Ljubljana, torek 26. septembra 1939 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova u!ica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg stev. 7, telefon stev. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica stev. 1. telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. V vojnem taboru Po zaključenih glavnih vojnih operacijah na Poljskem in po vojaški razdelitvi Poljske z demarkacijsko črto, dogovorjeno med Nemčijo in Rusijo.. se zdi, da je vojna, ki je nastala zaradi nemško-poljskega oboroženega spopada, nekako »obvisela v zraku«. Toda ta videz nas ne sme premamiti, da ne bi še nadalje govorili o dveh taborih, ki sta se v začetku letošnjega septembra formirala v Evropi, o vojnem in nevtralnem taboru. V prvem si slej ko prej še vedno stoje nasproti samo tri velesile, Nemčija na eni ter Anglija in Francija na drugi strani. V drugem pa so vse ostale države, med njimi tudi štiri velesile, Zedinjene države Severne Amerike, Italija, Rusija in Japonska. V kolikšni meri utegne nadaljnje zadržanje teh štirih velesil vplivati tudi na zadržanje držav v vojnem taboru, za sedaj še ni mogoče presoditi, težišče bodočih odločitev pa je porazdeljeno na Washington, Moskvo in Berlin. Iz Washingtona se pričakuje za sedaj samo odločitev v obliki ameriške nevtralnosti v sedanji vojni. V neposredni zvezi z novo politiko Moskve po njenem nastopu na Poljskem se postavlja zlasti vprašanje o nadaljnjih možnostih nemško-ruskega sodelovanja. Tesno povezano s politiko Italije pa .je vprašanje balkanske nevtralnosti v sedanji vojni ter s tem vprašanje pravih možnosti za lokalizacijo in morebitno likvidacijo sedanje vojne sploh. V vojnem taboru tvorijo trenutno vsi ti trije činitelji neznanke, s katerimi očividno računata obe vojni stranki in temu primerno razvijata tudi svoje vojne in diplomatske akcije. Položaj obeh vojnih strank se je po vojaški likvidaciji Poljske znatno spremenil. To velja predvsem v pogledu vojnih ciljev. Nemčija se je spustila v spopad s povsem določenim, toda omejenim vojnim ciljem: zrušenje poljske države v versajski obliki. Zaipadni velesili sta Nemčiji prav zaradi tega njenega cilja napovedali vojno, da izpolnita svoje obveznosti do poljske zaveznice. Toda že vse od prvega dne dalje sta Anglija in Francija svoji vojni z Nemčijo dali tudi širši pomen. O njem je govoril Chamberlain že dne 3. septembra, ko je proglasil vojno stanje z Nemčijo. Dne 20. t. m. pa je vojni cilj Anglije še posebej označil v spodnji zbornici z izjavo: »Naš cilj v tej vojni je dobro znan. Mi hočemo Evropo osvoboditi večnega in vedno se ponavljajočega strahu pred zunanjim napadom in narodom pomagati, da ohranijo neodvisnost in svobodo.« Za temu enak lahko tudi smatramo vojni cilj Francije, kaor ga je dan nato označil Daladier. Hitler pa se je v govoru v Gdansku z dne 19. septembra, takoj po glavnih nemških uspehih na Poljskem, omejil vtem pogledu na značilno izjavo: »Nasproti Angliji in Franciji nimam nobenih vojnih ciljev, kakor jih tudi nemški narod nima.« Tako se vojna nadaljuje med tremi partnerji, od katerih imata dva določene vojne cilje, tretji pa o njih še ni spregovoril. Nekateri so v tej zvezi pripisovali važnost okoliščini, da ni Hitler v svojem gdanskem govoru niti z besedo omenil zahtev, ki jih nemška zaveznica Italija postavlja nasproti Angliji in Franciji. Toda znano je, da vodi Italija od izbruha vojne dalje posebno politiko posredovanja in diplomatskih prizadevanj za omejitev sedanjega konflikta. Ta prizadevanja so po sobotnih izjavah italijanskega ministrskega predsednika Mussolini j a še vedno mogoča, kajti »Evropa se tudi po likvidaciji Poljske dejansko še vedno ne nahaja v vojni, saj se velike vojske še vedno niso spoprijele in je torej še vedno mogoče preprečiti resnični sipopad«. Mussolini je razen tega poudaril, da Italija slej ko prej vztraja pri sklepih svoje vlade z dne 1. septembra, po katerih ne namerava v sedanjem sporu podvzeti »nobene pobude vojaško-ope-rativnega značaja«. Italijo moramo potem takem še vedno smatrati za »stranko izven spora«, kar je za presojo položaja v vojnem taboru nedvomno velikega pomena. Manj jasnosti je z vidika obeh vojnih strank v pogledu stališča Rusije. Tabor obeh zapadnih velesil je skušal te dni vsestransko oceniti sovjetsko intervencijo na Poljskem, preko nekaterih moralnih obsodb pa v svojih zaključkih ni šel. Iz tega bi morali sklepati, da si Anglija in Francija pridržujeta končno odločitev glede Rusije za kasnejši čas, ko bodo cilji ruske politike, zlasti po njenem usidranju v srednji Evropi, bolj jasno razvidni. Obe sta' se za sedaj zadovoljili s tem, da sta vzeli na znanje ruska zagotovila o nevtralnosti in da sta se pri tem skrbno izognili slehernega poslabšanja odnošajev z Moskvo, ker je ne zehta sami pahniti v morebitno vojno zavezništvo z Nemčijo. O tem, ali se bo na- Diplomatski stiki zapada z Moskvo Haliiazov sestanek z Maiskim ter Champetier de Ribesov s Surieem — Ali ie bila Angliia informirana o ruskih namerah glede vzhodne PotiskeT London, 25. sept. br. Včerajšnji razgovor j lorda Halifaxa z ruskim poslanikom Majskim je vzbudil v angleških krogih mnogo pozornosti. »Daily Mail« pravi v svojem današnjem komentarju, da je bilo angleškim odgovornim krogom mnogo na tem, da zvedo za stališče, ki ga zavzema Rusija do sedanje vojne v Evropi. Intervencija Rusije v Poljski je izzvala v vseh evropskih krogih mnogo najrazličnejših kombinacij o nadaljnji ruski politiki. Nagla ruska intervencija je presenetila celo Nemčijo. Diplomatski krogi so mnenja, da je poslanik Majski obljubil lordu Hali-faxu, da bo takoj navezal stike z rusko vlado, da bo mogel že v najkrajšem času dati konkretnejši odgovor na njegova vprašanja. Pariz, 25. sept. br. Vesti, ki so se razširile v zvezi s sobotnim razgovorom lorda Halifaxa z ruskim poslanikom Majskim, da je bila angleška vlada informirana o ruski nameri glede zasedbe vzhodne Poljske in da je rusko intervencijo tolerirala, so vzbudile v pariških političnih krogih ogromno pozornost. Senzacija se je še bolj stopnjevala, ko se je davi državni pod-tajnik zunanjega ministrstva Champetier des Ribes sestal v zunanjem ministrstvu z ruskim poslanikom v Parizu Suričem. O vsebini razgovora seveda ni bilo mogoče dobiti nikakih podrobnih informacij. Tako angleški kakor francoski uradni krogi so skrajno rezervirani glede teh razgovorov z ruskima diplomatskima zastopnikoma. London, 26. sept. z. Londonski dopisnik »Baseler Nachrichten« javlja svojemu listu: Relativno politično in vojaško zatišje ob koncu preteklega tedna predstavlja po vseh znakih sodeč le mir pred viharjem. Prihodnje dni je pričakovati tako na političnem, kakor na vojaškem polju zelo važne dogodke. V londonskih političnih krogih nič več ne dvomijo o tem, da angleška vlada ne bi bila poučena o namerah Rusije na Poljskem. Poljaki dobro vedo, da bodo zopet dobili vse ozemlje, ki ga je sedaj zasedla Nemčija, toda to, kar je zasedla Rusija, bo ostalo za Poljsko najbrže izgubljeno. Vrnitev tega ozemlja bi bila možna le tedaj, če bi Anglija in Francija napovedali Rusiji vojno, na kar pa nihče ne misli. V londonskih listih, pa tudi v parlamentu, se postavlja sedaj vprašanje, zakaj Anglija ni izdatnejše vojaško podprla Poljske in preprečila njen vojaški poraz. Z merodajne strani opozarjajo v tem pogledu na Chamberlainovo izjavo v parlamentu, ko je dejal, da je za zaveznike izključena hitra zmaga, za Nemčijo pa zmaga po dolgi vojni. Zavezniki lahko čakajo. Posledice vdora Rusov v Srednjo Evropo Pariz, 25. sept. z. Kot neposredno posledico ruskega prodora v Evropo in bodoče ruske politike tolmačijo v tukajšnjih krogih trgovinska pogajanja z Estonsko, priznanje moskovskega režima s strani^ Budimpešte, za še značilnejše pa zbližanje Italije z Grčijo in ponovno naglašanje bolgarskih zahtev glede vrnitve Dobrudže. Popolnoma jasno je, da Italija spričo spremenjenega položaja v Evropi ne more ostati popolnoma ravnodušna. Iz zadnjega Mussolinijevega govora pa se ne da prav nič sklepati glede bodočih načrtov Italije. Mussolini je govoril o mednarodnih pogodbah in se izražal tako, da je mogoče pri tem misliti enako na nemško-italijansko zavezniško pogcdbo kakor tudi na angle-ško-italijanski džentlmenski dogovor, ki je vsaj formalno še vedno v vel^vi. Edfno poudarek Mussolinija, da Italija nima vzroka spremeniti svojega stališča, kakor ga je zavzela 1. septembra, ko je nasrla-sila. da sama ne bo podvzela nobene iniciative za vojaške operacije, kaže na to, da Italija ne misli opustiti svojega nevtralnega stališča, marveč ga še bolj poglobiti. Diplomatska aktivnost v Moskvi Moskva, 25. sept. br. Ruska prestolnica je postala zadnje dni središče izredno živahne diplomatske aktivnosti. Neprestano se vrste v komisariatu za zunanje zadeve tuji diplomati. Poleg tega se mudita v Moskvi turški zunanji minister Saradzo?lu in estonski zunanji minister Selter. Kar se tiče razgovorov turškega zunanjega vzlic tej angleški in francoski previdnosti Rusija tkončno vendarle znašla na isti črti z Nemčijo, dopuščajo na zapadu različna ugibanja, domnevajo pa v glavnem, da se Rusija ne namerava zaplesti v vojno. Nekoliko drugačna je seveda presoja ruskega čhrtelja na nemški strani. 2e takoj po Hitlerjevi izjavi v Gdansku, da bosta odslej o vzhodnem evropskem prostoru odločali samo Nemčija in Rusija, so se v nekaterih pol-službenih nemških organih pojavila značilna prikazovanja »največjega celinskega bloka v svetovni zgodovini«, bloka Nemčije in Rusije, proti kateremu se bo, kakor pišejo, »tudi angleška blokada kmalu izkazala za povsem neškodljivo«. Kako gledajo na to vprašanje v Moskvi, iz dosedanjih ruskih komentarjev še ni mogoče spoznati Rusija se trenutno omejuje na zasedbo poljskega ozemlja, na katerem zelo ministra z ruskimi državniki, se v tukajšnjih diplomatskih krogih zatrjuje, da bo Turčija po posredovanju Moskve dobila od Nemčije jamstva za ves Balkan in zagotovilo, da bo nadaljnja nemška ekspanzija v tej smeri ustavljena. Angleški odgovor Mussoliniju lim, 25. sept. AA. (Štefani). Iz Londona poročajo: Sporočilo, ki ga je informacijsko ministrstvo objavilo kot odgovor na Mussolinijev govor, pravi med drugim, da uradni britanski krogi razumejo ir- cenijo iskrenost Mussolini j evih besed, toda predsednik britanske vlade je že izrekel priznanje vsemu kar je Mussolini skušal storiti, preden je nastala vojna, da se spor miroljubno uredi. Toda sklep Velike Britanije in britanskega naroda o vojni napovedi je bil dejansko zadnja posledica napada na Poljsko. Napad na Poljsko ni bil po pojmovanju Britanije nič drugega kakor nov primer kršitve mednarodnih zakonov. Velika Britanija se bori zoper kršitve mednarod-nik zakonov in njen glavni in temeljni cilj je, kakor je pretekli teden izjavil Chamberlain v parlamentu, da se ta kršitev popravi. Sporočilo pravi na koncu: Naj bodo posledice sovjetske intervencije kakršne- koli, cilj britanske politike ostane neiz-premenjen in Velika Britanija je neomajno odločena, da ga tudi doseže. London, 25. sept. AA. (Reuter). Ves današnji angleški tisk naglaša, da zasedba Poljske ne more spremeniti obveznosti Anglije in Francije napram Poljski. Zaradi tega listi naglašajo, da Anglija in Francija ne moreta sprejetih novih Mussolinijevih mirovnih ponudb. Naraščanje ruskega vpliva na Baltiku Helsinki, 26. sept. z. V tukajšnjih krogih zelo pozorno zasledujejo razvoj dogodkov, zlasti pa politiko Rusije. Dejstvo, da je Rusija brez vsakih žrtev dobila pretežni del Poljske, daje naslutiti, da je Nemčija pripravljena še na nadaljnje žrtve, samo da se izogne nevarnosti vojne na dveh frontah. Obisk estonskega in turške ga zunanjega ministra v Moskvi smatrajo le za dokaz, da začenja Rusija zopet akti-vizirati rusko politiko na črnem in Baltiškem morju. Kar se tiče obiska estonskega zunanjega ministra, opozarjajo na to, da ne gre zgolj pa podpis nove trgovinske pogodbe, marveč da je glavni predmet razprav remilitarizacija otokov Dago in Oesel. Pri tem opozarjajo na to, da je tu- di o priliki pogajanj s Finsko bilo govora o remilitarizaciji Aalandskega otočja, prt čemer zahteva Rusija soodločanje. Vse kaže na to, da hoče Rusija uveljaviti svoj prestiž v Finskem zalivu, kar se da sklepati tudi iz manevriranja ruskega vojn«, ga brodovja in polaganja min v Finskem zalivu, s čimer hoče Rusija zapreti dohod vsaki tuji v« j ni ladji. Razumljivo je, da so baltiške države zaradi take politike Rusije zelo vznemirjene. Stockholm, 26. sept. z. švedski tisk izraža vedno bolj odkrito bojazen zaradi politike Rusije. Splošno prevladuje prepričanje, da bodo pogajanja estonskega zunanjega ministra v Moskvi imela zelo dale-kosežne posledice. Listi opozarjajo pri tem na stare ruske želje v Baltiškem morju, kjer se že uveljavlja ruski pritisk. Rusija in Bolgarija Sofija, 25. sept. o. Polkovnik Božidov, poveljnik bolgarskega vojaškega letalstva, ki mu je podrejeno tudi civilno letalstvo, je odpotoval v Moskvo, da podpiše sporazum o uvedbi letalskega prometa med Sofijo in Moskvo. V kratkem bo sklenjen med Bolgarijo in Rusijo tudi obsežen gospodarski sporazum. K podpisu te pogodbe bo odpotoval v Moskvo bolgarski finančni minister Božilov. Kakor se čuje, bi bila Rusija pripravljena prevzeti ves bolgarski izvoz. IIB4 HUD ARTILERIJSKI BOJ NA ZAPADU Od švicarske meje do Luksemburga od včeraj zelo velika aktivnost Francozi osvojili nove postojanke pri Saarbrucknu in Zweibriicknu, Nemci pa napadajo pri Lautersburgu in Pariz, 25. sept. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo vojno poročilo št. 42, ki pravi: »Francoske oborožene sile, ki so odbile ponovne napade nemških čet, so sedaj spet prevzele iniciativo, prešle v napad in na določenih točkah izboljšale svoje postojanke. Sovražno topništvo je močno reagiralo posebno jugovzhodno od Zweibruck-na.« Agencija Havas poroča v zvezi s tem poročilom, da je bilo vse doslej previdno postopanje francoskega vrhovnega poveljstva docela utemeljeno. Kjerkoli je Francozom uspelo zavzeti in utrditi nove postojanke na nemškem ozemlju, se je to zgodilo tako, da bo ob teh novih utrdbah zlomljen sleherni nemški protinapad. V zadnjih dneh so bile te postojanke še znatno ojačene. Okrog njih je napeljano zelo gosto omrežje bodičastih žic. Skoraj vse postojanke so zgrajene iz železobetona. Poleg tega vrhovno poveljstvo skrbno nadzira sleherno premikanje čet za sovražnikovo fronto. Francoska izvidniška letala opravljajo pod zaščito lovskih letal z velikim uspehom svoje dnevne naloge. Med tem se dogodki v Evropi naglo razvijajo. Nemci so iz Poljske premestili na zapadno fronto že večje število divizij in se sedaj pripravljajo na vse odločnejši odpor. Verjetno je, da se bodo pričeli veliki napadi in protinapadi, čim bo nemško vrhovno poveljstvo prišlo na zapadno fronto. Basel. 25. sept. s. Na vsej francosko-nemški fronti vlada od včeraj zelo velika aktivnost. Med Saarbriicknom in Vogezi so Francozi na več krajih osvojili nove postojanke, zlasti pri Saarbrucknu. Zwei-briicknu in Pirmasensu. Med Vogezi in Renom so močni nemški napadi. Nemci bombardirajo vso linijo vzdolž reke Lau-ter. Mesto Lautersburg je napadeno s treh strani in tudi pri Weissenburgu so Francozi v defenzivi. Tudi v utrdbah m<»d Strasbourgom in švicarsko mejo, kjer je vladal od začetka vojne doslej popoln mir, .ie hud artilerijski dvoboj med obema so-vr?7r:m3 utrjenima linijama. Pariz, 25. septembra. AA (Havas) Po zatišju, ki je trajale ves teden, je prišlo na zapadnem bojišču v zadniih dveh dneh do žive aktivnosti na nemški strani. Francoski vojaki so odložili orodie, s katerim so utrjevali zavzete po^žaje, ter so ponovno vzeli v roke puške in ročne granate. Francoske oredstraže so odšle zopet na »mrtvo ozemlje«, ki leži med obema _________- hiti z organiziranjem svojega sistema. Po zaključku tragičnega poglavja se zdi, da se sedaj nobeni vojni stranki ne mudi preveč. Zadržanje cbeh zapadnih velesil vzbuja vtis, kakor da se obe na tihem zanašata na svojega najbolj zanesljivega »tretjega zaveznika« — na čas Toda tudi Nemčija vidi v njem svojega zaveznika, bodisi da računa s posredovanjem za omejitev sedanjega spora, bodisi da računa z novimi zavezniškimi možnostmi. V samem vojnem taboru moramo končno na angleško-francoski strani registrirati važno odločitev vojaško-političnega značaja: ustanovitev skupnega vrhovnega vojnega sveta, v katerem je združeno ne le vrhovno politično vojno vodstvo, temveč tudi vrhovno vojaško vodstvo. V zadnji svetovni vojni sta se Anglija in Francija zedinili za tako skupno vodstvo šele v tretjem letu. utrjenima črtama. Predvsem je imel ta pokret francoskih čet namen, ugotoviti položaje sovražnika. Prodiranje ni bilo podvzeto samo tam, kjer je bila aktivnost Nemcev v zadnjih dneh največja, to je v pokrajini vzhodno od Saare in južno od Zweibriickna ter ob Malih Vogezih, temveč tudi na mnogih drugih sektorjih bojišča, kjer se Nemci dozdaj niso posebno aktivno udejstvovali. Vse to je imelo za cilj, ugotoviti uspešnost nemških utrdb, kjer se vodijo borbe in kjer so dobili Nemci ojačenja. Nepričakovana aktivnost Nemcev v zadnjih dveh dneh je zbudila posebno pozornost francoskega vrhovnega poveljništva. Obstaja vprašanje, ali želi sovražnik s tem izvesti navadne demonstracije v zvezi s Hitlerjevo prisotnostjo na bojišču, ali pa je to znak, da Nemci pripravljajo operacije večjega obsega, da bi zopet zasedli ozemlje, ki so ga v zadnjem času izgubili med Siegfriedovo črto in francosko mejo. Nemške čete bi injele zelo težko nalogo. Betonske utrdbe so bile razširjene ter predstavljajo dragoceno podporo za operacije proti nemški pehoti. V toku zadnjih dni je bilo zgrajenih mnogo poljskih utrdb, ter so postavljeni številni plotovi žičnih ovir. Gozdovi lajšajo koncentracijo francoskih čet, ki se lahko približajo do prvih vrst nasprotnikovih položajev. V zadnjem času so francoska letala izvršila mnogo izvidniških letov ter fotografirala pokrete sovražnika, tako da so lahko na osnovi teh slik ugotovili vse terenske tajnosti sovražnika. Francoska letala so se morala sicer pogosto boriti s sovražnimi letali, vendar pa se lahko reče, da so se vse te borbe končale na škodo Nemcev. Nemško poročilo Berlin, 25. sept. br Na zapadu je prišlo na raznih krajih do spopadov izvidniških čet in delovanja topništva z obeh strani. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 8 francoskih letal. Francoski bombniki nad Friedrichshafnonn Basel, 25. sept. s. Snoči ob 9. je več francoskih bombnikov napadlo nemške tovarne letal v Friedrichshafnu ob Boden-skem jezeru. S švicarskega ozemlja je bilo slišati detonacije vsled eksplozije bomb, kakor tudi delovanje protiletalskih topov. Na švicarski strani so spustili več raket, da bi preprečili, da bi letala preletela švicarsko mejo. Uspeh bombardiranja ni znan. Basel, 25. sept. s. Letalski napadi na Friedrichshafen so trajali od 20.15 do 23.30. Izgleda, da so bili skupno trije napadi in vrženih je bilo okoli 30 bomb. Angleži spet metali letake London, 25. sept. s. Več angleških letal je ponoči izvedlo nov izvidniški polet nad zapadno in severozapadno Nemčijo. Letala so metala letake. Zbiranje nemških letal ob švicarski meji Basel, 25. sept. s. V bližini švicarske meje koncentrirajo Nemci večje ,o+^lske sile. Evakuacija Pfalza in Porenja Pariz, 25. sept. br. Po poročilih iz Nemčije, ki jih objavljajo belgijski in nizozemski listi, se evakuacija Porenja in Pa-latinata nadaljuje. Nemške oblasti so za evakuirano prebivalstvo rezervirale že večje šteVilo stanovanj v avstrijskih in čeških letoviščih. Ponekod so bili hoteli rekvirirani. Begunci iz zapadne Nemčije že prihajajo v avstrijske kraje. Tako je po teh vesteh sedaj v Gasteinu že 6000 ljudi iz Aachena in drugih zapadnih nemških mest. Pariz, 25. sept. br. V tukajšnjih vojaških krogih z veliko pozornostjo zasledujejo gibanje nemških čet za fronto. Posebni poročevalec »Manchester Guardi-ana«, ki je napravil več poletov nad fronto, poroča, da zbirajo Nemci celo armado v okolici Achena. Vse okoliške vasi in mesto samo so že prenapolnjeni z vojaštvom, neprestano pa prihajajo po cestah in železnicah novi oddelki. Civilno prebivalstvo je moralo zapustiti svoje domove in oditi v odrejena mesta v notranjosti države. Ker so železnice zaposlene izključno s prevažanjem vojaštva, se morejo" begunci posluževati le vozov, v kolikor so sploh na razpolago, v glavnem pa morajo peš v odrejene kraje. Vohunska afera v Belgiji Bruselj, 25. septembra, br. V Gentu je belgijska policija odkrila vohunsko afero. Kakor poročajo nocojšnji listi, je bilo v afero zapletenih več oseb, med njimi tudi neki nemški državljan. Vsi osumljenci so bili že aretirani. V zvezi s tem se širijo vesti, da namerava Nemčija znova preko Belgije vdreti v Francijo, a zasesti tudi Nizozemsko, da bi si tam uredila svoja letalska in pomorska oporišča. Včeraj so imeli po teh vesteh kancelar Hitler, maršal Goring in zunanji minister Ribbentrop daljši razgovor. Nemški vdor v Belgijo in Nizozemsko baje zagovarja Ribbentrop. Agencija DNB je danes te govorice demantirala. Letalski alarm v Potsdamu New YOrk, 25. sept. s. V Potsdamu v Berlinu je bil danes zjutraj letalski alarm, ki je pa trajal samo kratko časa. Tnie letalo nad Švico Bern, 25. sept. s. švicarski generalni štab poroča, da je snoči neko letalo preletelo švicarsko ozemlje v smeri od francoske meje proti vzhodu, švicarski protiletalski topovi so letalo obstreljevali. Danski kralj zbolel Kodanj, 25. sept. br. Kralja Kristijana je zadela lažja srečna kap. Resnejše nevarnosti za njegovo življenje trenutno še ni. Vladar je bil zadnje dni evropske vojne preobremenjen z delom Zdravniki so mu predpisali absoluten mir. Zaradi tega so bili tudi odpovedani vsi za te dni nameravani sprejemi. Kralj Kristijan bo jutri star 69 let. Vpoklici na Danskem Kodanj, 25. sept. s. Danska vlada je poklicala pod orožje 10.000 mož, ki bi sicer morali nastopiti vojaško službo šele prihodnje poletje Van Zeeland v Londonu London, 25. sept. br V London je davi prispel bivši belgijski ministrski predsednik Van Zeeland Razgovori, ki jih bo imel z angleškimi politiki se bodo nanašali na obči vojni položaj in na emigrantske no-glede. proti novi demarkacijski črti Strahovito bombardiranje Varšave in Modlina — Tudi najnovejši napadi na obe poljski postojanki odbiti Varšava, 25. sept. br. Poveljstvo poljske garnizije v Varšavi je davi ob zori objavilo naslednje vojno poročilo: Modlin in Varšava sta izpostavljena izredno močnemu obstreljevanju. Nemško težko topništvo je v zadnjih 24 urah ne-cehoma bruhalo ogenj in razdejanje obeh mestih. V Varšavi ni več poslopja, ki bi ne bilo poškodovano in v katerem bi ne bilo žrtev. Spričo eksplozij težkih gTanat je včeraj nastalo v Varšavi okrog 1000 požarov. Število žrtev civilnega prebivalstva se je dvignilo na več tisoč. Nemško težko topništvo obstreljuje Modlin sedaj že prav od vseh strani, a v trdnjavi se Poljaki še nadalje odločno branijo. V vzhodnih predmestjih Varšave je bilo več nemških napadov. Tudi Varšava se brani z vso odločnostjo. New York, 25. sept. br. Po vesteh iz Budimpešte je edina zveza, ki jo ima oblegana Varšava z zunanjim svetom varšavska radijska postaja. Poveljstvo za obram bo Varšave je danes preko te postaje objavilo, da je bilo pri bombardiranju v zadnjih dneh ubitih približno 4000 civilistov. Rusko vojno poročilo Moskva, 25. septembra. AA. (Havas) Sovjetski generalni štab objavlja: V toku 24. septembra so sovjetske čete nadaljevale prodiranje v smeri proti demarkacijski črti ter zasedle mesta Avgustov, Hrubješov in Šemjatiče. Sedaj so na črti Avgustov -Knišin - Branjsk - Radno, to je 40 km severnozapadno od Brest Litovska. Jugo-zapadno od Lvova so zasedle Drohobič, Borislav in Komarno. severovzhodno od Lvova pa so na črti: Ščebrišin - Janov. Sovjetske čete so o priliki čiščenja beloruskih in zapadnoukrajinskih pokrajin vzhodno od Brest Litovska razbile zadnje ostanke poljske vojske ter ujele čez 10.000 vojakov in častnikov. Na jugu in jugovzhodno od Hrubješova so ruske čete ujele neki poljski pehotni polk in motorizirano poljsko brigado. Nemška poročila Berlin, 25. sept. br. Vojno poročilo, ki ga je davi izdalo vrhovno poveljstvo nemške vojske, pravi: Na vzhodu so se nemške čete tudi včeraj pomikale na demarkacijsko črto sporazumno z ruskimi vojaškimi oblastmi in brez vsakega incidenta. Nemški bombniki so ponovno uspešno bombardirali važne objekte v Varšavi Pariz, 25. septembra. AA. (Havas) Snoči ob 20 je padlo v središče Varšave mnogo granat. Zadeta je bila cerkev sv. Odre-šenika, ki je bila polna vernikov. Duhovnik je navzlic temu nadaljeval službo božjo. Poškodovane so bile mnoge hiše, med njimi gledališče, tehnika ter mnoga druga poslopja. Prevoz trupla generala Fritscha Berlin, 25. sept. br. Nocoj je bilo truplo paJlega generala Fritscha prepeljano v Berlin. Tu so ga sprejeli z vsemi vojaškimi častmi. Krsto so na topovski lafeti prepeljali v poslopje nemškega vrhovnega poveljstva. General Fritsch bo jutri pokopan na invalidskem pokopališču. Pcgreba se bo udeležil tudi sedanji vrhovni po-* eljnik nemške vojske general Brauchitsch. Hitler se bo v Varšavi sestal s Stalinom? Pariz, 26. sept. br. Stockholmski poročevalec »Petit Parisiena« javlja svojemu listu, da so v švedskih diplomatskih krogih* razširjene vesti o skorajšnjem sestanku nemškega kancelarja Hitlerja in Stalina. Nemška diplomacija je po teh informacijah že dobila nalog, da pripravi vse potrebno za sestanek. Hitler in Stalin naj bi se sestala v Varšavi in sicer takoj, ko se bo mesto, ki ga Poljaki sedaj še krčevito branijo, predalo. Zaradi tega so tudi začeli Nemci sedaj Varšavo strahovito bombardirati, da bi čimprej izsilili predajo. Sestanek Hitlerja in Stalina v Varšavi naj bi simboliziral končnoveljavno likvidacijo Poljske. Uso^a članov polfsk&ga poslaništva v Moskvi Pariz, 25. septembra. AA. (Havas) Iz Moskve poročajo: Zdi se. da so člane poljskega poslaništva v Moskvi zadržali kot talce, dokler sovjetska vlada ne zve, kakšna je usoda več uradnikov sovjetskega poslaništva v Varšavi, o katerih še ni poročil Vsekakor je sovjetski varšavski poslanik že davno v Moskvi če pa ni svojim sortplavcem pravočasno sporočil namere, da misli Rusija napasti Poljsko, in da naj ukrenejo vse potrebno za odhod, to ni krivda Pollakov Baje je nemški poslanik grof Schulenberg na Drošnjo več svoiih tovarišev interveniral kot starosta diplomatskega zbora, da se ta zadeva uredi. Poljska industrija in nemško gospodarstvo Borlin, 25 sept. z. United Press poroča, da bo po načrtu nemških gospodarskih voditeljev igrala industrija v zasedenem j poljskem ozemlju veliko vlogo v nemškem i gospodarstvu. Nemčija je prisiljena izva- j žati razne industrijske izdelke, da si na ta i način zagotovi sredstva za nabavo po- j trebnih surovin in živil. Leta 1914 je ' imela v ta namen dovoljne zaloge zlata j in velike zaloge raznega blaga, ki je lahko služilo za izmenjavo z nevtralnimi državami Sedaj je nemška industrija vsa pre-osnovana v vojno industrijo Zato bo čimprej obnovljeno delo v vseh poljskih tovarnah, zlasti v tekstilni industriji, da bi mogla Nemčija te izdelke uporabiti za izvoz in nabavo potrebnih deviz. Uvaja«*!«? komunistične uprave v zasedenem ozemlju Tnrin. 25. sept br Posebni poročevalec »Stampe« ki se sedaj mudi v Lvovu poroča, da Rusi z vso nagVco izdajajo nove i politične, upravne in socialno-politične J ukrepe, da tri čimprej v vsej zapadni Beli Rusiji in zapaani Ukrajini uvedli svoje ustanove. Tako ustanavljajo po vseh tovarnah delavske svete, razlaščajo velepo-setnike in dele zemljo med kmete, prirejajo posebne propagandne mitinge in obče likvidirajo vse dosedanje upravne institucije ter jih nadomeščajo s svojimi. To jasno kaže, da se Rusi ne x>do več umaknili iz zasedenih pokrajin. Tudi v povsem poljskih krajih se izvršujejo te spremembe. Spričo tega je padla poslednja nada, da bosta Rusija in Nemčija morda vendarle ustanovili posebno poljsko državico pod svojim protektoratom. Izmenjava ratifikacij skih listin o rusko-nemškem paktu Berlin, 25. sept. AA (DNB). »Volki-scher Beobachter« komentira pomen dejstva, da so bili izmenjani ratifikacijski instrumenti med Berlinom in Moskvo v zvezi s paktom o nenapadanju in posvetova- I nju. List piše med drugim- Sedaj je izvr- šena tudi zadnja formalnost. Kakor je bilo že prej ugotovljeno, je pakt stopil v veljavo že na dan podpisa. Dogodki, ki so se vrst v toku zadnjih tednov, dokazujejo jasno, da je ta pogodba osnovnega zgodovinskega pomena in da se bodo odslej vedno določali odnošaji med obema največjima narodoma v Evropi na tej osnovi, ki je močna in neomajna. Nemčija in Rusija sta nastopili v praksi skupno, da bi na življen-skem prostoru, ki jima ga je določila narava, napravili namesto versajskega kaosa nov red ter konec agražanja miru na vzhodu s strani Poljske. Ta skupra naloga je namen pakta o nenapadanju, ki sta ga obe državi sklenili 23. avgusta in ki določa tesno sodelovanje na vsej črti. Obe državi dopolnjujeta druga drugo zelo srečno na go spodarskeni polju. Dejstvo, da je bila na Poljskem določena demarkacijska črta, pomeni nov dokaz, s kakšnim zaupanjem sodelujeta obe državi ter v kakšnem duhu in s kakšno hitrostjo ter brez spora urejujeta vprašanja, ki se pojavijo. Medsebojne odnošaje določa veliko število skupnih interesov, ki so paralelni in izključujejo vse one vplive z zapada, ki poskušajo napraviti neslogo med Nemčijo in Rusijo. Hitler je ugotovil v Gdansku, da Nemci in Rusi ne bodo nikoli več vodili med seboj vojne in da ne bodo dopustili tujim narodom, da bi se mešali v vprašanja vzhoda To realistično pojmovanje daje največji pomen paktu z dne 25. avgusta, ki bo še nadalje steber evropske zgodovine. Vojna na morju Angleško letalo je potopilo nemško podmornico Angleški rušilec žrtev nemške podmornice Naša poročila po polnoči Moscicki bo odstopi! Njegov naslednik bo postal bivši prezident poljske republike, znameniti pianist Paderewski Pariz, 25. sept. br. Borba proti nemškim podmornicam se nadaljuje z vso intenzivnostjo. Včeraj je neko angleško napadalno letalo opazilo podmornico, ki je baš potopila neko tovorno ladjo. Letalo je takoj napadlo podmornico, jo spočetka obstreljevalo s strojnico, nato pa spustilo nanjo dve bombi. Ena bomba je podmornico zadela v opazovalni stolp. Podmornica se je tedaj prevrnila in se potopila. Vsi člani njene posadke so našli smrt v morju. Berlin, 25. sept. br Neka nemška podmornica je potopila neki angleški rušilec. V trgovinski vojni so bili doseženi novi uspehi. London, 25. sept. br. Agencija Reuter objavlja vesti iz Bergena, da so ljudje opazili na morju v bližini norveške obale nekaj tujih ladij in čuli močno topniško streljanje. Bržkone so angleške ladje napadle neko nemško podmornico. Podrobnosti o tej borbi doslej ni bilo mogoče zvedeti. Poljska podmornica v švedski luki Stockholm. 25. sept. s. Poljska podmornica »Zbik« se je danes zatekla v švedsko luko Vaxholm. Pet oficirjev in 49 mož posadke je bilo interniranih. Posadka je bila že 26 dni na odprtem morju brez sveže hrane. To je že tretja poljska podmornica", ki se je zatekla na švedsko. Potopljene trgovske ladje Oslo, 25. sept. AA (Havas) Davi je v Severnem morju neka nemška podmornica potopila švedsko tovorno ladjo »Ger-trud«, ki je plula iz Goteborga. Posadka se je rešila z rešilnimi čolni na norveško obalo. Ladja je vozila les za izdelovanje papirja. Zdi se. da je neko nemško letalo sporočilo podmornici, kje se nahaja parnik. Dublin, 25. sept. AA (Havas) Neka nemška podmornica je potopila angleško tovorno ladjo »Heselside«. 22 članov posadke se je rešilo z rešilnimi čolni ter prispelo do irske obale. Kapetan parnika in radiotelegrafist. ki sta bila ranjena, sta bila prepeljana v bolnišnico. Zdi se. da je 12 oseb utonilo. London, 25. sept. s Iz Helsinkov poročajo, da je finski zunanji minister izjavil da je potopitev finskih ladij, ki sta vozili celulozo v Anglijo, najbrže nemška re-presalija proti Angliji, ker angleška mornarica preprečuje dovoz celuloze Nemčiji Pariz, 25. sept. AA. Iz Oxenerja v Kaliforniji poročajo, da je vihar zajel parnik »Sprey<. Na njem se je nahajalo 26 ljudi Ladja se je potopila s 24 ljudmi vred. Samo dva mornarja sta se rešila ter priplavala do obale. Fincem prepovedana plovba po Nevi Moskva, 25. sept. AA. (Reuter) Sovjetska vlada je preklicala dovoljenje, na osnovi katerega so finske trgovinske ladje lahko plule iz Baltiškega morja po Nevi do Ladoškega jezera. Sovjetska vlada je predala tozadevno noto včeraj finskemu poslaniku. Svoboda plovbe finskih trgovinskih ladij skozi Petrograd po Nevi do Ladoškega jezera je bila določena v pogodbi iz leta 1932., ki vsebuje klavzulo, da sovjetska vlada lahko prepove v primeru vojne plovbo po Nevi. New York, 25. sept. s. Iz Bukarešte poročajo, da namerava sedanji predsednik republike Moscicki odstopiti, da omogoči osnovanje nove poljske vlade v Franciji. Sedanja poljska vlada Bumunije ne sme zapustiti. Kot naslednika Moscickega imenujejo bivšega predsednika republike Pa-derewskega. ★ Pomorska bitka ob norveški obali New York, 25. sept. s. Iz Kodanja, Osla in Bergena poročajo, da je bilo od jutra dalje slišati z morja močno topovsko streljanje. Na odprtem morju so opazili večje število vojnih ladij v borbi. Streljanje se je nadaljevalo še tudi popoldne. Ladje so se tedaj pomikale v severni smeri. Francosko vojno poročilo Pariz, 25. sept. br. Francosko vrhovno poveljstvo je nocoj objavilo naslednje 44. vojno poročilo: Naše prednje čete so vzhodno od Saare razvile živahno aktivnost. Nemško topništvo je nanjo močno reagiralo. Pri včerajšnjih letalskih akcijah je sovražnik, ki je bil v znatni premoči, dvakrat napadel naša lovska letala. Več nemških letal je bilo sestreljenih. Dve sta padli na francosko ozemlje. O letalskem napadu na zeppelinske tvornice Curih, 25. sept. br. švicarski listi beležijo nemško vojno poročilo, po katerem je bilo včeraj 8 francoskih letal sestreljenih, ter vesti nemškega tiska, da francoska letala, ki so napadla zeppelinske tvornice v Friedrichshafenu, niso povzročila nikake večje škode. Pri tem pripominjajo, da meni uradno nemško poročilo bržkone prav ta letala. S švicarske strani pa je bilo opaziti in slišati velike eksplozije v nemški tovarni zrakoplovov, poleg njih pa tudi močno streljanje nemških protiletalskih topov. London, 25. sept. s. Letaki, ki so jih angleška letala preteklo noč metala nad Nemčijo, opozarjajo nemški narod, da sta an- gleško in francosko vojno brodovje izrinili nemške trgovske ladje iz mednarodnega prometa ter s tem omogočili Nemčiji dobavo surovin, ki so ji za nadaljevanje vojne neobhodno potrebne. V nevtralnih državah pa Nemčija tudi ne more več nabavljati tega blaga, ker ga ne more plačati. Angleško letalstvo dokazuje svojo veliko moč s poleti, ki jih skoro vsako noč nemoteno izvaja nad velikim delom Nemčije. Prehranbena navodila v Nemčiji Berlin, 25. sept. o. V zvezi z nadaljnjim zmanjšanjem obrokov življenjskih potrebščin za nakaznice je imel danes nemški minister za prehrano govor, v katerem je dajal navodila gospodinjam glede na pomanjkanje mesa, masla in mleka. Svetoval jim je, naj rabijo čaj, ki se dela iz ječmena, namesto masla pa marmelado. V glavnem naj uporabljajo za prehrano krompir, solato, kruh in vojno klobaso. Eksplozije v Berlinu Bruselj, 25. sept. br. »Independance Bel-ga« poroča, da je nastala v berlinski tovarni čokolade Sarrotti eksplozija, ki je zahtevala štiri človeške žrtve. List pravi, da je bila to zadnje dni že četrta eksplozija in meni, da gre za sabotažna dejanja. Najprej so v letalskem ministrstvu neznani ilegalni elementi nastavili peklenski stroj, ki je eksplodiral, ne da bi zahteval človeških žrtev. Pozneje je peklenski stroj eksplodiral v policijskem ravnateljstvu, pred dnevi pa še v neki berlinski plinarni. Notranje ministrstvo je zaradi tega sedaj ustanovilo poseben policijski odsek. Organi tega odseka bodo zasledovali izključno saboterje in razširjevalce protirežimskih letakov. Ameriški senat odgodil razpravo do četrtka Washington, 25. sept. s. Na predlog senatorja Boraha je zunanjepolitični odbor senata odložil razpravo o spremembi nevtralnostnega zakona do četrtka, da se omogoči senatorjem proučitev predloga za spremembo. Nasprotujoče si vest! o razmerah na češkem Rooseveltova teza zmaguje Senatski odbor že privolil v vse Rooseveltove zahteve glede spremembe nevtralnostnega zakona — Debata bo trajala 6—lo tednov Washinglon, 25. sept. br. Senatski odbor, 1 Pitman je sklical sestanek osmih demokrat- ki mu je bil predložen v proučitev spremi-njevalni predlog nevtralnostnega zakona, je v pretekli noči pristal na vse Rooseveltove zahteve. Senator Pittman, ki je bil vladni poročevalec v odboru, je davi izjavil, da je senatski odbor ne le upotševal vse Rooseveltove predloge, r-.egc jih še izpopolnil. Ameriški zavod za proučevanje javnega mnenja je dognal, da je sedaj mnogo nad 50 odst. ameriškega prebivalstva za prodajo vseh vrst blaga in tudi vseh vojnih poti ebščin Angliji in Franciji. Od teh je 90 odst. ljudi, ki zahtevajo, da bi Angleži in Francozi sproti plačevali v gotovini, 95 odstotkov pa jih zahteva, da bi se blago izvažalo v Evropo z angleškimi in francoskimi ladjami. Washington, 25. sept. AA (Havas). Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve skih senatorjev ter z njimi redi%iral tekst predloga o ukinitvi odredbe o prepovedi izvoza orožja. Besedilo bo služilo senatnemu odboru kot osnova za razp»avo. Novi Pitmannov predlog bo vseboval: 1 Ukinitev prepovedi izvoza orožja 2. Cash and carry (kdor kupi blago, ga mora takoj plačati in sam odpeljati. Op urea.). 3. Zvišanje kazni, ki jih določa sedanji zakon o nevtralnosti proti osebam, ki bi ta zakon kršile. 4. Določbe v zvezi s trgovinskimi krediti vojskujočim se strankam Glede četrte točke obstoja velika opozicija proti spremembi sedanjega zakona, ki določa n malne kratkoročne trgovinske kredite London, 25. sept AA. (Reuter) Iz Wa-slungtona poročajo, da sklepa obeh zbornic kongresa o novem načrtu nevtraln »s^nega zakona ni pričakovati pred 6 do lu tednov. Japonska in USA Tokio, 25. sept. br. Avtor zirani diplomatski krogi zatrjujejo, da bo novi zunanji minister admiral Nomura vodil japonsko zunanjo politiko povsem po navod.lih ministrsKega predsednika generala Abeja, ki se je o novih smernicah že ponovno izrazil. Japonska se predvsem ne bo zapletla v sedanjo vojno. Probleme Daljnega vzhoda bo poskusila urediti tako, da s tem ne bo izzvala novih sporov z za-padniirm velesilami. Predvsem pa si bo admiral Nomura prizadeval čimprej zbolj-šati odnošaje z Zedinjenimi državami. Japonska bo predvsem poskušala skleniti z Ameriko novo trgovinsko pogodbo. V zvezi s tem napovedujejo, da bo za novega japonskega poslanika v Washingtc*nu imenovan Josuke Macuka, dosedanji direktor južnoameriških železnic in bivši posebni delegat za spor zaradi Kitajske pri Društvu narodov. Selter se je že vrnil iz Moskve Moskva, 25. sept. br. Estonski zunanji minister Selter je danes popoldne zaključil svoj obisk v Moskvi. V pretekli noči je imel svoj prvi daljši razgovor z Molotovom. Tukajšnji krogi zatrjujejo, da sta se raz-govarjala o nadaljnjem razvoju političnih odnošajev med Estonsko in Rusijo. Razgovori se bodo kasneje nadaljevali. Nov pomočnik zunanjega ministra Beograd, 26 septembra. AA S kraljevim ukazom sta imenovana Miloje Smi-Ijanic, svetnik v 4/1 v zunanjem ministrstvu, za pomočnika zunanjega ministra v 2/2 in dr Slavko Stojkovič, redni profesor na ekonomsko-komercijelni visoki šoli v Beogradu v 2/2, za načelnika pravnega oddelka zunanjega ministrstva v 2/2. ★ Novi pomočnik zunanjega ministra se je rodil ,*eta 1892 v Ravnih pri Uzicu. Pravne študiie je študiral v Beogradu in jih končal leta 1919 v Grenoblu na Francoskem. V svetovni vojni 4e bil dvakrat ranjen V diplomatsko službo je stopil novembra 1919 Bil je med drugim podkonzul v Trstu prvi tajnik poslaništva v Tirani, nato 1. 1936 odpravnik poslaništva v Tirani, od aprila 1937 dalje pa načelnik političnega oddelka v ministrstvu Dr. Slavko Stojkovič se je rodil v Nego-tinu 1890 Pravo je absolvira) v Parizu, nate pa je stopil službo zunanjega ministrstva Leta 1933. ga je pravna fakulteta v Beogradu izvolila za honorarnega profesorja, leta 1938 je pa postal redni profesor na gospodarsko-komercielni visoki šoli v Beogradu. Večkrat je bil zastopnik naše države v haaškem razsodišču in ponovno naš delegat za seje Društva narodov !»osta«» in ost^ui član Vodnikove družbe! V zadnjem času se v zapadnem časopisju, pa tudi v švicarskih in severnoev-ropskih listih pojavljajo vesti, da je prišlo na Češkem do izgredov in celo uporov. Te vesti zatrjujejo n. pr., da so nemške oblasti krvavo zatrle upore v Pragi, Plznu, Brnu in še nekaterih drugih mestih; da je v Zlinu prišlo do težkih nemirov in da je nad tem tovarniškim mestom proglašeno obsedno stanje; da je v Škodovih tovarnah organizirana obsežna sabotaža, ki produkcijo zelo otežkoča itd. V tej zvezi navajajo listi tudi razne podrobnosti o številnih aretacijah na Češkem in pravijo, da so prizadeti pristaši vseh strank. Po zatrjevanju omenjenih listov je bilo v zadnjih tednih zaprtih okrog 10.000 ljudi, med njimi voditelji češkega sokolstva in legionar-ske organizacije, zadnji predsednik češkoslovaške vlade Beran, bivši praški župan in minister dr Zenkl, stari opat Zavoral, prvak nekdanjih katoliških organizacij kanonik Stašek. in drugi. Dalje trdijo te vesti, da se je uporniško gibanje razširilo tudi na Slovaško, kjer da se je uprlo 15.000 mož slovaške vojske tako da so jih morali razorožiti in internirati. Francosko in angleško časopisje posveča tem vestem veliko pozornost. Londonski »Times« celo v Odlikovanje oficirjev Beograd, 25. sept. p. Na predlog vojnega ministra so bili odlikovani: Z redom Belega orla 5. stopnje art. polkovnik Gvidon Benigar kapetani fregate Janko Kregar, Hinko Draksler, Edvard Piki, Adolf Cvirn; z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje kapetan bojnega broda Avgust Kuster, z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje kapetan bojnega broda Ivan Leveč, art. pod. polkovnik Branko Tominšek. konj. podpolkovnik Miroslav švajger. kapetan fregate inž. Iv. K?rn. poručnik bojnega broda I. ki. Bogdan Božič; z redom Jug. krone 5. st. peš. podpolkovnik Vladimir Sirnik, art. podpolkovnik Srdjan Krmnotič konj. podpolkovnik Vladimir Gradnik inž. major Karel Skubic, žand. major Bosrumil Rorman, peš. kapetani I. ki. Feliks Predan. Ivan Pristov, Ferdinand Tratnik. Prokop Vidic. Karel Tavber. art. kapetana I. ki. Viktor Cvet-nik in Fr. žmigoc. inž. kapetani Branko šuster, Milan Kosec leta'ski kapetan Mi-!an Dir, žand kapetan Ferdinand Poljak, niž-i voiaški uradnik I. ki. ekonomske stro. ke Emanuel Forenbaher, poročnik bojne ga bro?a I. ki. Anton Zupan; z redom Sv. Save 3. stopnje kapetan bojnega broda Emil Domanjko, z redom sv. Save 5. stoonje let. major Ivan Pupis, vet. major dr. Ivo Ogorelec, majoria mornarice inž! Vincenc Jalen in inž. Milan Pulko, višji vojaški uradnik IV. ki. Anton Arko, kapetani I. ki. Karol Dolinšek. Ljudevit MartinfrČ in inž. Fran Remic art. teh. kapetan Franc Rebernik nižji vojaški kontrolor Mihael Poček. nižji voiaški uradnik I. ki. Ivan Sajovic, Milan Kopecki, nižji vojno teh. uradnik I. ki. Josip Perne. višji stalni vojni profesor IV. ki. Milan Stare; z redom Jugoslovenske krone V stoonje rez. kapetani I. ki. Nace Perko, Hinko Bezgovšek. Vilko Turk Robert Rot Matko šmit. Mihael Maicen, Vekoslav Voršič. Peter Horn, dr. Mirko Kamblč. Ferdo Klop-čar rez. art. kapetani I. ki. Dragutin Ho-gina Hugo Beltram, Riko Kilar, Fran Vre. ček; z redom sv. Save 5. stonnje rez. kapetana I. ki. dr. Adalbert Smrekar in dr. Ivan šubic, rez. kapetan I., ki. Mirko Jan-čigaj, rez. peš. poručniki Silvester Bre-skvar, Viljem Cuderman in Rudolf Gaspe-rin; z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje vojni dobrovoljci Josip Jeras. Franc Svetič in Anton Mik. z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje nastavnik Ivan Kovač. posebnem članku slika dogodke na češkem kot organiziran upor češkega naroda proti nemški okupaciji. Z nemške strani označujejo ta poročila deloma za popolnoma izmišljena, deloma za znatno pretirana in zavita. Kot povsem neresnične in lažnjive zavračajo m. dr. vest o uporu 15.000 slovaških vojakov in pa vesti o množinskih uporih v različnih čeških mestih. Pač pa so nemške varnostne oblasti morale v zadnjih tednih izvršiti aretacijo večjega števila Beneševih privržencev, da tako zajezijo njihovo agitacijo in zagotovijo splošno varnost v deželi. Da demantira vesti o nemirih je povabil v soboto predsednik protektorata dr. Ha-cha one novinarje, ki so mogli še ostati v Pragi, na čaj ter jim ob tej priliki izjavil, da v celi deželi ni bilo nikakih nemirov in da so odnošaji med vlado protektorata in nemškimi oblastmi korektni. Novinarji so bili povabljeni tudi v Plzen, da si ogledajo Škodove tovarne, kjer je danes zaposlenih 23.000 delavcev in kjer se dela dan in noč. V razgovoru z novinarji v Berlinu je tudi minister Gobbels odločno zavrnil vesti angleških listov o izgredih in uporih na Češkem in posebej še nekaterih londonskih dnevnikov, da je baje on sam priznal, da je bilo na Češkem v zadnjih tednih aretiranih 5.000 ljudi. Češki notranji minister, žandarmerijski general Ježek, je zavračal vesti zapadnih evropskih listov o razmerah v protekto-ratu tudi v posebnem govoru, ki ga je imel v četrtek zvečer po radiu. Rekel je, da so te vesti neresnične in da vladata povsod po protektoratu red in mir. Češka javnost ne sledi inozemskim pozivom. Čehi naj bodo prepričani, da imajo vsi člani češke vlade pred očmi samo koristi češkega naroda. Zato naj se ne dajo zavajati k nepremišljenim dejanjem, katerih posledic ne bi občutil samo neposredni storilec, temveč mnogo širši krog ljudi.- Izgradnja banske oblasti v Zagrebu Zagreb, 25. sept. o. Danes so se zbrali pr podbanu dr. Krbeku novi načelniki oddelkov banske oblasti. Ko so bili zaprise ženi, jih je podban odvedel k banu dr. Šu-bašiču. ki jih je pozdravli in jih pozval k nesebičnemu delu za narod Ko so imeli načelniki oddelkov še daljšo konferenco s podbanom, ki jim je dal podrobna navodila za organizacijo banovine, so novi načelniki prevzeli svojo dolžnost Uradniki pri šumski direkciji v Ljubljani Beograd, 25. sept. o. Na predlog ministrstva za šume in rudnike so bili postavljeni na razpoloženje vsi uradniki direkcije šum v Ljubljani. Napredovanje Beograd, 25 sept. p Napredovala sta v 4 pol. skup. 1. stopnje arh. Rado Kregar in v 6. pol. skupino inž Josip Debeljak, profesorja na drž. srednji tehniški šoli v Ljubljani. Nov grob Snoči je umrla v Leonišču v Ljubljani gospa Vida llija, soproga urednika »Slovenca«, g. Alojzija Ilije. Hudo prizadetemu našemu stanovskemu tovarišu kakor tudi svojcem naše iskreno sožalje! Vremenska napoved Zemunska: Delno oblačno, ponekod utegne biti nekaj dežja. Kulturni pregled Začetek sezone v ljubljanski drami Medvedov »Kacijanar« 1 Pred tridesetimi leti je Medvedov »Kači janar« prvič zaživel na odru in se po skromnih uspehih zopet vrnil tja, kjer mu je pravo mesto: v našo knjižno dramatiko, ta kabinet dramatsko-razvojnih em-brijev. Po treh desetletjih je Medvedova knjižna tragedija začela sezono 1939-40, morda zaradi narodnih občutij, ki so v nji morda v znamenju vračanja k domači slovstveni tradiciji ali pa kot ozir do kulturnega tabora, ki šteje Medveda med svoje književne predstavitelje. Izkušeni in vešči eksperimentator s starejšimi dra-matskimi proizvodi g. prof. O. šest je vdihnil temu embriju slovenske tragedije toliko odrskega življenja, da je na sobotni premieri dosegel tisto mero vnanjega uspeha, kakor ga sploh more imeti tako slabokrvna tragedija. So pa v nji neke kvalitete, ki so vzbujale spretnemu režiserju pogum in nudile oporišče za njegove prijeme. Velik del uspeha je kajpak nesporna zasluga najboljše zasedbe kakor jo more imeti slovensko dramatsko delo. Pisec »Kacijanarja« je zanimiv, čeprav ie dokaj pozabljen literarni znanec (tako pozabljen, da idejni dediči njegove književne zapuščine niso izdali niti 25 let po smrti njegovega izbranega dela). Medvedova slovstvena usoda je podobna človeški usodi tega podeželskega kaplana: kar je bil pri njemu kot človeku temperament, je bila pri njem kot pesniku nadarjenost; ne ta ne ona kvaliteta ni mogla sprostiti vseh svojih pozitivnih možnosti, rasti v ugodnem socialnem odnosno duhovnem podnebju in doseči maksima svoje življenjske polnosti. Medvedova poezija kaže na vsej črti zavestno pritajeno ali v svojem izrazu zoženo emocionalno vsebino. V duhu Mahničevega estetskega idealizma in v nič manj tesnem oklepu predmodernL stičnega, cimpermanskega pesniškega formalizma ustvarjeno delo predstavlja s svojo refleksivno in moralistično noto izrazit sad tedanjega katoliškega literarnega programa. V dramatskem delu je Medved še najbolj odmaknjen katoliški miselni tendenci, ni pa se mogel otresti drugih svojih slovstvenih kalupov. Predvsem je temu avtorju, ki je pisal svoja dela v hribovskih fa-rah, nedostajalo dramatske izkušenosti, ki jo daje piscu samo stalen stik z gledališčem. Medvedu so bili edino merilo in edini kažipot klasični in klasicistični dramatiki, ki jih je spoznaval iz knjig. V stalni vaški samoti ne bi moglo niti ob večjem, dinamičnejšem dramatskem talentu nastati delo popolnejše tehnike, kakor je ta, prav s tehnične plati slabo uspeli poskus. Primitivno, lutkarsko menjavanje sodelujočih oseb in odrskih situacij je le neznatno odtehtano v nekoliko boljši zgradbi karakterjev in v počasnem, vendar pa tu in tam učinkovitem razpletu dejanja tja do tragičnega konca. Tragedija se je tu res poplitvičila v dramatsko kroniko, \ kakor označuje Kaci janar ja« dramaturg J. Vidmar v »Gledališkem listu«. Medvedov dramatski slog in jezik nista slaba, čeprav čutimo, koliko se je pisec učil pri Schillerju. Kakor pogrešamo v tej žalo-igri pravega duha tragedije, pogrešamo tudi poezije in tiste subtilnosti, ki tolikaj označujeta jezik Shakespearove tragedije. Snov »Kacijanarja« je zanimiva tudi za današnjo dobo. V zarotah in prepirih fevdalne gospode, ki si je s tujci delila oblast na slovenski in hrvatski zemlji, čutimo odpor domačega življa zoper tujo nad-oblast. prve začetke stoletnega boja za osamosvojitev teh dežel, boja, ki ga je — upajmo dokončno — izbojevalo ljudstvo"* dobi demokracije. Sam Kacijanar je ne-dvom- hvaležna postava za trageda. Njegova usoda je značilna tragika človeka ki ostane osamljen v borbi, katero je začel z drugimi — tragika radikalnega upor nika, ki se na mah znajde med oportuni-sti. šlevami in izdajalci in pade kot žrtev podlih intrig in zločinskih obračunov. Med ved ni bil kos tej snovi in njegovega »Ka cijanarja« si moremo šele sami postaviti višje in mu dati tragičnejšo noto. Ce ga ne bi rešil močan igralec, bi tudi ta osred nja postava Medvedove dramatske kroni ke odrsko izbirala za pomanjkanjem prave gledališke krvi. Iz posameznih dialogov pa nam včasi zazveni narodni duh; z občutjem »aktualnosti« sprejemamo besede grofa Ivana Zrinjskega: Nesloga je kopala grob Slovenom, odkar za svoj obstanek se bore. Režiserjev obilni delež, ki je obstajal tudi v krajšavah in strnitvah posameznih prizorov, je bil že priznan; težavno delo za kolikor toliko spodoben gledališki uspeh pa je bilo prof. š e s t u olajšano z odlično zasedbo posameznih vlog. In teh ni malo: nastopili so skoraj vsi. ki jih štejemo med umetniške stebre naše drame, skoraj vsi, ki polagamo vanje nade. Leva r j e v Kacijanar je zopet velik poskus ustvaritve močne tragične postave — poskus, ki je bil izvršen s premalo izdelano dramatsko osebo in je moral s prepriče-valnostjo igre zakriti zevajoče avtorske nedostatke. Drenovec in Jan kot brata Zrinjski, Skrbinšek kot Frankopan, Kralj kot škof Erdod, ga. Danilova kot intrigantska Katarina Frankopanka, ga Marija Vera kot Kaci janar jeva žena — vsi ti nosilci glavnih vlog (kolikor se sploh v Medvedovem delu razvite do te višine) so zastavili svoje sposobnosti za dostojno predstavo. In v znatni ansambl-ski skupnosti so uspešno sodelovali z njimi še ostali, predvsem ga Nablocka in V. Juvanova, Lipah, Bratina, Sever, Sancin, Jer ma n in drugi. Za scenografski učinek uprizoritve je skrbel ing. Franc, kapelnik Niko š t r i-tof pa je dal Medvedovemu poskusu slovenske tragedije scenično glasbeni uvod in zaključek. — Dr. Sigmund Freud Človeštvo je izgubilo znanstvenika, ki so ga v konjunkturni povojni dobi poleg Einsteina označevali za največjega pred-stavitelja duhovne Evrope: izgubilo je ustanovitelja psihoanalitične šole dr. Sig-munda Freuda. Tri in osemdeset letni avstrijski emigrant je umrl v Londonu, kamor je lani pribežal z Dunaja. Nedvomno je bilo v povojni popularnosti psihoanalize in relativnostne teorije nekoliko konjunkture, namreč ugodne raz-položenosti za sprejemanje in širjenje takih spoznav in idej. Z druge strani je imel židovski tisk svoj obilni delež pri nenavadni osebni slavi Freuda in Einsteina. Osebno pa Freud ni bil na strani tistih, ki so uganjali z njegovo psihoanalizo razne reči in iskali v nji predvsem senzacij in snovi za zanimive članke v dnevnikih in poljudnih časopisih. Ko je leta 1881. ta potomec judovske rodbine iz Moravskega promoviral za doktorja medicine, se je posvetil posebnemu študiju nevropatologije in se štiri leta pozneje habilitiral na dunajski univerzi, kjer je postal šele 1. 1920. redni profesor. Za njegov znanstveni razvoj je bil velikega pomena študij v Parizu, kjer je že kot docent dunajske univerze poslušal Char-cotova predavanja iz psihopatologije. Že tu je prelomil s takrat veljavno »psihologijo brez duše« in se je začel smotrno baviti z najtežjimi psihološkimi problemi, ki se tičejo prehodnih pojavov telesnega in tipično duševnega življenja. Proučevanje nevroz ga je privedlo k novim odkritjem in spoznavam, zaradi katerih se je poslej omejil samo na psihologijo in psihoterapijo z dušeslovnimi sredstvi Tako je Freud prispel do teorije in metode, ki sta dobili ime psihoanaliza. Freudove teorije so skušale osvetliti temni svet, ki ga imenujemo podzavest, svet, v katerem so najgloblje korenine človeške osebnosti, obenem z instinkti, ki vodijo še vedno znaten del človeške2a življenja. Freud je odkril in znanstveno razčlenil vpliv, ki ga ima libido (spolnost) na postanek nekaterih nevroz; pri tem je šel še dalje in pokazal, kako se zarijejo v človeško podzavest izrinjeni nagoni in v kakšnih oblikah se sproščajo ter vplivajo na človekovo živčno in duševno stanje, na njegovo zadržanje v življenju in na njegov duševni razvoj. Freud ni samo odkril načina, kako naj se s samospoznanjem in z zavestno razčlembo odstrani škodljiv vpliv teh »zaostankov« v človeški duši; ni samo omogočil novega zdravstvenega postopanja v primerih raznih nervoznih obolenj (zlasti histerije, nekaterih vrst psihoze itd.), marveč je tudi odprl nova pota vsej sodobni psihologiji. Freudove teorije so oplodile estetiko, kjer so jeli psihoanalitično razlagati umetniško-tvorne sposobnosti in njih zvezo s seksualnim življenjem pesnikom in umetnikov; odmevale so v psihologiji verstev in narodov, kjer so nudile možnost nove razlage raznih kultov in običajev; prenesle so se v sociologijo in pomagale osvetljevati skrivnosti nekaterih pojavov socialnega značaja. Sam Freud je v svojih številnih spisih podal nove razlage sanj, tolmačil »psihopatolog* jo vsakdanjega življenja«, napake, razvade in čudaštva tako zvanih normalnih lju- di, bavil se je z dovtipom in njegovo zvezo s ( zavestnim življenjem, obdelai je problem totema in tabuja, obravnaval psihologijo množice, razglabljal z vidika nagonskega življenja človeško srečo in nesrečo itd. Freudovi poglavitni spisi so »Zur Psv-chopathologie des Alltagslebens«,^ Drei Ab-handlungen zur Sexua!theorie«, »Vorle-sungen zur Einfiihrung in die Psvhoanali-se« (prevedeno tudi v srbščino, izdanje »Kosmos«, Beograd), *Massenpsvcho1ogie und Ich-Analyse«, »Die Zunuft einer Illu-sion« (o verstvu), »Das Unbehagen in der Kultur« (o sreči) itd. Izdajal je tudi psihoanalitične zbornike in časopise ter povzročil, da je bil Dunaj nekaj časa svetovno središče psihoanalitičnih študij. Freudova dognanja in podmene so vplivale tudi na literaturo in umetnost. Pri nas nahajamo literarne odmeve freudizma v spisih Slavka Gruma in Vladimirja Barto-la. Zdi se pa, da je »psihoanalitični val« že pred leti dosegel višek. Adlerjeva indi-vidualno-psihološka šola kaže znatno revizijo psihoanalize, zlasti glede na vpliv seksualnosti na človeško dejanje in neha-nje. Tudi razni tuji Freudovi učenci so v marsičem prišli do novih dognanj, ki bolj ali manj spreminjajo Freudove teze. Ni pa mogoče odreči Freudu zasluge, da je odprl raziskujoči in kritični človeški rnisli nova področja in razširil obzorja našega duha. Kdor se hoče kritično seznaniti s psihoanalizo, bo našel dobrega vodnika v knjižici pokojnega prof. dr. A. Šerka »O psihoanalizi«, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Spomenica kongresa pravnikov Dne 25. t. m. bi se imela sestati v Rogaški Slatini glavna skupščina pravnikov kraljevine Jugoslavije. Stalni prireditveni odbor je skupščino preložil na poznejši čas. izšla pa je 210 strani obsegajoča Spomenica, ki jo je uredil kongresni tajnik Fran Orožen V uvodu je objavljena lista stalnega kongresnega odbora, čigar predsednik je univ. prof. dr. iur et h c. Metod Dolenc, nato pa sledi urednikov predgovor. Gradivo te vrste zaključuje podrobno poročilo o pripravah za kongres, infor-mativno-poučni značaj pa ima članek »Velik pomen Slovenske Štajerske za našo pravno zgodovino«, ki bi morda najbolj ustregel udeležencem iz neslovenskih banovin in bi zaradi tega bilo bolje, če bi bil natisnjen v srbohrvaščini. Poglavitno vsebino Spomenice tvorijo strokovni referati. Razdeljeni so v štiri skupine. Prva se tiče potrebe reforme davčnega in taksnega prava. Tu so zastopani z referati dr. Dušan Jovanovič-Jolič, dr. Zlatko Herkov in dr. Viljem K r e j č i. Izmed teh je zlasti referat dr. Krejčija izdelan z vso temeljitostjo, pravno korenito fundiran. poln prepričevalnih argumentov ter tvori kar celo razpravo. Druga skupina se tiče reforme predpisov o odgovornosti udeležencev pri kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na predlog ali zasebno tožbo. Referati so iz peresa sedanjega hrvatskega ministra v centralni vladi dr Ivana An- . dresa in višjega državnega tožilca v Ljub- 1 Ijani dr. Luke K r a v i n e. V skupini o razširitvi upravno-sodne zaščite so obljav-ljeni referati univ. prof. dr. Iva Krbka iz Zagreba, sodnika upravnega sodišča v Celju dr. Antona Kržišnika m Bogdana Majstoroviča, glavnega tajnika državnega sveta v Beogradu. Izmed teh se posebno odlikuje po svoji jasni in logični utemeljitvi ter po ostrem pravnem čutu za pravično zaščito poedinca slovenski referat dr. A. Kržišnika. Četrto skupino, ki je posvečena zakoniti ureditvi obročnih poslov, tvorita dva referata: prvi je iz peresa zagrebškega sodnika dr. Vladoja Riž-narja, drugega pa je prispeval sodnik ljubljanskega apelacijskega sodišča dr. Jurij Štempihar. Strokovni kritiki bo dana prilika, da po zaslugi oceni te nove doneske k aktualnim problemom in vprašanjem našega pravnega življenja; mi samo informativno beležimo Spomenico kongresa, ki so mu splošne razmere za sedaj onemogočile sestanek in z njim plodovitne diskusije o vseh točkah njegovega programa. Zapiski Češka pozornost. Prof. dr. Všclav M 6 r-k a je prevel v češčino in v »Moravsko-slezskem deniku« objavil dve leposlovni čr- tici: dr. A. Reismana »Štiri breskve«, toplo spisani mladostni spomin na Slovenske gorice in Stanka Majcna »Ali tudi ti misliš tako?« Plinske maske in slovar Francoske akademije. »Les Nouvelles Littčraires« beležijo: V mirnem času je bila literarna zabava smešiti Akademijo in njene filološke vaje ob četrtkih, toda v vojnem času nam je prav, če književniki in drugi ostanejo pri svoji stroki in delajo, kakor so vajeni. Ta-po odobravamo sklep duhovne hčerke velikega kardinala (Richelieua, ustanovitelja Francoske akademije, op. prev.), da nadaljuje revizijo svojega slovarja prav kakor v mirnem času. Prejšnji četrtek se je zbralo devet nesmrtnikov okrog zeleae mize v slovničarskem atelieru pri Pont — des — Arts. Devetorica, vsak s svojim nalivnim peresom____ in svojo plinsko masko. Ne- smrtnild so kar najvestneje trebili besedo agrume, ki res da ni v teh časih posebno aktualna, saj se nanaša na nekatere vrste eksotičnega sadja kakor so indijske ci-trone.« — Vsekako je podoba akademikov, ki s plinsko masko v torbi pretresajo eksotične besede, edinstvena v tristoletni zgodovini Francoske akademije in ena izmed »sečnes de la vie future«, toda ne v ameriškem smislu, kakor pri Duhamelu, marveč v evropskem. ŠPORT še z nedeljskega meteža za točke Podrobnosti o trboveljski tekmi Kdo je kriv stalnih incidentov v tekmah med Amaterjem in Celjem? Celje, 25. septembra V nedeljo je bila odigrana v Trbovljah prvenstvena tekma med gornjima rivalo-ma, ki se je končala z visoko zmago Amaterja 4:0 (1:0). Po igri in znanju obeh moštev in v normalnih razmerah bi bil neodločen rezultat pravo merilo sposobnosti in znanja, ki so ga pokazali igralci obeh klubov. Glede na okolnosti, pod katerimi je bila tekma odigrana, in ker je igral Amater na svojem terenu, je njegova zmaga, s katero so že v naprej računali, vendarle previsoko izražena. Trije goli gredo na rovaš nesigurnega rezervnega vratarja Celja. V prvem pohčasu se je igra razvijala v ostrem tempu, a ni prešla mej fairnese in je bila popolnoma odprta. V drugem polčasu pa se je slika na igrišču samem, kakor tudi med publiko popolnoma izpre-menila. 2e takoj v začetku je moral sodnik prekiniti igro, ker so pričeli iz publike metati kamenje. Na igrišču ni bilo do tedaj nobenega reditelja. Na intervencijo gostov, orožništva in službujočega odbornika LNP pa je nekaj ljudi iz publike privleklo iz žepa (!) rediteljske znake. Značilno, da so bili ravno ti reditelji ves čas tekme najbolj glasni. Nato se je igra v ostrem tempu v redu nadaljevala in je Amater zabil tri zaporedne gole. S tem je bil dosežen končni rezultat. Zdelo se je, da se bo tekma zaključila mirno in v redu. Zato je nerazumljivo^ zakaj so sedaj, ko potek igre ne bf irrill nikakega vpliva na zmago Amaterja, nekateri igralci podžgani od maščevalnih klicev publike pričeli povzročati incidente. Zaradi tega je moral zapustiti igrišče Ama terjev igralec na levem krilu, ki je bil neukrotljiv in je ponovno vdrl na igrišče. Nato je vdrla na igrišče publika in se je zahvaliti samo nastopu orožništva, da ni prišlo do hujšega. Kljub temu pa so morali odnesti v bolnišnico enega igralca Celja, ki ga je napadel znani igralec šošter, ko ni imel žoge. Sodnik g. Kopič je bil popolnoma objektiven in je kljub grožnjam sodil tako, da ni njegovo sojenje nikakor vplivalo na rezultat tekme. Gostje so, čim so se pričeli incidenti, postali na igrišču popolnoma indiferentni in večina sploh ni več startala na žogo, temveč je prepustila, da igrajo sami igralci Amaterja ^med seboj, samo da ne bi prišli v dotiko z njimi. Kazalo je, posebno po igri prvega polčasa, da se bo vsaj to srečanje C. z Amaterjem v Trbovljah mirno končalo in se bodo razmere med tema kluboma slednjič uredile. Kakor znano, je bilo Celje pri dvakratnih prejšnjih srečanjih vsakokrat dejansko napadeno in je moral LNP podvze-ti izredne mere za igranje v Trbovljah. Včasih se dado incidenti tudi nekako opravičiti, če pa se ponavljajo stalno, gotovo ni v interesu športa, saj so tuji igralci v Trbovljah zmerom v življenjski nevarnosti in skoraj ni igre, da ne bi moral igralec v bolnišnico. Čudno pri vsem tem je tudi, da vodstvo Amaterja ne zna samo napraviti reda med svojimi igralci in tudi na igrišču. Huda lekcija Bratstvu v Domžalah Domžale, 25. septembra Med nedeljskimi tekmami za prvenstvo LNP je bila na sporedu tudi prvorazredna tekma med domačim Diskom in jeseniškim Bratstvom, ki se je — kakor smo vam v številkah sporočili že včeraj — končala s presenetljivo visoko zmago Diska 6:3 (4:1). Uvodoma hočemo poudariti še to, da brani Bratstvo naslov prvaka I. razreda v ljubljanski skupini, Disk pa je bil letos uvrščen med prvorazredna moštva. Disko-va enajstorica se je za to tekmo temeljito pripravila, ker je imela pred Jeseničani veliko spoštovanja in tudi nekdaj strahu, ki pa sta se v tej tekmi razblinila v nič. Gostje, ki so imeli v svoji sredi več znanih nogometnih »kanonov«, niso pokazali igre, kakršno je pričakovalo občinstvo, temveč le povprečen nogomet, viden le po tehniki posameznikov, brez onega elana in požrtvovalnosti, ki sta potrebna za zmago. Zato pa so se Domžalčani izkazali kot vi-grana enajstorica, ki igra nogomet predvsem z veseljem in pa tudi s trdno voljo do zmage. Gostje, ki so prišli v Domžale v prepričanju, da si bodo s kopico golov popravili razliko v tabeli, so kaj kmalu opazili, da to ne bo šlo gladko. Ko so se komaj zavedli lastnosti svojega nasprotnika, so že imeli štiri gole v mreži. Napeli so nato vse moči in v prvem delu drugega polčasa res tudi zboljšali na 3 : 4, toda domači so med tem že preboleli krizo in se nikakor niso dali. Kljub naporom, da bi vsaj obdržali rezultat, so Jeseničani do kraja tekme prejeli še dva gola. Pa ne bi bilo izključeno, da bi bili z nekaj manj sreče odšli še z večjim porazom s terena. Tekmo je sodil g. Lukežič iz Ljubljane. Kako je Mars spravil obe točki Nedeljska prvenstvena tekma med Marsom in Hermesom je z rezultatom 2:1 (2:0) vrgla Marsu spet dve točki. Izid tega srečanja je bil precej negotov in razume se, da sta obe moštvi glede njega računali po svoje. Marsovci v tej igri niso bili popolnoma kompletni, ker je manj kalo »Vaneka«, pa tudi napad ni bil tako odlično razpoložen kakor teden dni prej. Na mestu pa sta bili ožja obramba in kril-ska vrsta. V prvem polčasu so takoj hudo pritisnili Hermežani in vse je kazalo, da bodo tudi zmagali. Toda Marsovci so se zagrizli v igro in z veliko požrtvovalnostjo in odločnostjo tudi zasluženo zmagah. Zmago so si zasigurali že v prvem polčasu, ko sta 2igon in Doberlet preskrbela za dva gola naskoka. Po odmoru so Hermežani še huje pritisnili proti Marsovim vratom in res se jim je nekaj minut pred koncem igre posrečilo zabiti častni gol in znižati rezultat na 2:1. Hermes je v tem delu igre zaigral precej ostro. Sodnik je bil g. Skalar. * Na Jesenicah je bila v nedeljo drugorazredna prvenstvena tekma med domačim Kovinarjem in Savico iz Stražišča, v kateri so Kovinarji zmagali s 4 : 3 (1:2). Na igrišču Ptuja v Ptuju je bila ta dan drugorazredna prvenstvena tekma med Lendavo in domačim SK Ptujem, ki se je končala s 5:2 za Lendavo. Atleti §o agilni kakor sredi sezone Minulo nedeljo so bile tudi v Celju, Novem mestu in Mariboru uspele atletske prireditve Lep atletski miting v Celju V nedeljo je priredil SK Celje svoj atletski miting po dolžnosti, ki je prav lepo uspel. Udeležilo se ga je lepo število atletov iz Celja pa tudi člani mariborskega železničarja in en član zagrebške Concor-dije. Omeniti moramo lep napredek juni-orjev ter nekaj novih moči, ki so prvič startale z dobrimi rezultati. Miloševič, Ta-ček, Knop, Agrež, Jenko, Svetel so še mladi atleti, ki vidno napredujejo in bodo prihodnje leto gotovo dosegli še lepše rezultate. V splošnem so doseženi rezultati prav dobri. Naj omenimo Gujznikov met kladiva, pri katerem je dosegel svojo najboljšo znamko, nadalje Hladetov met krogel, skok s palico, kjer je Jenko s prvim skokom preskočil v Celju najvišjo znamko 3.10. Agrež je tudi dosegel s tekom na 1500 m svoj najboljši čas 4.22.8. Junior Miloševič je izven konkurence metal kroglo (7) preko 11 m. Nekateri med znanimi so pa zatajili predvsem Horjak in Katič. Organizacija mitinga je bila tokrat prav dobra. Tekmovanje je bilo kljub velikemu številu tekmovalcev in mladim močem, ki tvorijo neizprašani sodnijski kader v Celju, zaključeno v dveh urah. Doseženi ao bili naslednji rezultati: 80 m: juniorji B: 1. Taček 9.9; 2. Petek 10.5; 3. Kos 11.1. Juniorji C: Veble 10.4 (vsi Celje). 100 m: omladinci: 1. Janko 12; 2. 2arn 12; 3. Horjak 12.2 (vsi Celje); izven Sve- tel 11.9. Juniorji B: 1. Taček 12; 2. Petek 13.3; 3. Kopač 13.4 Juniorji C: Vekle 13.1 (vsi Celje). • 400 m: 1. Agrež 57.3; 2. Horjak 59.2; 3. Katič 60.01 (vsi Celje); izven Svetel 58.6. i 1000 m: juniorji C: 1. Karlin (Železni-i čar) 2.59.2; 2. Kos 3.08 (C). 1500 m: seniorji: 1. Goršek (Primorje) 4.19.4; 2. Agrež (C) 4.22.8; 3. Steiner (C) 4.33.5. Skok v višino: omladinci: 1. Katič 1.50; 2. Horjak 1.45 (oba C); izven Svetel 1.40 Juniorji B: Knop (C) 1.45. Skok v daljino: omladinci: 1. žarn 5.63; 2. Stegenšek 5.32 (oba C); izven Svetel 5.81. Juniorji B: 1. Petek 5.20; 2. Taček 4.96 (oba C). Skok s palico: 1. Jenko 3.10; 2. Blaško 2.73; 3. Horjak 2.40 (vsi C). Met krogle: seniorji: L Hlade 13.39 (2el.); 2. Martini (Primorje 12.37; 3. Haus-wirth (Concordija) 12.28. Omladinci: 1. Horjak 9.99; 2. Katič 9.98; 3. žarn 9.70; izven Svetel 9.93 in Miloševič 11.30. Juniorji C: 1. Miloševič 13.60; 2. Veble 12.68; 3. Ložar 12.39 (vsi C). Juniorji B: 1. Knop 13.03: Kopač 11.83 (oba C). Met kladiva: 1. Gujznlk 44.06!; 2. Hlade 35.15 (oba železničar). Met diska: seniorji: 1. Hauswirth (Co) 37.42; 2. Hlade 35.72; Gujznlk 32.08 (oba žel.). Omladinci 1. Hanuš 31.06; 2. Katič 27.81; 3. Horjak 24.07 (vsi C). Juniorji C: Veble (C) 33.29. Juniorji B: 1- Knop 31.44; 2. Kopač 30.96 (oba C). Met kop5a: seniorji: 1. Hauswirth (Co) 49.55; 2. Martini (Pr.) 45.16; 3. Gujznlk (žel.) 43.9. Omladinci 1. Horjak 42.94; 2. Katič 37.94; Ložar 37.90 (val C). Atletski dvoboj v Novem mestu Preteklo nedeljo je bil na Loki pri Novem mestu lahkoatletski dvoboj med obrtno nadaljevalno šolo in državno realno gimnazijo. Zaradi izredno lepega vremena in ostre medsebojne borbe so bili doseženi odlični rezultati. Za gimnazijo je nastopil tudi Novomeščan, »bodoči« državni rekorder v metu kopja, Marko Mauaar, ki je baš v Novem mestu dobil pobudo in prve nauke v tej disciplini. Da ni dosegel boljšega rezultata, je kriva naporna vožnja iz Kranja in sobotni nastop na mitingu v Ljubljani (kopje 800 gr 57.42 cm). Omeniti je treba tudi Milana Gundeta (1922), ki je nastopil kar v devetih disciplinah, pa je vendar dosegel izvrstne rezultate. Zmagala je gimnazija z 74 : 57 točkamL Podrobni rezultati dvoboja so bili: Dopoldne: višina: 1. Gunde (G) 165, 2. Skebe (G) 160, 3. Udovč (O) 160; kopje I. Mausar (G) 53.40, 2. Gunde (G) 46.05; 3. Žagar (O) 42.80 m; 100 m: 1. Cerne (O) II.5, 2. Gunde (G) 11.8, 3. Kisel (G) 11.9; disk: 1. Kisel (G) 37.63, 2. Mausar (G) 36.90, 3. šprajcar (O) 30.94 m; balkanska štafeta 1. Obrtna šola (Vovk-Mojstrovič-Suhi-Hočevar Silvo). Popoldne: 4x100 m: 1 Gimnazija (Ma-rinček-Jurko-Kisel-Gude) 48.00; krogla: 1. Kisel (G) 14.60, 2. Cerne (O) 14.58, 3. Gunde (G) 14.36 m; 400 m: 1. Cerne Milan (O) 55.5, 2. Mojstrovič (O), 59, 3. Vrančič (G); daljina: 1. Gunde (G) 5.85, 2. Kisel (G) 5.43, 3. Udovč (O) 5.29 m; 1500 m: 1. Vovk Branko (O), 2. Vidovič (O), 3. Grom (G); troskok: 1. Kisel (G) 11.71; 2. Gunde (G) 11.69, 3. Udovč (O) 10.59 m. P. D. Tesna zmaga zagrebških atletinj V dvoboju Zagreb—Maribor so Zagreb-čanke zmagale s 35 : 31 točkam Maribor, 25. septembra Na Rapidovem igrišču je bil včeraj atletski dvoboj med zagrebškimi in mariborskimi atletinjami. Miting je bil v prvi vrsti zamišljen kot priprava za meddržavni dvoboj žensk Jugoslavije in Madžarske, ki bodo prihodnji mesec v Budimpešti. Zaradi tega so bile na sporedu le discipline, ki bodo v Budimpešti. Po dogovoru se štafeta pri včerajšnjem dvoboju Zagreb : Maribor ni vštela, tako da izid tega mitinga med Mariborom in Zagrebom ni pra^ vi izraz moči. Tehnični rezultati so bil naslednji: 100 m: 1. Erika (Rapid) 13.3, 2. Mihe* (Zagreb) 14.1, 3. Burndorfer (Rapid) 14.3, 4. Deutsch (Zagreb) 14.7. Krogla: 1. Neferovič (Z) 10.25 m, 2. Tučan (Z) 9.23 m, 3. Lovše (Maraton, Maribor) 8.99 m, 4. I. Hintz (R) 8.47. Disk: Neferovič (Z) 36.68 m, 2. Mlhok (Z) 30.50, 3. Sterle (R) 27.25, 4. Burndorfer (R) 24.33 m. Skok v daljino: 1. Erika (R) 4.49 m, 2. Cimperman (Z) 4.18, 3. Seničar (Maraton, Maribor) 3.93, 4. Vesely (Z) 3.83 m. Kopje: 1. Neferovič (Z) 30.34 m, 2. Tučan (Z) 27.10 m, 3. Lovše (M) 21.15, 4. Burndorfer (R) 17.61. Skok v višino: 1. in 2. Erika in Uasar (Rapid) 1.35 m, 2. Neferovič (Z) 1.35, 4. Mihok (Z) 1.30 m. Štafeta 4X100 m: 1. Maribor I (Burndorfer, Hintz, Inge Erika) 53.7, 2. Maribor H (Seničar, Barle, Supek, Lovše) 59.2, 3. Zagreb (Mihok, Vesely Deutsch, Neferovič) 59.2.—v Barve Maribora so zastopale atletinje Rapida in Maratona. Spet pomembna zmaga mariborskega tenisa ISSK Maribor zmagal nad varaždinsko Slavijo s 3 :2 v tekmah za klubsko državno prvenstvo Maribor, 25. septemlna Naši mariborski beli »mušketirji« so sf spet priborili pomembno zmago. V tekmovanju za klubsko prvenstvo države so vče raj premagali znano moštvo SK S Lavi je t' Varaždina s 3:2 in s tem dokazali, da jin gre neoficielno prvenstvo moštev v drav ski banovini. ISSK Maribor se je po včt rajšnji zmagi kvalificiral za polfinalno teft movanje, v katerem bo imel za nasprotn\ ka — SK Caprag. Tudi to pot so naši vrli »mušketirji« pr kazali odlično formo. Albaneže je slan1 moral prepustiti točko Varaždincu Mohrvt dasi je imel dovolj prilik za zmago. To?i čič je oddal točko svojemu nasprotniku Briksiju šele po hudem, žal nesrečnem bv» ju. Mali je slavil lepo zmago nad K oprt-kom, dočim je škapin naravnost pogaail mlajšega Briksija. Odločilna je bila igra v dvoje, kjer sta Mali in Tončič v zares ični Igri odpravila izborna nasprotnika. Mariborski teniški šport se naglo in krepko razvija in že danes lahko štejemo ekipo ISSK Maribora med najboljša teniška moštva v državi. Rezultati so bili naslednji: Albaneže (M) : Mohr (S) 4:6, 6:3, 1:6; Tončič (M) : Briksi I. (S) 5:7, 7:5, 2:6; Mali (M) : Koprek (S) 6:2,7:5; Skapin (M) : Briksi H (S) 6:3, 6:2; Mali-Tončič (M) : Briksi-Mohr (S) 2:6, 6:4, 6:2. V nedeljo 10 ligaških tekem. Prihodnjo nedeljo dne 1. oktobra se bodo spet nadaljevale ligaške tekme s popolnim sporedom v obeh ligah, kar pomeni, da bo vsega odigranih 10 tekem. Spored je za ta termin razporejen takole: v hrvatsko-slovensld ligi: v Ljubljani: Ljubljana-Bačka, v Zagrebu: Gradjanski-Sašk, v Varaždinu: Slavija-Hašk, v Splitu: Hajduk-Concordia in v Osijeku: Slavija-Split ter v JNS ligi: v Beogradu dvojni spored: Jugoslavija-BSK in Bask-Jedinstvo, v Skopi ju: Gradjanski-ŽAK, v Borovu: Bata-Zemun in v Sarajevu: Slavija-Vojvodina, Dogodkov torej dovolj za še tako hude nogometne gurmane. . . Postani in ostani član Vodnikove družbe! M. BRAND Klatili angelov Roman 37 Te besede so se Martinu očividno prilegle, kajti z nasmeškom na obrazu je obesil slušalo. Ko je jadrno stopil po klobuk, je Gains že sedel pri steklenici vina in držal v roki kvarte, da bi mu pokazal obljubljeno ukano. »Zdaj ne utegnem«, se je otresel Martin in odhitel. Greshamska ulica je v New Yorku ena tistih redkih, ki delajo ovinek: najprej gre proti severu, po kakih dvajsetih korakih pa zavije na vzhod. Prvi kos je uličica kakor vsaka druga, drugi pa samo tesna soteska med kamenitimi in jeklenimi stenami brez oken. Samo dve zamreženi kletni luknji sta tu, ki se iz njiju venomer kade pare in hlapovi — luknji spadata namreč h kuhinji neke gostilne, ki se s hrbtom naslanja na ulico. Martin je obstal pri severnem vhodu in jel tako zamaknjeno buljiti v izložbo neke trgovine z usnjem, da se je nazadnje znotraj pokazala izza za vese glava uslužbenca, ki ga je začudeno opazoval. Da je bil ob tej pozni večerni uri še kdo v trgovini, se je zdelo Martinu dokaj nenavadno. Vse- kako je izpremenil taktiko, se odmaknil od Možhe in si poizkusil prižgati cigareto, toda vžigalice niso in niso hotele goreti. Zdaj je prišel mimo njega Charles Ryder s svojo lahno in prožno hojo — poznala se kakopak nista Martin se je še dalje boril z upornimi vžigalicami, izmed katerih je ena vendar že zagorela, ko je tršat dedec v modri obleki urno zavil v Gresham sko ulico. Soj ulične svetilke mu je metal rezko senco čez gornji del obraza, a toliko je Martin videl, da mu pot v debelih kapljah pokriva ogromno čeljust. Takoj je krenil za njim — gumaste pete so dji-šile glas njegovih korakov, ki so postali skoraj neslišni, ker je hodil po indijanskem načinu, tako da se je prednji del stopala najprej z vnanjim robom dotikal tal. Martin se je znal vobče neslišno gibati — niti najstarejše lesene stopnice niso škripale pod njim. Ker se je povsem zanesel nase, se je lahko dokaj tesno približal možu v modri obleki; videl je, da neznanec nikakor ni debel, temveč, kakor je pričal vsak njegov gib, samo nenavadno mišičast. Martin je blagoslovil svojo previdnost in se potipal za žep, v katerem je tičala avtomatska pištola, posebno še, ker se je domnevnemu nasprotniku tudi po hoji poznalo, da je izkušen strokovnjak. Mož v modri obleki je zdaj zavil okrog uličnega ovinka — Martin, ki mu je stopal za petami, se mu je zaletel naravnost med roke. Neznančeva levica ga je izkušala zgrabiti za vrat, pa ga je na srečo zgrešila in se mu zagrebla samo v meso na ramenu; a desnica, skrčena v pest, ga je od strani tako silovito odarfla po glavi, da ao na redke ne svetilke divje zaplesale pred očmi in jele nato ugašati V pol temi je še videl Ryderja, ki je z dolgimi skoki kakor hrt pridrevil do njega — ko je gospodar odtrgal moža v modri obleki, je padel Martin na obra?. Rebra so ga zabolela od pritiska velike avtomatske pištole, in ta bolečina ga je spet osvestila. Desnica mu je ležala v nekakšni vlažni nesnagi; ta stud mu je pomagal, da se je spravil na kolena in vzdignil glava Tik pred seboj je videl Ryderjeve dolge noge in kratke noge moža v modri obleki — očividno sta se bila spopadla, kajti majala sta se sem ter tja. Martin je segel po pištolo, a je ni mogel izvleči rok, drugače tako močne, so mu drhteie od onemoglosti. Mahoma je videl, kako se je Ryder sesedel na tla, pri čemer je nastal glas, kakor da bi kdo plosnil z dlanmi. Mož v modri obleki je bil tudi padel, kajti zavalil se je Martinu pred kolena, in nato je bilo podoba, kakor da bi Ryderja spet potegnil kvišku. Vsi ti dogodki so se zrcalili Martinu v omotičnih možganih, kakor da bi jih gledal skozi gosto ko-preno dežja — ali kakor da bi se vrstile pred njim premalo osvetljene fotografije. Zdaj je slišal, kako je Ry der jeva pest treskoma nekam udarila, ne-znančev sivi klobuk se je odkotalil, in mož, ki je bilo podoba, da ima kratko ostrižene, bele lase, se je odmaknil do zidu. 2e mu je blisnil v roki samokres, in ta pogled je Martina hipoma opametoval. Izdrl je pištolo, a ker jo je bil prijel za cev, je za-1 mahnil ter z vso močjo udaril dedca po goleni. Za-1 pttSal Je raškrtala, neznanec m je »tokaja sesedel, in Ryder mu je jadrno izvil orožje Ko ae je Martin pobral, je Ryder možu, ki je sedel naslonjal ob zid, pravkar naravnaval zlomljeno nogo. »Na hrbet bi legli, tako vam bo laže«, je rekel Charles. Tujec ga menda ni slišal — Martin je z začudenjem videl, da njegovi lasje niso bili beli, temveč nenavadno svetli. Do obrvi je imela obraz zavojevalca, a čelo je bilo otroško. »Na levico nisem pomislil«, je mahoma rekel mož, »samo na desnico sem pazil. — Kaj ne, da ste že stali v ringu — a?« Ryder je počenil k njemu in vprašal: »Kako vam je ime?« »Tony.« »In kdo vas je poslal za menoj?« Tony je zamahnil z roko. »Preneumno, da nisem mislil na levico — bedak!« je zamrmraL »Čujte, prijatelj«, je nujno rekel Ryder, »pravkar ste izvršili poizkus umora — saj menda veste, koliko let se vam obeta za takšno reč — ali mi ne bi rajši odgovorili?« »Ne, vrag naj me vzame!« je odvrnil Tony ln pljunil »Takoj mu razvežem jezik«, je rekel Martin in ga prijel za zlomljeno noga »Pusti ga pri miru!« je ukazal Ryder. »Samo malce je treba zasukati, pa bo takoj iz-pregovoril«, je dejal Martin. »Cemu ta nežna obzirnost do nepridiprava, ki je za las manjkalo, da vas ni umoril, gospod?« MALI OGLAS! C £ N £ MALIM OGLASOM Po 50 par ca besedo, Din S.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, td Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din Z.— sa vsake besedo, Din S.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek n enkratna objav« oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— aa besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objave oglasa Din 17._, mm Mlajše pridno dekle snažno, ki zna dobro kuhati in ima veselje do Trta, in bi bila dobra samostojna gospodinja, dobi mesto v dobri hiši dvočlanske družine. Ponudbe z navedbo dosedanje službe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna služba v dobri bgi«. 26279-1 Za nabiranje naročil za fotografske razglednice, reklamo itd. iščemo primerno osebo. Sprejme se po-močnik(ica) Fototehnika, Vošnjakova 4. 26374-1 Fant star 24 let, priden, pošten išče kakršnokoli zaposlitev. Dober ▼ slikarski in pleskarski stroki, kjer že dela 9 let. Samo brez pomočniškega izkaza. Ponudbe na Kovač Franc, Šoštanj, Voš-njakova 7. 26360-2 Gospa srednjih let, želi iti kot družabnica k stari gospe ali kot blagajničarka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26350-2 Pekovskega pomočnika iptejmem takoj. Matija Zupančič, Logatec. 26351-1 Mlajši gospod dobro situiran v romantičnem kraju Gorenjske sprejme do nadaljnjega mlajšo gospodično, ki bi mu vodila majhno gospodinjstvo brez posestva. Pismene ponudbe neanonimne s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Prednost žel/na pustolovščin«. 26356-1 Trg. sotrudnico starejšo, dobro izurjeno v v manufakturi, špeceriji, drobnarijah, železnini, če možno tudi v usnju, sprejme Norb. Zanier & sin, Sv. Peter, Savinj. dolina. 25942-1 Gospodinjo srednjih let, ki zna dobro in Jtedljivo kuhati, išče boljši osamljen obrtnik. — Poroka izključena. Ponudbe s podatki preteklosti in zahtev na ogl. odd. Jutra pod »Harašo«. 26368-1 Samostojno kuharico dobro, iščem za takoj nroti dobremu plačilu. Predstaviti se pri Srečku Kranjc-u, Pesnica. 26378-1 Vojni invalid kateri se je vrnil iz tujine po 10 letih, išče službo v hotelski stroki. Bil je zaposlen v hotelih v Franciji, Italiji. Govori več jezikov. Službo prevzame kot hotelski kurir, portir ali sluga. Dopise na: Rudolf Hvala, pošta Žiri. 26365-2 Želim mesta kot pisarniška začetnica v Ljubljani ali v Kranju. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna in vztrajna«. 26256-2 Starejša osamljena žena ki zsa dobro kuhati, šivati in opravljati vsa druga hišna dela, išče zaposlitve preko dneva pri kaki samostojni gospej ali zakonskem paru brez otrok. Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod »St. 888«. 26354-2 22 letno dekle pridno, pošteno in solidno, gostilniško izobraženo, želi službo kot natakarica, ali kuhinjska pomočnica v boljšem lokalu. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Jesenice ali okolica«. 26363-2 Krojači ca začetnica želi službe, po možnosti 2 oskrbo v hiši. Nastopi lahko takoj ali 15. oktobra. Prednost Ljubljana. Naslov: Anica Štus, Pilitajfi. 26381-2 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 26364-3 Sedmošolec instruira nižješolca za stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Realna«. 25449-4 Dipl. učiteljica v francoščini, nemščini in klavirju daje instrukcije po zmerni ceni. Informacije dopoldne in od 1.—5. ure. Doli ar, Mestni trg 5-II. 25357-4 Osmošolec išče inštruktorja proti hrani Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridnost 376«. 26376-4 Vsakovrstno zlato drage kamne, srebro, vsa tovrstne antikvitete kupuir po najvišji ceni. . A. Božič Ljubljana, Frančiškanska 3. 294-36 Pridelki Suhe gobe nudite povzorčeno z navedbo količine tv. Artur Nach-bar, Radeče. 26362-33 Kupim Staro železo in druge kovine plačuje po najvišjih cenah Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Go-sposvetska 1. 298-7 Isoltaii Frizerski salon v centru Ljubljane, prodam z vsem inventarjem. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Renomiran«. 26377-19 Stavbno parcelo vogalno, v centru Ljubljane prodam za zidavo trinad-stropne hiše 250 din za kv. m, plačljivo v hranilnih knjižicah Mestne hranilnice ljubljanske. — Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod šifro »Bežigrad«. 26338-20 Novo hišo z lepim vrtom, ograjeno za ceno 42.000 prodam. Izplača se samo 18.000 ostanek prevzem dolga. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26379-20 Starejšo hišo večstanovanjsko, s stavbno parcelo, 10 procentno obre-stovanje, 7 minut do tramvaja v Ljubljani din 65.000 proda Realitetna pisarna, Ljubljana, Gosposvetska 3. 26384-20 . SEKIRA JTE V »JUTRU«! m n rt Vsakovrstno zlato cupuje po najvišjih cenah CERNE • juvelir, jjubljana — Wolfova Dvosob. stanovanje takoj oddam in komfortno štirisobno za 1. november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26370-21 Dvosob. stanovanje oddam 1. oktobra pri glavni pošti, Frančiškanska 10, II. dvorišče. Ogled od 8. do pol 12. 26349-21 Dijaške sobe Dijak ljubljanskega ablturjent skega tečaja išče sobo s hran« v bližini trgov, ske akademije. Zeljen' so stanovalec z enakim štu dijem. Naslov v vseli po slovaL Jutra. _ 28091-22 Sobo odda Sobo opremljeno, sončno, s kopalnico in posebnim vbodom blizu sodišča, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseb posl. Jutra. 26189-23 nit Gospodična išče opremljeno sobo z vso oskrbo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »367«. 26367-23a Samec išče sobo za 1. oktober s telefonom, strogo separi-tano ▼ centru tudi na dvorišču. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Samec«. 26359-23a Sobo z vbodom s stopnišča, prazno, po aao'iosti s centralno kur H 'o, ()d glavnega kolodvora do konca Bleiw2lso-e -este iščem za november ali preje. Pod »Miraa oseba« na <«1. odd. Jutra. 26092 i3a Visokošolec išče sončno sobo z vso oskrbo blizu tehnike T Ljubljani. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »1. oktober«. 26382-23a Živali Mlad mucek 3—4 mesece star, zelo svetlo tigrast, spodaj bel, se je izgubil od nedelje 25. t. m. iz ulice: Za Gradom št. 1. Najditelj se vljudno prosi, da ga odda proti nagradi na isti naslov, pritličje. 26372-27 Izgubljeno Ženska oseba katera je dne 11. 9. 1939 izgubila 1000 din pred glavno pošto v Ljubljani, ter ji je bil isti po stražniku izročen, se naproša za naslov proti plačilu morebitnih stroškov. Zore Dominik. Lipičevs 2. 26366-28 Katere hujskajo mojega moža proti meni, naj se pazijo. K. F. 26371-31 Preklic Nisem plačnik za dolgove katere bi napravila moja žena Viktorija Havliček, rojena Izlakar. — Havliček Viktor, Staretova ul. 13, Trnovo, Ljubljana. 26383-31 INSERIRAJ V »JUTRU"! V globoki žalosti naznanjamo, da je umrl naš dobri, skrbni oče, soprog, stari oče, brat, stric, tast, gospod LUKA AHAČIČ okrajni gozdar v pok. et- v starosti 80 let, previden s tolažili svete vere. Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 26. t. m. ob pol 3. uri na pokopališče v Vojni vasi. Črnomelj, Novo mesto, Tržič, 25. septembra 1939. Žalujoč! ostali Z Jesenic s— Poroka. V nedeljo se je poročil v mestni župni cerkvi na Jesenicah, g. Jože Pogačnik, sin uglednega posestnika v Kamni gorici tn mehanik v vojno tehničnem zavodu v Kragujevcu, z gdč. Maro Sušnikovo, hčerko uradnika KTD in našega dolgoletnega sotrudnika g. Matije Sušnika z Jesenic. Bilo srečno! s— Nova maša. V nedeljo je v mestni župni cerkvi na Jesenicah daroval novo mašo g. Jože Žabkar, sin lekarnarja ln bivšega jeseniškega župana. Pred Žabkar-jevim stanovanjem so bile ob prihodu no-vomašnikovem zbrane velike množice. Jesenice so bile v zastavah. Novi maši in rodbinskemu slavju ao prisostvovali številni predstavniki gospodarskega in kulturnega življenja Iz Ptuja Nase gledališče Trgovine bodo odprte v času od 1. oktobra do 31. marca od pol 8. ure do pol 13. in od 14. do 18. Ob ?erkvenih praznikih pa od pol 8. do 11. ure. j— Mestno gledališče v letošnji sezOnt Lansko sezono nam je ptujske gledališče v glavnem podalo repertoar iz domačega Slovstva dočim nam je za bodočo sezono režiser g. 2ižek izbral tudi dela iz svetovne literature, počenši s starogrškim »Edipom«, katerega premiera bo 11. oktobra. Nadaljnji repertoar je naslednji: Kreft »Malomeščani«, O' Neil »Strast pod bresti«, Ingolič »Sirote« (krstna predstava), Goldoni »Sluga dveh gospodov«, Pagnol »Velika abeceda« ter krstna predstava šifrerjeve »Službo dobi«. rul Ločenka ali vdova mlajša, ki si še želi pustolovščin z mlajšim, dobro si-tuiranim gospodom na Gorenjskem naj pošlje pismeno neanonimno ponudbo s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Obojestranska diskretnost«. 26357-24 Sedmica 24. 9 ob ca pol 6 popoldne. — Dama v beli bluzi, prva soba desno, nasproti okna. Če svidenje mogoče, prosim dopis na ogl. odd. Jutra pod »40«. 26355-24 Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato je postite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pnlaiai — Svcdolikalnic K PREMOG KOKS — DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna. CVSERIRAJTE v *rnTRi<« f Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod Anzelm Križnar UČITELJ V ŽELEZNIKIH NAD SKOFJO LOKO dne 25. t. m. po daljši bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 27. septembra 1939, ob pol 5. uri popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Mengeš, dne 25. septembra 1939. Žalujoče rodbine KRIŽNAR, VRANIC, KOČE ter ostalo sorodst\ o D B A M A Torek, 26.: zaprto (generalka). Sreda 27.: Hudičev učenec. Premierski abonma. Četrtek, 28.: Kacijanar. Red Četrtek. Petek, 29.: zaprto. Sobota, 30.: Hudičev učenec. Izven. OPERA Sobota, 30.: Sabska kraljica. Otvoritvena predstava. Premierski abonma. Gostovanje Josipa Gostiča. DRAMA Draga premiera v letošnji sezoni, Sha-wova igra »Hudičev učenec« obravnava zgodbo za časa ameriških osvobodilnih, bojev, v katerih je izgubila Anglija ameriške kolonije. Shaw je ustvaril v tem okviru zgodbo »hudičevega učenca«, ki zastavi svoje življenje za rešitev sočloveka. Način, kako je obravnaval to snov, je svojevrsten in izredno učinkovat. Delo bo zrežL ral dr. Kreft. Premiera bo v sredo 27. t. m. za premierski abonma. OPERA Delo, ki spada po svojem formatu med zvrst »velikih oper«, je Golimarkova »Sabska kraljica«. S tem delom bodo otvo rili v soboto 30. t. m. operno sezono. Osnova za libreto je obisk bajno lepe sabske kraljice pri kralju Salomonu. Demonska lepotica je vzrok, da se vrši v dvorjanu Asadu boj med dobrimi in zlimi silami, ki ga pahnejo v silne konflikte, dokler končno ne zmaga njegov boljši del. Veliki zbori, izredno učinkovite pevske partije in dramatično dejanje ustvarjajo delo, ki sa ga velja na vsak način ogledati. I O Sr« posebnega obvestila f Mestni pogrebni zarod Občina Ljubljana Umrla nam je naša srčno ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa ANA AMALIJA KREN roj. GLIHA SOPROGA RAVNATELJA V POKOJU po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 26. t. m. ob pol 4. uri popoldne Izpred mrliške veže Slajmerjeva ul. št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Ljubljana, Golnik, Kovor, Negotin, 24. septembra 1939. Žalujoče rodbine Kren, dr. Neubauer, BertoncelJ Torek, 26. septembra Ljubljana 12: Mandoline in balalajke. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Po daljnih krajih (plošče). — 18.40: Glasbeni spored našega radia v prihodnjem letu (dr. A. Dolinar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Pravosodje v Srbiji pred izdajo obč. drža vi j. zakonika. — 20: B. Smetana: Valenštajnov tabor suita (plošče). — 20.20: L Pregelj: Ljubljanski študentje, dramska igra (člani rad. igr. družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 20: Narodne pesmi. — 20.30: Violinske skladbe. — 22.15: Klavirski koncert — Zagreto 17.15: Orkester. — 20: Kakor Beograd. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 19.35: Dramski večer. — 22.15: Plošče. — 23: Koncert češke glasbe. — Varšava: Program po napovedi — Sofija 19: Lahka godba. — 20: Godalni kvartet. — 20.45: Ruske romance. — 21.25: Lahka glasba. — 22: Plesna muzlka. — Dunaj 19: Lahka godba. — 20.20: Glasbeni biseri. — 21: Mali orkester. — 22.30: Nočni koncert — Berlin 20.20: Berlinska filharmonija. — 23: Orkester. — 24.15: Nočni koncert — Mfinchen 20: Kakor Berlin. M. • v' - ' - i Z"7' *.. ' ,"•' ' 1 ZAHAVLA Ob nesreči, ki nas je zadela z nenadno smrtjo našega ljubljenega sina, brata, strica, bratranca Itd., gospoda ADOLF A KIL AR J A peš. brigadnega generala smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Prosimo zato vse, ki so v teh težkih dneh z nami čutili in se nas spomnili s toplo besedo tolažbe, da sprejmejo našo Iskreno zahvalo. Izrečno se zahvaljujemo ministru vojske in mornarice arm. generalu g. MIlanu Nediču, komandantu V. armije dlv. generalu g. Naumoviču, komandantu Moravske divizije div. generalu g. Toniču, komandantu peša-dije brig. generalu g. Langerholcu, komandantu Vranjskega vojnega okrožja polkovniku g. Vučiniču, pomočniku komandanta 1. peš polka podpolkovniku g. Milačiču, gospodom oficirjem štabov gornjih komand ln celokupnega vranjskega garnizona kakor tudi gg. podoflcirjem za izraženo sožalje in poklonjene vence, gospodom generalu Langerholcu in polkovniku Vučiniču še posebej za globoko občutena žalna govora. Nadalje se zahvaljujemo katoliškemu vojnemu kuratu in pravoslavnim svečenikom za opravljene posmrtne molitve. Zahvaljujemo se Banski upravi v Nišu in sreskemu načelniku g. Kovačeviču, vranjskemu gradonačelnlku g. Pavloviču, številnim predstavnikom javnih uradov in šol, raznih društev, gasilski godbi kakor sploh vsemu meščanstvu mesta Vranja, ki je polnoštevilno spremilo pokojnika v sprevodu in z gostim špalirjem do kolodvora. Toplo se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem ter sploh vsemu Številnemu ljubljanskemu občinstvu, ki je s tako udeležbo spontano izrazilo spoštovanje do pokojnika ln sočustvovanje z nami. Posebej pa gre naša zahvala častiti duhovščini za opravljene molitve, častniškemu zboru ljubljanske garnizije na čelu s komandantom divizije div. generalom g. Stefanovičem, njegovim pomočnikom brig. generalom Dodičem in komandantom pešadije brig. generalom g. Mašičem, art polkovniku g. Lukancu za izgovorjeno krasno slovo, peš. podpolkovniku g. Radojkoviču za vso skrb pri urejanju sprevoda ln vsem številnim gg. podoficirjem in vojakom, ki so pokojnega tovariša spremili. Enako iskreno se zahvaljujemo vsem predstavnikom javnih uradov na čelu s predsednikom apel. sodišča g. dr. Golio ln raznih društev, zlasti pa Koroški legiji, ki je izkazala svojemu vojnemu drugu zadnjo čast z društvenim praporom pod vodstvom svojega predsednika polkovnika v pok. gosp. Andrejke. Za njegove tople besede slovesa ob odprtem grobu naša topla zahvala! Hvala vsem darovalcem krasnih vencev ln cvetja lz Niša, Vranja, Ljubljane itd. Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 27. septembra ob 7. url v Križankah. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi