih naravo'jubov, ki hodijo spat na piano. Komur ugaja, — prav, toda Kneipp svari pred pretiravo, katera vodi v bolezen in nesrečo, ter ob jednem jemlje kredit njegovi metodi.
(Dalje sledi.)
membe v celem poslovanju. Upati je, da se zatiranim afriškim rodovom konečno vendar le posreči osvoboditi se krivičnega nasilskega jarma._
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. julija.
(Pernerstorferjev shod.) Iz sobotnega našega poročila je razvidno, da se posl. Pernerstorfer kar ni upal dotakniti točke dnevnega reda: .politični položaj», ampak da je hodil okolu nje, kakor maček okolu vrele kaSe. Tudi »Narod« pripozna to. — Kot »pravični« soc. demokrat bi imel v središču zatiranih Slovencev lepo priliko govoriti o avstrijskem političnem položaju. V avstrijskem političnem položaju smo Slovenci precejšna točka; celjska gimnazija je vrgla kar celo ministerstvo. Seveda, razlagati ob jednem ta politični polpžaj nemškim nacijonalcem, »nArodni stranki« in nemškim soc. demokratom, bi bilo preumetno. Dobro bi se prilegel tukajšnim soc. demokratom poufc o »političnem položaju« in morda tudi o — narodni jednakopravnosti, da bi ne govorili, kadar so med seboj, tako zaničljivo o našem narodu in našem jeziku. To bi bilo umestno in potrebno, ne pa razviti tak »švefel«, s kakeršnim je zabaval občinstvo. Povedal bi bil lahko veliko — pa ni nič. Zdelo se mu je tako umestnejše in koristnejše, ker le z molčanjem je mogel med nami napraviti kaj vtisa. Bil je Pernerstorferjev shod res precej »krotak«, prava večerna zabava brez posledic. — »Narodov« članek prav elegično konča z bojaznijo, »da delavsko ljudstvo zaide v tujo organizacijo, ter se navžije duševnega kruha, kateri ne bo tako nedolžen, kakor je bil konečno sinočni, Pernerstorferjev« . . . Torej le na delo, na vestno in pošteno delo po načelih krščanskega socijalizma, na katerega ste bobnali za časa shoda zaupnih mož. Odbacnite pa prej socijalne demokrate in potem si na tem polju ne bomo na poti drug drugemu. — »Narodovo« notico o shodu je pisala tista zlobna roka, katera vedno največ blata pomaši v predale >Slov. Naroda«. Na one opazke samo to: Iz vrst soc. demokratov je priletel med slov. delavce prvi vrček. Pobijati se ne dajo in v bodoče bodo to z večjo močjo dokazali. Ni škandalozno za slovenske delavce, če se sprimejo s socijalnimi demokrati, škandalozno pa je za narodno stranko, oziroma ljubljanskega Stambulova dr. Tavčarja, da 1 j u -bezniči s soc. demokrati.
(V proračun vojaškega ministerstva) je povzetih 100.000 gld. kot prvi del 300.000 gld., odločenih za zgradbo nove garnizijske bolnice v Ljubljani.
(Nova maša.) Na Bučki bode daroval 26. julija novo mašo Laetus Kovač, ondotni rojak, iz reda sv. Frančiška, sedaj v bogoslovji v Solnogradu.
(Dnevni red) redni seji občinskega sveta ljubljanskega, v torek, 7. dan julija 1896 ob 6. uri zvečer v mestni dvoraui. I. Predsedstvena naznanila.
II.	čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje.
III.	Personalnopravnega in finančnega odseka poročilo o najetju posojila za topničarsko vojašnico.
IV.	Finančnega odseka poročili: a) o računskih zaključkih za mestno klavnico in mestno loterijsko posojilo za 1895 1.; b) o prošnji „kluba slov. bici-klistov Ljubljana" glede najemnine za travnik Pod-turnora. V. Stavbiuskega odseka poročilo o prizivu „Drsališkega društva" proti prepovedi magistratovi glede gradnje žične ograje okrog drsališča. VI. Policijskega odseka poročilo o kolesarskem redu. VII. Finančnega odseka poročili: a) o predlogu mestnega knjigovodstva glede odpisa nekaterih neiztir-ljivih zaostankov najemščiue za košnjo na mestnih senožetih; b) o obč. svetov. Iv. Hraskega predlogu, da se dovolijo onim magistr. uradnikom, ki so imeli ob potresu več p6sla, posebne nagrade. VIII. Stav-binskega odseka poročila : a) o prizivu Fr. Dober-leta proti določbi, da je na cesti v Mestni log graditi najmanj jednonadstropne hiše; b) o protestu Fr. Štruklja proti določeni stavb, črti v Dolgih ulicah ; c) o prizivu Jos. Umeka zarad podiranja ločilnega zidu med njegovim in L. Blaznikovim posestvom ; i) o prizivu Josipa Pocka glede zaukazane poprave hiš. št. 8. iu 14. na Starem trgu. IX. Policijskega
odseka poročilo o prizivu Srečka Tomana proti magistr. odredbi glede oproščenja pasje takse.
(Uradne ure pri mestnem magistrata.) Uradne ure pri mestnem magistratu ljubljanskem so ob delavnikih od 8. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne. Ob nedeljah in p aznikih se ne uraduje, vender je v vsakem magistratnem uradu od 9. do 11. ure dopoludne navzoč po jeden uradnik zaradi eventuelnih nuj-n i h zadev, na kar se občinstvo opozarja.
(Mature na novomeški gimnaziji) se je udeležilo vseh 14 osmošolcev, od teh je napravil eden z odliko, osem s prvim redom, trije ponavljajo izpit čez dva meseca in dva sta odložena na jedno leto.
(Ie Idrije.) 5. t. m. je umrl nadsvetnik Adolf Plaminck. Seboj je nesel precej načrtov. Umrl je nepreviden. R. i. p. — V soboto 4. t. m. so volili župana. Trikrat so ponavljali volitev, a uspeha ni bilo, odločil je naposled žreb med prejšnjim županom F. Didičem in 26-letnim trgovcem s čipkami Drag. Lapajnetcm poslednjemu v prid. Takoj nato je za-vihrala rdeča zastava z gostilne, kjer se shajajo so-cijalni demokratje.
(Iz Slavine) 3. julija. Danes zjutraj o pol petih se je slišalo tukaj votlo bobnenje in potem se je rahlo potreslo. Minulo je hitro.
(Iz ombrometričue opazovalnice v Želimljah ) Glasom dnevnega zapisnika je na tej postajnici bilo v preteklem polletju mokrote v milimetrih kakor sledi: prosinca 6 3, svečana 35 9, sušca 88'3, aprila 74-9, majnika 142-2, junija 1611. Najdebeleja snežna plast je bila 26. svečana, namreč 33 cm., največ dežja pa je padlo v noči od 26. do 27. junija, namreč 80 2 mm., kar je provzročilo po dolini povodenj. Dne 6. junija je bil po ljubljanskem barju in okolici velik naliv, tu v dolini pa samo nekaj kapljic.
(Iz Želimelj.) Kaj lepo je kazalo po naših travnikih in poljih do zadnjega časa. Velika naliva z dne 26. junija pa 1. t. m. pa sta nam na obojem mnogo škodovala. Veliki naliv od 26. junija je napravil povodenj, ki je niže ležeče travnike vse po-blatila in pomendrala, že deloma pokošeno travo pa odnesla. Visoka in lepa žita pa je tudi potlačilo, da ne bodo mogla tako lepo dozoreti. Posebno veliko škodo pa nam napravlja potok Zelimeljšca leto za letom. Ker se ob nalivih mahoma vsa voda iz gol-skih hribov pridrvi, se je v teku let struga že vsa s peskom in kamenjem zasula. Vsled tega pa sedaj pri vsakem večjem nalivu voda bregove prestopa ter se po ob vodi ležečih njivah in travnikih razliva, puščajoč za sabo pesek in kamenje. Ne kaže drugače, kakor da bode treba vodi novo pot odkazati ter ji napraviti novo strugo. Tega pa občina sama ne bode zmogla in prav vredna je, da ji pride v tem visoki deželni odbor na pomoč. Na večer 1. t. m. je bil zopet velik naliv. Spremljal ga je vihar, blisk in tresk. Nekako ob Vt 10. uri zvečer je treščilo v Pijavi Gorici v Skubčev kozolec dvojak, 12 oken velik, ki je bil mahoma v ognju in ves pogorel, ker je bil natlačen z deteljo in mrvo. Pogorel je tudi Korunov pod. Sreča še, da se ni kak človek ponesrečil. — Drevje je kaj lepo cvetelo tudi v ugodnem času. Pa — Bog \6, kaj je vzrok — češplje ne bodo posebno polne, pač pa jabolka in še posebno orehi, kakor malokdaj.
(Darovi) doposlani uredništvu „Slovenca": Za monsign. Jeranovo dijaško mizo: Neimenovan 10 gl.
—	G. poslanec dr. Ign. Žitnik 5 gld. — C. g. Fr. Eržen, župnik na Zalemlogu 2 gld. — Za pogorelce v Hrenovicab: Neimenovan 5 gld. — Za poškodovane v Buzetu in okolici: Neimenovan 5 gl.
—	Bog stotero plačuj blagim dobrotnikom I
*
* *
(Veronauk) se bode vsled odloka naučnega ministerstva pričel podučevati z šolskim letom 1896—97 na štajerskih višjih realkah po jedno uro na teden v treh višjih razredih.
(Iz lavantinske škofije) Upraviteljem fare St. Jurij ob južni železnici je imenovan ondotni ka-pelan č. g. Valentin Mikuš. — Nevarno je zbolel č. g. župnik A. Urek v Polzeli. — Zlato mašo bode 2f. t. m. obhajal vel. č. g. duhovni svetovalec in župnik Josip Slavič, pri sv. Ani.
(Iz Reke) 5. jul.: Slavnost blagoslova zastave „Jadranske vile" zvršila se je lepo in točno po programu. Došlo je precej gostov iz raznih krajev Hrvatske, in tudi iz Ljubljane bili so zastopani pevci po društvu „Iliriji", čigar kvartet je posebno do-padel. — Prihajajoče goste je odbor na reškem kolodvoru sprejemal in odkazoval bivališča. Se ve da so morala vsa društva skozi Reko, a šlo je vse v najlepšem redu in ni bilo oba dni nikakšnega ža-ljenja, policija je neki dobila strogi nalog na to paziti. Rečani so se še celo drugi dan obilno vdeležili ljudske zabave v bližnji Martinščici. Tedaj le neki posebni kliki moralo se je opomniti, da naj ne iz-zivlje demonstracij, — mogoče da se je bila zadosti zaplela v zadrego pred petimi leti. — Vlada je odstopila društvu lepo gimnazijalno dvorano za svečani shod po dovršenem blagoslovu zastave. Doseglo se je to dovoljenje tem lagije, ker so sodelovale pri svečanosti različne osebe brez obzira na politično mišljenje, kakor n. pr. kot. predstojnik, načelnik, i. dr. Opreznosti je treba samo, da bi se vpliv i na drugo ne razširil. — Zabava v Martinščici bila je lepa in živahna. Čudno se nam vender zdi, kako da je neke vrste ljudem — čifutom — še celo ob taki priložnosti dovoljeno žaliti versko čustvo, kakor je storil Židov „Pfau" z nedostojnimi plakati. Mari je hotel s tem potrditi, da je njegov „Cognjac" poštena roba ? Pred malo leti došel je sem kot revni židovčič, a sedaj računa že s stotisoči. Ne, njegovih kemičkih proizvodov ne more se priporočati kot pravih, vse pravi, da je „pacar". — Drugi dan so imela pevska društva izlet po morju in na paro-brodu seduico. Dan je bil krasen, morje mirno, zares zanimiva vožnja zlasti za ptujca. Vrnili so se v reško luko okolo ene ure popoludne in potem je bil skupni obed in zabava. Zvečer so se društva razišla z ugodnimi spomini na lepo Primorje, kjer vender Hrvat ne gospodari.
Društva.
(Družbi 8 v. Cirila in Metoda.) Litijske in litijsko šmartinske podružničarice pišejo sledeče: „Naši dični družbi za god 5. t. m. in v po-častenje družbinemu podpredsedniku gospodu Luki Svetec u, ki bode letos praznoval svojo sedemdesetletnico, pošiljamo 300 gld. pokroviteljniue, iu sicer „Litijske Slovenke" 200 gld., zastopnici ste gospa Milivoja Vončinova št. III. in gospa Nežika Lenček-ova št. IV., „Litijsko - šmartinske" pa pošiljajo 100 gld., zastopala jih bode gospica Minka Dem-šarjeva št. VI. Temu velikodušnemu činu litijskih in litijsko-šmartinskih Slovenk, ki brezdvomno korakajo slovenskemu ženstvu na čelu, nam ni pristavljati ni-Česa, pač pa vekovitih besedi: Pojdi in tudi ti tako stori 1
(Hranilnica in posojilnica vSred-nji Vasi v Bohinji) objavlja k zaključku prvega poluletja dne 30. junija 1896 te-le podatke: Vložilo je 167 strank 24.295 gld. 80 kr., vzdignilo pa je 55 vlagateljev 6370 gld. Posodilo se je 87 udom 13.133 gld. in naložilo se pri „Zvezi" 16.000 gld. Vrnilo je 17 dolžnikov 4145 gld. (med temi „Zveza" 1000 gld.) Vplačalo se je 608 gld. 81 kr., izplačalo pa 28 gld. 84 kr. obresti. Pristopilo je 100 novih udov in odstopila 2. Skupni denarni promet znaša 30.656 gld. 20 kr. dohodkov in 30.342 gld. 85 kr. izdatkov. — Z dnem 1. julija 1896 zuižalo je načelništvo obresti na osobni kredit od 5V, na 5 odstotkov.	J. R.
(Hranilnica in posojilnica v Črni na Koroškem) je imela 1895. 1. 44.398 gld. 58 kr. prometa, t. j. 8432 gld. 48 kr. več kakor leta 1894. Zadružnikov bilo je koncem leta 1895 206, ki imajo na deležih 674 gld. Hranilnih vlog se je na novo vložilo 13.680 gld. 61 kr., vzdignilo pa 11.926 gld. 86 kr. Obresti se je pripisalo 1400 gld. 87 kr. Stanje hranilnih vlog s kapitali-zovanimi obrestmi je 38.277 gld. 99 kr., to je 3242 gld. 19 kr. več kakor leta 1894. Posojil se je na novo dalo 8261 gld., povrnilo 3617 gld., ostalo koncem leta 36.845 gld., t. j. 4691 gld. več kakor leta 1894. Račun dobička in zgube, t. j. čisti dobiček, znaša 291 gld. 67 kr., od čistega dobička se je dovolilo 25 gld. za velikovško šolo, 20 gld. domačim podpore vrednim šolarjem in 10 gld. za nakup šolskih knjig. Splošni rezervni zaklad je na-rasttl na 644 gld. 70 kr. Upravno premoženje (zadružno stanje) 39.987 gld. 37 kr., t. j. 3185 gld. 51 kr. več kakor leta 1894.
Telegrami.
Trst, 6. julija. Tukajšni trgovci so so sporazumeli, da od sedaj naprej ostanejo ob
Najbolje priporočena
la preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
*enic in vrednostij
nedeljah zaprte vse prodajalnico. Včeraj sta se temu sklepu izneverila samo dva trgovca, katera so pa ostali prisilili, da sta zaprla svoje prodajalniške prostore.
Levov, 6. julija. Kardinal metropolit Sembratovič se je povrnil iz Rima.
Budimpešta, G. julija. Včerajšnji ljudski shod, katerega je priredila katoliška ljudska stranka v Eisenburgu, so nasprotniki razbili. Tri osebe so bile ranjene.
Pariz, 6. julija. „Agenee H ¡uvas" poroča iz Aten 4. t. mes.: Jutri se snidejo vstaški zastopniki v posvet. Namerava se proglasiti zvezo z Grško in sostaviti besedilo oklica na kretansko prebivalstvo. Za vršitev narodne skupščine ni nikakega upanja. Krščanski poslanci so z malo izjemami vložili ostavko.
Carigrad, 6. julija. Civilnim nadzornikom so bili imenovani Hamdy Bey za vila-jeta Drenopolje in Solun, Muhasin Bey za vilajeta Janina in Skutari ter Fehim Bey za vilajeta Kosovo in Monastir.
Rim, 6. julija. „Agencia Štefani" poroča iz Masave, da je general Baldissera odpotoval v Italijo.
London, 6. julija. Iz Shanghaija se poroča: Eesen nemir seje pojavil v mejnih pokrajinah Riangen in Šantung. Več francoskih misijonskih postaj so nemirneži razdejali in umorili veliko število kristijanov.
bolebave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenio gld. 4-50. (122 50—20) 2
Umrli so:
4. iulija. Frane Ahlin, sprevodnikov sin, 6l/, leta, Sv. Petra cesta 15, božjast. — Vencel Sene, delavčev sin, 40 dnij, Ktnomka cesta 8, črevesni katar.
V deželni bolnišnici v Vodmatu;
24.	junija. Frančišek Boben, oženjen dninar, 30 let, coni-bustio. — Marija Vavpotie, dninarica, vdova, 52 let, srčna hiba.
25.	junija. Elizabeta Lazar, žrebljarjeva žena, 36 let, je-tika. — Janez Hamrner, samski delavec, 30 let, kap. — Ignacij Gajšek, samski steklobrusec, 22 let, jetika.
26.	junija. Frančišek Lampe, oženjen dimnikar, 54 let, pneumonia.
29. junija. Marija in Ana Tekavc, novorojena dvojčka, 32 ur, životna nemoč.
2. julija. Ivana Eutrich, višjega kondukterja soproga, 54 let, srčna hiba.	ih
Tujci.
1. julija.
Pri Malidu: Moser, Sucheckl, Krmz, Ruekel, Hofmann z Dunaja. — Gyula iz Ogerskega. — Koller iz Gradca. — Duria, Laurič iz Trsta. — Kikli iz Bleda.
Pri Juinem kolodvoru: Crosatto iz Trsta. — Kletzl iz Štajerskega. — Dinacher iz Gradca. — Levstik iz Senožeč. Hribar iz Pulja.
Pri Lloijdu : Neumann, Fiseher iz Zagreba. — Pauer iz Dunaja. — Krauss iz Budimpešte.
Meteorologično poročilo.
a J	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-a 2 2 • ■S 3 S Ü: 3 O *** Is* ->
4	9. zvečer	735 8	17-2	si. jvzh.	sk.jasno	
5	7. zjutraj 2. popol.	7369 733 8	15-2 25-5	si. szah. p. m.jzah.	skorojasno del. oblač	0.0
5	9. zvečer	734-1	190	si. jvzh.	skorojasno	
6	7. zjutraj 2. popol.	737-2 736-7	14-8 25-3	si. sever si. svzh.	megla jasno	00
Srednja temperatura sobote IV'3", za 2-0° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 19-9°, za 0-5° nad normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dné 4. julija.
Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, , . Oves, „ . A.ida, „ . Proso, n . Koruza, „ . Krompir, „ Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, , . Maslo, kgr. Mast,
Špeh svež, „
gl. |kr.	
7	80
7	—
7	_
7	80
6	60
5	50
9	70
12	_
12	—
10	_
—	90
—	64
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ , Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje
Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . ■ .
Golob.....
Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „
gi:
kr.
ia
H
Lekarna Trnkóozy, Dunaj V.
Doktorja Otona pl. Trnkóczy-ja
Malaga
s china in železom.
(Malage 225 gr„ Cort Chin. 7 gr„ Tinct. Malat. ferri 25 gr.)
Shišeno že 20 let pri krvi revnih, slabotnih , bledih, medlih odrašeenih in otroki h kot lahko prebavljiv ohina-železo-preparat.
Dobiva se	444 4
lekarni Trnkoczty-jevi
poleg mestne hiše v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s pošto. 1 stekleničica 75 kr.
Lekarna Trnkóczy v Gradcu.
53
S3
Star, vendar še raben
476 3-3
klavir
je za nizko ceno na prodaj. — Več se zve pri
uredništvu „Slovenca".
Koverte s firmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
M
n
1
m
podrte hiše št. 32 na Starem trgu so najceneje na prodaj.
48o 3-2 Kranjska stavbinska družba.

Gostilno na Bledu
z novo opravljenimi sobami, dobrimi jedili, izvrstnim dolenjcem in istrijanom, ter Kosler-jevim marčnim pivom
priporoča
Jakob Peternel,
posestnik.
479 3-2
V gostilni pri Lovcu
ob vogalu Rimske in Tržaške ceste v Ljubljani toči se vselej sveže, priznano izvrstno graško
Reininghausovo pivo.
Pri naročilih čez ulico na 10 polliterskih steklenic
pošljejo se na dom.
Senčnat lep vrt, kegljišče, izborna vina in ukusna jedila so na razpolago.
Velespoštovanjem
Peter Krisch.
kAAAAflVAAAAAAA.
priznano neobhodno potrebno "v/ V U sredstvo za čiščenje z6b je
484 2-1
Sarg
mnogo milijonkrat
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše
sredstvo za ohranitev zdravili in lepili zob.
Dobiva se povsodi. "•e 710 30—30
Dunajska borza.
Dn6 6. julija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta ......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4 f........
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London visU...........
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor) ......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 45 kr.
101
55
123		10	
101		20	
122		70	
99		40	
959		—	
349		50	
119		80	
58		72'	
11		74	
9		51	
44		50	
6	n	65	It
Dne 4. julija.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	144	gld.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189	.
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.
Tišine srečke 4%, 100 gld.......138	.
Dunavske vravnavne srečke 6% ....	126	,
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	„
Posojilo goriškega mesta.......112	.
4% kranjsko deželno posojilo.....—
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4*	99	"
Prijoritetne obveznice državne železnice . ,	223	^
» , južne železnice 3% .	170
• , južne železnice b% .	129	.
„ , dolenjskih železnic 4 %	99	.
- kr.
50 50
25 „ 50 .
50
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 25 kr
1% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 ,. —
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld......
St. Genois srečke, 40 gld.....
Waldsteinove srečke, 20 gld......61
Ljubljanske srečke.......
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . • Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . • Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . ■ • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100........126
. 22		50
. 69		—
. 69		—
. 61		—
22		—
155		60
r. 3345		—
. 422		—
. 103		25
61		_
. 76		90
. 158		_
	»	50
MJT Nakup in prodaja "£S vsakovrstnih dri&vnih papirjev, iredk, denarjev Itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri iižrebanj«
najmanjšega dobitka K a I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjamlčna delniška družba
„M E n C U H"
Wollzeili it. 10 Dunaj, Miriahilftrttrasii 74 B.
aU~PoJamila"£SI> v vseh gospodarskih in finančnih ttvarah, {
potem o Kursnih vrednostih vseh špakulaaljsklh vrednostni j papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče viioceg» i ibrestovanja pri popolni varnosti nn toženih k 1 avn i <3.
\