PREDLOG 29. 4.1977 RAZISKOVALNE SKUPNOSTI LJUBLJANA Z namenom, da bi v procesu nadaljnjega podružblja-nja oblikovanja in uresničevanja raziskovalne politike uveljavili ustavno vlogo in položaj delavcev in opredelil izhodišča za usmerjanje raziskovalne dejavnosti v Slove-niji ter na podlagi 2., 28. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja sklepamo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost Samoupravni sporazum o temeljih načrta raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 1. člen Ta samoupravni sporazum ureja načine realizacije družbenega dogovora o lemeljih načrta SR Slovenije, ko-likor opredeljuje raziskovalno dejavnost, ter obveznosti posameznih udeležencev, predvsem pa: — cilje razvoja raziskovalne dejavnosti v tem obdob-ju in skupne obveznosti za njihovo realizacijo,- — sestavne in obseg skupnega raziskovalnega pro-grama ter odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresničevanje dogovorjenih nalog; — pogoje m merila, na katerih bo v navedenem ob-dobju temeljila svobodna menjava dela na področju raz-iskovalne dejavnosti v Sloveniji; — materialne obveznosti udeležencev za izvedbo skupnega raziskovalnega programa; — dolžnosti in pristojnosti skupščin SIS na področju raziskovalne dajevnosti v zvezi z vsebino in načinom izvajanja tega sporazuma. I. OBSEG IN USMERITEV RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V SR SLOVENIJI 2. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo večali delež zna-nja v strukturi dela in s tem uveljavljali raziskovalne dejavnosti kot: — pogoj za samoupravni družbeni razvoj, humaniza-cijo odnosov in osvobajanje človeka v samoupravni so-cialističm družbi; — neposredno proizvajalno silo in pomemben dejav-nik pri razvoju upravljanja; — integialni del slovenske nacionalne kulture in ustvarjalnih naporov vseh delovnih ljudi; — obliko sodelovanja in povezovanja z drugimi na-rodi in narodnostmi Jugoslavije; — način vključevanja in uveljavljanja v mednarod-ni delitvi dela. Žato bomo vsak na svojem področju in v medsebojnem sodelovanju soustvarjali temu primerne programe za raziskovalno dejavnost ter pogoje in ustrez-no družbeno ozračje za njihovo uresničevanje. 3. člen Udeleženci upoštevamo vključenost raziskovalne de-javnosti kot enega bistvenih razvojnih dejavnikov v združeno delo in potrebo po novem znanju in njegovi uporabi, opredeljene v razvojnih načrtih temeljnih orga-nizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samo-upravnih interesnih skupnosti. zato se zavezujemo, da bomo usklajevali, medsebojno povezovali in dopolnjevali iaziskovalne procese, ne glede na to, kje potekajo. 4. člen V iskanju možnosti za nadaljnji družbeni razvoj SR Slovenije in v njegovem usmerjanju bomo ugotavljali. celovito družbeno ceno uvoza tujega znanja. V prizade-vanjih za lasten razvoj in neodvisnost bomo dajali pred-nost domačemu znanju in tehnologiji ter tistim področ-jem in načinom dela, ki v večji meri temeljijo na rezul-tatih raziskovalne dejavnosti. Podpisniki se obvezujemo, da bomo raziskovalno dejavnost kot bistveni pogoj za naš dolgoročni razvoj usmerjali tako, da bo s svojimi rezultati neposredno prispevala k uresničevanju plana razvoja SR Slovenije, zlasti: — k uveljavljanju socialističnega samoupravljanja; — k stabilnejšemu, dinamičnemu in učinkovitemu go-spodarskemu razvoju predvsem skozi večjo storilnost na vseh področjih dela in razvoju kvalitativnih elementov gospodarjenja, izraženih v boljši organizaciji in večji udeležbi znanja v izdelkih in tehnoloških postopkih in procesih; — k hitrejšemu in doslednejšemu usklajevanju raz-voja posameznih področij in k zagotavljanju surovin-skega, prometnega, živilskega, ekološkega in drugih rav-novesij v nadaljnjem razvoju, kar naj zagotovi sklad-nejši družbeni razvoj SR Slovenije v celoti; — k zagotavljanju zdravih pogojev za delo in življe-nje ljudi in ohranitev naravnih virov; — h krepitvi varnosti, družbene samozaščite in ljud-ske obrambe. Usmerjanje dejavnosti k tem ciljem bomo zagotovili z načrtovanjem in ustreznimi sistemi spodbujanja, izbire, organiziranja, financiranja in kreditiranja raziskovalnih projektov v delovnih organizacijah ter v raziskovalnih skupnostih. 5. člen Podpisniki sporazuma se zavezujemo da bomo v skla-du s svojimi razvojnimi potrebami in možnostmi zago-tavljali materialno podlago in druge potrebne elemente (kadre, opremo, programe) za uresničitev načrtovanega programa raziskovalne dejavnosti in prenosa raziskoval-nih dosežkov v prakso. Sredstva za tekoče raziskovalno delo v okviru delov-nega procesa se bodo oblikovala, v pretežnem delu, v okviru materialnih stroškov proizvodnje, sredstva za opremo in kadre pa iz amortizacije nematerialnih sred-stev. Ta siedstva bodo uporabljena neposredno za raz-lskovalno delo v delovnih organizacijah, v okviru last-nih raziskovalnih zmogljivosti ali za naročila raziskav v drugih raziskovalnih organizacijah, bodisi neposredno ali v okviru menjave dela v občinski in področni raizsko-valni skupnosti. Sredstva za skupni raziskovalni program zagotavljajo TOZD iz svojega dohodka in jih v skladu z zakonom po enotni prispevni stopnji združujejo v Raziskovalni skup-nosti Slovenije. Priloga JT 53 6. člen Obseg vlaganj v raziskovalne procese je na posamez-nih področjih dela različen in odvisen od potreb področja po novem znanju ter od mesta in vloge tega področja v razvojnih prizadevanjih slovenske družbe v celoti ali posamezne regije. Potrebe po raziskovalnih rezultatih bodo v sedanji strukturi slovenskega gospodarstva ter na podlagi prednostnih opredelitev v petletnem razvoj-nem načrtu zahtevale naslednjo višino vlaganj v razisko-valno dejavnost na posameznem delovnem področju: kar znaša % od DP za petletno obdobje približno iz industrije in rudarstva 2,01 3846 mio iz kmetijstva 1,65 398 mio iz gozdarstva 1,30 49mio iz gradbeništva 1,40 786 mio iz prometa 1,52 468 mio iz trgovine 1,11 877 mio iz gostinstva in turizma 0,80 93mio iz obrti 0,70 122 mio :z družb. dejav. in uprave 1,50 1061mio iz drugih dejavnosti 1,50 25 mio povprečje 1,59% skupaj 7.725 mio (p oc enah 1975) 7. člen Načelo zasnavljanja razvojnih načrtov na rezultatih raziskovalne dejavnosti zahteva, da v pridobivanju ustreznih rezultatov vlagamo tako v okviru materialnih stroškov kot iz sredstev za preprosto in razširjeno repro-dukcijo, zlasti pa kot vsakokrat posebej dogovorjeni de-lež investicij, ki so predvidene za naslednje obdobje. Določitev obsega teh investicij na glavnih razvojnih pod-ločjih v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slo-venije za obdobje 1976—80 omogoča, da hkrati predvi-dimo nujno potrebna vlaganja v raziskovalne procese, ki naj zagotove ustrezno družbeno oceno in izbiro pred-videnih ter kasneje učinkovitost realiziranih invsticij. 8. člen V želji, da bi zagotovili neposredno usmerjanje raz-iskovalne dejavnosti na ključne potrebe delovnih podro-čij, bomo v vseh samoupravnih sporazumih o temeljih načrtovanja oziroma v razvojnih načrtih teh področii, kakor tudi v načrtih razvoja TOZD opredelili potrebo po raziskavah in raziskovalnih rezultatih, osnove za usmer-janje teh raziskav ali raziskovalne projekte in predvi-deni obseg vlaganj v raziskovalno deiavnost. Ta vlaga-nja bodo v posameznih letih načrtovanega petletnega obdobja v skladu z opredelitvami v srednjeročnem na-čitu razvoja SR Slovenije dosegla naslednja razmerja od družbenega proizvoda: 1976 — 1,18% ali 1019 mio din po cenah 1975 1977 — 1,34% ali 1227 mio din po cenah 1975 1978 — 1,53% ali 1487 mio din po cenah 1975 1979 — 1,75% ali 1804 mio din po cenah 1975 1980 — 2,00% ali 2188 mio din po cenah 1975 oziroma v povprečju 1,59% predvidenega družbenega proizvo-da za celotno obdobje 1976—80, izračunano na podlagi slalnih cen iz leta 1975. 9. člen Sredstva za viagauja v raziskovalne procese, oprede-Ijena v 6. in 8. členu tega sporazuma, bomo združevali skladno s programi za uresničevanje skupnih nalog na podlagi pogodb in samoupravnih sporazumov v okviru sestavljenih organizacij združenega dela, njihovih aso-. ciacij, bančnih zavodov ter v občinskih in področnih raz-iskovalnih skupnostih, v Raziskovalni skupnosti Slovenije pa v skladuz določili drugega poglavja tega sporazuma. II. SKUPNI RAZISKOVALNI PROGRAM 10. člen Skupni raziskovalni program obsega predvsem tiste raziskave, ki imajo splošni družbeni pomen in ki jih je treba zastaviti in opredeliti na republiški ravni ter raz-iskave, ki so namenjene inovacijam v znanosti in izha-jajo iz potrebe znanosti kot elementa nacionalne kulture in samobitnosti. Njegov najpomembnejši del predstavlja financiranje, sofinanciranje in kreditiranje raziskav usmerjenih k: 1. razvoju družbenopolitičnega in družbeno-ekonom-skega samoupravnega sistema na marksističnih izhodiš-čihj za obvladovanje in usmerjanje družbeno ekonom-skih odnosov v socialistični družbi; 2. racionalnem obvladovanju prostora kot enem naj-pornembnejših dejavnikov sodobnega razvoja slovenske družbe, posebej glede na problem zdravega okolja in na upoštevanje naravnih ravnovesij; 3. zagotavljanje energetskih in surovinskih virov za nemoten gospodarski razvoj in racionalnejši porabi teh virov; 4. hitrejšemu razvijanju novih proizvodov in proiz-vodnih procesov, predvsem: a) razvoju sodobnih transportnih, telekomunikacijskih in informacijskih sistemov v SR Sloveniji, ki imajo za cilj skladnejši družbeni razvoj in boljše gospodarske učinke; b) razvoju tistih industrijskih proizvodov, proizvod-nih tehnologij in reprodukcijskega materiala, ki ustre-zajo našim dejanskim potrebam in možnostim našega razvoja ter vključevanja v mednarodno menjavo; c) povečanju proizvodnje zdrave in kakovostne hra-ne; d) izboljšanju proizvodne organizacije ter uvajanju avlomatizacije; 5. preobrazbi vzgoje in izobraževanja, dvigu strokov-ne in samoupravne ravni delavcev v združenem delu in racionalizaciji zaposlovanja; 6. smotrnejšemu in intenzivnejšemu razvoju znanosti kot elementa nacionalne samobitnosti in kulturne ter go-spodarske neodvisnosti; 7. hitrejšemu razvoju medicinske znanosti, učinkovi-tosti dela in področju zdravstva in socialnega varstva ter zagotavljanju zdravstveno ustreznih pogojev dela in življenja nasploh; 8. smotrnejšemu in bolj poglobljenemu razvoju huma-nističnih in zgodovinskih strok s posebnim poudarkom na problematiki nacionalne kulture in zgodovine. V posameznih letih načrtovanega obdobja bodo imele prednost tiste razikave, ki bodo v večji meri zagotavljale uresničevanje splošnih razvojnih ciljev slovenske druž-be. Programi in sredstva za njihovo uresničevanje bodo usklajeni z raziskovalnimi programi drugih delovnih or-ganizacij in interesnih skupnosti in bodo dopolnjevali sredstva, ki jih le-te v skladu s svojimi obveznostmi in družbeno-ekonomsko odgovornostjo namenjajo za razvoj svojega področja. 11. člen V vsakoletnih programih dela, ki jih bo oblikovala Raziskovalna skupnost Slovenije v sodelovanju z občin-skimi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi ter upo-rabniki, bodo opredeljeni tudi pogoji za učinkovito ure-sničevanje dogovorjenih nalog. Med njimi so najpo-membnejše: 1. izpopolnjevanje sistema vzgoje in izobraževanja kadrov po diplomi za ustvarjanje, prenos in uporabo do-sežkov raziskovalnega dela, posebej za potrebe razvoja in neposredne proizvodnje; 2. zagotavljanje sodelovanja ter vzpodbujanje med-republiških raziskav; 3. zagotavljanje aktivnega vključevanja v mednarod-no znanstveno dogajanje; 4. sistematično uvajanje raziskav o dogajanju v raz-iskovalni dejavnosti ter o njenem mestu in vlogi v naši družbi; 5. pospeševanje raziskav, ki so nujno potrebne za ce-lovit in slalen razvoj raziskovalne dejavnosti same; 6. razvoj, stabilizacija in večja obvladljivost celotne-ga sistema raziskovalne dejavnosti; Priloga JT 54 7. izpopolnjevanje dokumentacijsko-informacijskega sistema; 8. organiziranje in izpopolnjevanje služb za svetova-nje pri iskanju, uporabi in prenosu znanja in tehnologije ter pri sprejemanju investicijskih in drugih poslovnih in razvojnih odločitev; 9. zagotavljanje prostorskega in drugih infrastruktur-nih pogojev za uspešno raziskovalno delo. " '-¦'. t 12. člen Raziskovalna skupnost Slovenije si bo v obdobju uresničevanja načrta še posebej prizadevala za še načrt-nejše in stabilnejše delovanje raziskovalnih. zmogljivosti, ki so potrebne za izvajanje skupnega programa. V skladu z rastjo deleža sredstev za raziskave v ne-posredni menjavi dela morajo dobiti v združenih sred-stvih potrebno prednost raziskave, ki so pomembne za narodno kulturo in zgodovino ter raziskave, ki so po-trebne za smotrn razvoj raziskovalne dejavnosti same. 13. člen Pri uresničevanju nalog solidarnosti bomo v skupnem raziskovalnem programu dali poseben poudarek sklad-nejšemu regionalnemu razvoju SR Slovenije in s tem hi-trejšemu razvoju na manj razvitih in obmejnih območjih. 14. člen Finantna struktura skupnega raziskovalnega progra-ma bo okvirno naslednja: % od vseh leto sredstev za RD v Sloveniji (čl.) od DP vrednost v mio po cenah 1975 programska usmentev v mio din (po cenah 1975) 1. financiranje raziskav - -- 972 ..-. 2. kreditiranje raziskav 216 3. vlaganje v izobraževanje raziskovalcev (štipendije, soinvesticije v domove, stažisti) 99 4. vlaganja v raziskovalno infrastrukturo 315 od tega: a) vlaganje v znanstveno publicistiko 54 b) vlaganja v znanstvena srečanja 18 c) vlaganja v informatiko in dokumentac. 81 d) vlaganja v specialno znanstveno opremo, ki obratuje pod posebnim režimom 81 e) kreditiranje investicij v razisk. opremo 81 5. vlaganja v stimulacijo in popularizacijo RD (nagrade) 18 6. investicijska vlaganja 54 7. financiranje delovanja sistema raziskovalnih skupnosti in vlaganje v program raziskav znanstvene sfere in politike 72 8. ostalo 54 skupaj 1,800 mio din 15. člen Vrednost skupnega raziskovalnega programa, za ka-lerega bomo združevali sredstva v RSS in ki bo izdelan v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije v sodelovanju z občinskimi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi na podlagi globalne razvojne usmeritve Slovenije, v 4. členu tega sporazuma postavljenih ciljev in Ietnih resolucij re-publiške skupščine o prednostih razvoja, ne sme prese-gati tretjme celotne vrednosti v raziskovalno dejavnost vložnih sredstev. Z načrtovanimi ukrepi in gibanji v okvirih, navede-nih v 6. in 8. členu tega sporazuma, bo reJativna vred-nost neposredne menjave naraščala, skupnega programa pa upadala. V letu 1976 so sredstva za skupni program predstavljala dobrih 30 odst. vrednosti vseh v razisko-valno dejavnost vloženih sredstev, v prihodnje pa naj bi se gibala vzporedno z gibanjem družbenega proizvoda, tako da bodo leta 1980 predstavljala manj kot 20 odst. vrednosti vseh sredstev. Podpisniki se zavezujemo, da bomo po enotni prispev-ni stopnji združevali potrebna sredstva za uresničevanje skupnega programa v naslednji višini: 1976 31,1 0,37 316,6 1977 27,5 0,37 337,0 1978 24,1 0,37 358,7 1979 21,2 C,37 381,7 1980 18,6 0,37 406,0 23,3 o/o 0,37 1.800,0 miodin 16. člen V obdobju do leta 1980 so okvirno predvidena na-slednja investicijska vlaganja (v cenah leta 1975): 1. Adaptacija starih in graditev novih prostorov SAZU do 40 mio 2. Začetne investicije v graditev stavbe Centralne tehniške knjižnice in knjižnice tehniške visoke šole v Mariboru do 10 mio 3. Investicijske raziskave in začetne investicije v raziskovalne objekte v prednostnih smereh do 14 niio 4. Ostalo do 2 mio skupaj do 66 mio 17. flen Uresničevanje skupnega raziskovalnega programa v letu 1977 bo potekalo v skladu z načrtom družbenega razvoja SR Slovenije in v obsegu, ki je tam opredeljen. Skupno vrednost tega uresničevanja sestavljajo nasled-nje postavke: 1. vrednost tekočega programa ^ po cenah 1977 437,3 mio din 2. primanjkljaj združenih sredstev za progiam v letu 1976 64,2 mio din 3. dodatna sredstva za posebne naloge (posebno financiranje investicij za SAZU, sistemski prenos in ureditev mednarodnega sodelovanja itd.) 14,0 mio din 4. skupaj 515,5 mio din 18. člen Sredstva, ki so potrebna za uresničevanje programa v letu 1977, bomo udeleženci združevali po enotni prispev-ni stopnij 2,96 od spremenjene davčne osnove (16.477,9 mio din). Ta prispevna stopnja je veljavna za obdobje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1977. Morebitne razlike, ki bi nastale zaradi nepredvidenih gibanj korigirane davčne osnove ali družbenega produkta v letu 1977, bomo po-računavali najkasneje v opredelitvi združevanja sredstev za leto 1978. ' 19. člen S prehodom na nov sistem financiranja bomo udele-ženci sporazuma združevali sredstva za uresničevanje skupnega programa v naslednjem obsegu (po cenah iz leta 1975): v letu 1978 358,7 mio v letu 1979 381,7 mio v letu 1980 406,0 mio Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da bomo do 30. 11. 1977 opredelili način (osnovo in prispevno stopnjo) združevanja teh sredstev v posebnem dodatku k temu sporazumu. 20. člen Odgovornost za oblikovanje in izvajanje skupnega raziskovalnega programa v skladu z določili tega spora-zuma prevzerna Raziskovalna skupnost Slovenije. K re-alizaciji tega programa bo z letnim razpisom raziskoval-nih projeklov in prednostnih usmeritev vabila vse razi-skovalne organizacije in raziskovalce. Udeleženci smo se spoiazumeli, da bomo naloge izva-jalcev skupnega raziskovalnega programa določali s po-godbami med Raziskovalno skupnostjo Slovenije in iz-vajalci. Priloga JT 55 21. člen ¦¦""¦'¦ Te pogodbe bodo vsebovale zlasti naslednje sesta-vine: — programske naloge, ki jih bo izvajalec opravljalj — obseg nalog in dinamiko njihovega izpolnjevanja; — cilj m kakovost opravljanja dogovorjenih nalog; — ceno posameznih storitev; — način poročanja o izpolnjevanju pogodbenih nalog; — nadzor nad izvajanjem vseh elementov pogodbe, vključno z načinom in namenskostjo porabe sredstev; — določbe o sankcijah za primer kršitve neizvršitve ali neustreznega izpolnjevanja pogodbe; — obveznosti izvajalcev glede prenosa dosežkov v prakso. Obvezni sestavni deh vsake pogodbe bodo veljavni tehnični, delovni in stroškovni normativi, ki jih spreje-rna skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije. 22. člen Podpisniki tega sporazuma zagotavljajo vsem delav-cem v raziskovalni dejavnosti načeloma enake pogoje glede zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb, kot jih imajo drugi delavci v Sloveniji. 23. člen Izvajanje tega sporazuma in uporabo sredstev v skla-du z dogovorjenim programom bo nadzoroval odbor za samoupravni nadzor iz 45. člena samoupravnega spora-zuma o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti Slovenije. Pri tem so naloge tega odbora naslednje: — da spremlja izvajanje skupn^ga raziskovalnega programa po vsebini, obsegu in kakovosti; — da preverja upoštevanje dogovorjenih tehničnih, delovnih tn stroškovnih normativov pri sklepanju pogodb z izvajalci; — da spremlja združevanje sredstev iz prispevkov po lem sporazumu; — da poroča o svojih ugotovitvah najmanj enErat letno skupščini Raziskovalne skupnosti Slovenije ter po potrebi republiškemu komiteju za raziskovalno dejavnost in udeležencem tega sporazuma. 24. člen Skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega spora-zuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe. 25. člen Če se pri analizi iz prejšnjega člena pokaže, da se iz objektivnih razlogov programa ne izvaja tako kot je določeno v tem sporazumu in v sklepih skupščine, ki temljijo na lem sporazumu, ter da skupščina Razisko-valne skupnosti Slovenije tega ne more popraviti v okvi-ru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti ude-ležence sporazuma in Skupščino SR Slovenije. Steje se, da se program ne izvaja tako kot je predvideno, kadar: 1. se ne izvaja dogovorjenega skupnega programa v predvidenem obsegu in kakovosti; 2. naslopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevale obsežnejšo spremembo programa. V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščina RSS predlaga spremembo samoupravnega sporazuma ali pa družbeno političnim skupnostim predlaga sprejetje ustreznih ukrepov. j III. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 26. člen Podpisovanje tega sporazuma poteka s pristopnimi iz-javami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki ude-ležencev. Sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. To ugotovi skup-ščina Raziskovalne skupnosti Slovenije s posebnim skle-pom. Ko je samoupravni sporazum sprejet, ga je treba ob-javiti v Uradnem listu SR Slovenije. 27. člen Podpisani sporazum je mogoče spremeniti samo po postopku, po katerem je sprejet. Predlog za spremembo ali dopolnitev predloži v obravnavo organ oziroma skup-nost, ki začne postopek. Raziskovalna skupnost Slovenije Ljubljana OBRAZLOZITEV predloga samoupravnega sporazuma o temeljih načrta raziskovalne dejavnosti v Sloveniji v obdobju 1976—1980 Družbeni načrt SR Slovenije (poglavje III., tč. 8. 7.) zavezuje Izvršni svet skupščine SR Slovenije, Razisko-valno skupnost Slovenije in Gospodarsko zbornico Slo-venije k prizadevanju, da se v okviru družbenih dogo-vorov, samoupravnih sporazumov in zakonodaje ustvari celovit sistem programiranja, povezovanja, usmerjanja in financiranja raziskovalne dejavnosti in s tem prispeva k uresničevanju splošnih ciljev razvoja. V tej zvezi načrt poudarja pomen raziskovalne dejavnosti in ji zato do-loča hitro rast, ki naj jo omogoča naglo naraščanje vla-ganj. Ta so v letu 1975 predstavljala le dober odstotek od družbenega proizvoda, leta 1980 pa naj bi dosegla raven 2 odst. družbenega proizvoda. Tako rast pa bo mogoče doseči le z občutnimi premiki v strukturi celot-nega gospodarstva. Samoupravni sporazum o temeljih načrta raziskovalne dejavnosti v Sloveniji v obdobju 1976—1980 (v nadalj-njem besedilu: sporazum) pomeni tako skupen dogovor delovnih ljudi o usmerjanju raziskovalne dejavnosti na ključna razvojna vprašanja, o zagotavljanju materialnih pogojev njenega razvoja v tem obdobju in posebej o oblikovanju skupnega raziskovalnega programa. V spo-razumu so opredeljene tudi obveznosti posameznih no-silcev te dejavnosti pri uresničevanju sporazuma in za-stavljenih ciljev družbenega razvoja. V prvem delu sporazuma (do člena 10) je tako opre-deljena tista vloga raziskovalne dejavnosti, ki izhaja iz potreb združenega dela in iz določil zakona o združenem delu. Sporazum zavezuje vse delovne ljudi, da bodo v svojih procesih dela večali delež znanja (čl. 2) in dajali prednost domačemu znanju in tehnologiji, gledano struk-turno pa tistim področjem in načinom dela, ki v večji meri temelje na rezultatih raziskovalne dejavnosti. V po-gojih naše surovinske in energetske omejenosti in ob pomanjkanju delovne sile bo prav na teh področjih te-meljila naša razvojna strategija. Sporazum poskuša te obveznosti konkretizirati in da-je lestvico predvidenega vlaganja v raziskovalno dejav-nost po panogah (6. člen). Seveda so številke globalne, kar pomeni, da bodo npr. propulzivne industrijske pa-noge vlagale 4 ali 5, mogoče celo 7 odstotkov in več svo-jega proizvoda v raziskave (npr. profesionalna elektro-nika, farmacija, itd.), druge industrije, ki imajo počasnej-ši tehnološki razvoj, pa bistveno manj — mogoče celo okoli 1 odst. Hkrati pa to velja tudi za posamezne de-lovne organizacije: velike in tiste, ki na svojem področ-ju nosijo določen tehnični razvoj, bodo vlagale nekajkrat več od majhnih in razvojno neambicioznih delovnih or-ganizacij. Ker so ta vlaganja namenjena različnim vidi-kom raziskovalne dejavnosti, bodo izhajala iz različnih postavk: pretežni del sredstev za tekoče raziskovalno delo v okviru delovnega procesa bo oblikovan kot ne-posreden materialni strošek proizvodnje. Sredstva za ra-ziskovalno opremo in kadre bodo oblikovana predvsem iz amortizacije znanja in uporabljenih inovacij. Vsa ta sredstva, predvsem pa seveda nameni, za katere bodo uporabljena, bodo opredeljeni v razvojnih načrtih delov-nih organizacij. Pri tem je treba upoštevati, da so sredstva, vložena v raziskovalno dejavnost, po ocenah Zavoda za statisti-ko že leta 1970 znašala skoraj 1,5 odst. družbenega pro-izvoda, v naslednjem obdobju pa so upadala. V tem spo-razumu gre torej za to, da se to upadanje zaustavi ozi-roma da se vlaganja začnejo povečevati tako, da bi leta 1980 dosegla 2 odst. družbenega proizvoda, tako kot je opredeljeno v srednjercčnem načrtu razvoja SR Slove-nije. Priloga JT 56 Sredstva za skupni raziskovalni program, ki naj bi se po določilih sporazuma združevala v RSS, pa bodo zasno-vana v dohodku TOZD. To pomeni, da je skrb za lasten razvoj, njegovo načrtovanje in v tem okviru tudi opre-deljevanje potreb po rezultatih raziskovalne dejavnosti, kar določen ludi zakon o načrtovanju, in v tej zvezi do-ločena vlaganja v raziskovalno dejavnost oziroma lasten razvoj, obveznost vseh TOZD, združevanje sredstev za skupni raziskovalni program pa postaja obveznost tistih TOZD, ki ustvarjajo dohodek (5. člen). V sporazumu je poudarjena tudi obveznost investi-torjev, da del sredstev za investicije namenijo ustreznim raziskavam, ki naj zagotavljajo smotrnost in čim večjo rentabilnost predvidenih investicij. (7. čl.). Po presoji potreb razvoja slovenskega gospodarstva ocenjujemo, da bo treba od predvidenih investicij vlagati v povprečju okrog 2 odst. sredstev v ustrezne raziskave in analize. Ker so investicije v naslednjem petletnem obdobju pred-videne v vrednosti okrog 123.000 mio din, bodo investi-torji v raziskovalno dejavnost v tem obdobju vložili pri-bližno 2.500 mio din. Ta sredstva bodo vlagali v razisko-valno dejavnost predvsem v neposredni menjavi med OZD in raziskovalnimi organizacijami, ki jih bo določil investitor. Namenjene so intenzivnemu razvoju področja in so v celoti upoštevana že v prejšnjem členu. Seveda vsi ti členi ne pomenijo neposredne obvezno-sti, so pa izhodišča za usmeritev raziskovalne dejavnosti in zagotavljanje materialnih sredstev zanje in imajo zato1 mobilizacijski pomen ter predstavljajo moralno obvez-nost udeležencev. Čeprav največji del teh sredstev (za celotno obdobje znaša povprečje 76,7 odst.) ostaja v TOZD in se tam ne-posredno uporablja, daje 4. člen globalno usmeritev razi-skovalne dejavnosti, ki naj bi jo v tem obdobju dosegli: večjo storilnost dela na vseh področjih, uspešneje uskla-jevanje parcialnih teženj, stabilnejši gospodarski in druž-beni razvoj v celoti, in s tem večjo stopnjo družbene samozaščite in zagotavljanje nacionalne neodvisnosti in enakopravnosti. V 8. čl. je podana rekapitulacija celotnega progra-ma, katerega vrednošt za obdobje 1976—80 znaša 7.725 mio din. Pri tem so za leto 1976 upoštevana predvideva-nja v vlaganjih v raziskovalno dejavnost na podlagi po-datkov Zavoda SRS za statistiko, lestvica naraščajočih vlaganj pa je izračunana v skladu z določili družbenega načrta SR Slovenije. V drugem delu sporazuma je opre-deljen poseben skupni raziskovalni program. Njegova vrednost znaša 23,3 odst. od vseh vlaganj v raziskoval-no dejavnost (1.800 dio din), sredstva zanj pa naj bi se združevala v Raziskovalni skupnosti Slovenije, ki pre-vzema tudi odgovornost za njegovo opredelitev in kon-kretizacijo (v letnih programih dela), predvsem pa za njegovo uresničevanje (20. čl.). V sporazumu (14. čl.) je podana podrobna finančna struktura tega programa, v 10., 11., 12. in 13. členu so opredeljene posamezne postavke tega programa: cilji raz-iskovalnega dela v naslednjem obdobju in nekatere pri-orilete raziskovalnega programa ter programa investicij za naslednje obdobje (16. člen). Ciljev, h katerim naj teže raziskave skupnega raizsko-valnega programa, v tem trenutku ni niti mogoče niti po-trebno oziroma smotrno preveč razčlenjevati: po eni strani je celoten proces planiranja šele v svojem začet-nem obdobju, po drugi strani pa razvojna strategija slo-venske družbe v celoti še ni izdelana do tiste stopnje, da bi ji lahko ustrezano prilagodili posamezne oprede-litve iz skupnega raziskovalnega programa. Ta bo moral v dobršni meri upoštevati predvsem naloge in prioritete iz letnih resolucij o družbeno-ekonomskem razvoju naše republike in se tako sproti prilagajati osrednji usmeritvi. Sredstva za ta skupni program naj bi se združevala po enotni stopnji. Dosedanje izkušnje so pokazale, da sedanji sistem, katerega bistvo je navezanost na en sam vir (ostanek dohodka) ne zagotavlja potrebne stabilnosti za zasnavljanje in uresničevanje srednjeročne razisko-valne usmeritve. Ta sistem bo mogoče z manjšimi po-pravki podaljšati za drugo polletje leta 1977, način in merila za združevanje sredstev v obdobju 1978—80 pa bo treba opredeliti v posebnem dodatku do 30. 11. 1977 (19. člen). Seveda je Ireba upoštevati, da je v 17. členu podana vrednost raziskovalnega programa v tekočih cenah, v 15. členu pa v stalnih cenah iz leta 1975; pri tem pa sred-stva, ki naj bi se združila v letu 1977 za redni program, . ostajajo v okvirih, določenih v 15. čl. tega sporazuma (0,37 odst, od DP), oziroma v družbenem načrtu razvoja SR Slovenije, ki določa, da naj sredstva, združena v Raz-iskovalno skupnost Slovenije, rastejo vzporedno z rastjo družbenega proizvoda. Prispevna stopnja, določena v 18. členu, je izraču-nana na podlacji prvih podatkov SDK o popravljeni davč-ni osnovi. Pričakovati je, da bo ta osnova nekoliko višja, kar pomeni, da bo verjetno treba popraviti prispevno stopnjo (najkasneje ob proračunih v letu 1978). Tako bo-mo ohranili združevanje v mejah realne vrednosti skup-nega raziskovalnega programa (0,37 odst. od DP). V sporazumu je predvideno, da bo Raziskovalna skup-nost Slovenije v sodelovanju z občinskimi in področnimi raziskovalmmi skupnostmi organizirala uresničevanje skupnega raziskovalnega programa tako, da bo v sodelo-vanju z vsemi uporabniki oblikovala letno programe de-la (11. čl.), k njihovemu izvajanju pa z javnim razpisom (20. čl.) vabila izvajalce. Medsebojna razmerja in obvez-nosti bo opredeljevala s pogodbami (20. čl.). Sporazum zaostruje obveznosli Raziskovalne skupnosti Slovenije pri kontroli namenske uporabnosti sredstev za raziskave, saj je bil to doslej eden glavnih problemov v sistemu fi-nanciranja. V tem smislu ustrezno določa vsebino po-godb (21. člen). Zadnji del sporazuma določa, da bo uresničevanje tega sporazuma nadzoroval odbor za samoupravni nad-zor, ki ga določa 45. čl. samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti Slovenije ter prime-re,-ko morajo skupščine raziskovalnih skupnosti sprožiti postopek posvetovanja s podpisniki sporazuma oziroma postopek za spremembo sporazuma. V zadnjih členih je določen tudi način padpisovanja sporazuma. BELEŽKE