PRIMORSKI DNEVNIK ftjStnina plačana v gotovini !• Abb. postale I gruppo LCDU OU llT ' —-----------—----— " «g' ZAKLJUČEK POSVETOVANJA 75_ PARTIJ V MOSKVI Objavili so «osnovni dokument» ki ga niso podpisale vse partije v celoti Brez pridržkov ga je podpisalo 60 partij, KP Italije, Avstralije, San Marina in Reuniona so podpisale samo en odstavek dokumenta - Prava slika o posvetovanju bo mogoča šele po podrobni proučitvi vseh stališč Leto XXV. St. 139 (7333) drskega orožja in uresničiti pogodbo proti atomskemu oboroževanju. V zvezi z nesoglasji med socialističnimi državami, ki jih povzroča različna raven njihovega gospodarskega razvoja, njihovega družbenega ustroja, njihovega mednarodnega položaja, ali ki odvisijo od njihovih mednarodnih značilnosti, je v dokumentu rečeno, da je mogoče in da je treba ta nesoglasja uspešno premostiti na podlagi proletarskega intemacionaliz-ma z diskusijo in z bratskim sodelovanjem. Ta nesoglasja ne sme- ji li 28 28 27 23 21 19 19 16 13 MOSKVA, 17. — Danes opoldne se je Georgijevski dvorani ''•meljskega dvorca zaključilo posvetovanje komunističnih in delavcih strank, ki se je začelo 5. junija. To posvetovanje, na katerem *° bili navzoči predstavniki 75 strank, bo vsekakor predmet analiz, z* sedaj pa lahko napravimo le kratek obračun vtisov, o poteku in a ozračju zasedanja. Tako imenovani osnovni doku-tent posvetovanja pod naslovom 'Naloge borbe proti imperializmu v sedanjem razdobju in enotnost •kcije komunističnih in delavskih strank ter vseh protiimperialističnih sih, je bi] sprejet na današnji zaključni seji. Ena partija (iz Dominikanske republike) ni hotela podpisati dokumenta, ker ga, kakor 5e je zvedelo, ima za preblagega, tziroma nezadostno revolucionarne-Štiri partije (Avstralija, Italija, ^an Marino in Reunion) so podpisale samo en odstavek dokumenta, bve partiji (norveška in britanska) sa morata še izreči — o čemer bosta odločali njuni vodstvi. Dve par-*tji (kubanska in švedska levičarska stranka) nista podpisali doku-JJtenta, ker so njuni predstavniki Pili navzoči kot opazovalci. Nekake partije (Romunija, Švica, Su-nan, Maroko in Španija) so podpisale dokument s pridržkom, ki so j>a javno izrazile, ali jih bodo v kratkem pripravile. Ce bi skušali odnose spremeniti številke, tedaj bi iz takega pre-kteda izhajalo, da je 60 partij spre-fijo «osnovni dokumenti) brez vsa-omejitev. Razume se, da se Pujem enotnosti ne more izražati k matematičnimi formulami To P°t se na primer to izraža tudi v Patinu, kako so se na posvetovanju posamezne partije izražale o ‘Otajsld. Ce se podrobneje pogle-kako in zakaj so posamezne Jetije obsojale Kitajce, se vidi, r4 je glede tega nastal širok raz-uun odtenkov in da partije, ki so gtekaile podporo Sovjetski zvezi, Piso tega delale z enako govorico “Pačilen je tudi primer odnosov tako imenovanih češkoslovaških j*®?odkov nekatere partije (Avstra-Pjs, Italija) so zelo odločno ob-*°flile zasedbo Češkoslovaške. Z Pruge strani je med partijami, ki Jo brez pridržkov podpisale »osnov-Pf dokumentu, tudi komunistična s*ranka Francije. Predstavniki te T)artije niso prenehali obsojati za-fcfte Češkoslovaške, toda strinja P so se z zahtevo predstavnika češ-. "Slovaške partije, da se «češkoslo-*Mki problem« ne sproži na tem Posvetovanju. Med partijami, ki so “tez pridržkov podpisale «osnovni Pokumentn, so se nekatere izrecno JPtekle proti ideji o enotnem cem-«u. Druge so odločno poudarjale, S4 je treba enotnost komunistične-w gibanja graditi «okoli sociali-Pečnega tabora, okoli komunistič-5® stranke Sovjetske zveze in okoli P°vjetske zveze». Običajno štetje podpisnic »osnovna dokumenta)) niti v tem prime- ne daje prave slike o bistvu *tališč partij podpisnic. Prava slika * Posvetovanju se verjetno lahko ^stvari šele, če se pozorno pro-“cijo vsi nastopi na tem posvetovanju in vse, kar vsebujejo. Če bi ?PPaj ocenjevali, kaj je bilo na (hi posvetovanju bistveno novega, fPaj bi glede na prejšnji dve popotovanji predvsem ugotovili, da j® to pot posvetovanje v glavnem "kazalo javnosti, da so razlike v "liščih bile izražene v pogojih do pPaj nepoznane tolerantnosti, da J® sovjetski tisk zabeležil tudi gojite, v katerih so se neposredno obujala nekatera ravnanja Sovjet zveze. . Eden od vtisov, ki se lahko odne-jP s tega posvetovanja, je tudi ta, p se je velik dej njegovih udele-"pcev zavzemal za staro koncepti0 enotnosti «okoli komunistične ?j8nke Sovjetske zveze in okoli j?.* * * * v viJetske zveze». Ne glede na šte-j'*0 glasov v korist takih stališč, i: težko predpostavljati, da bodo P. imela enako uporabno vrednost j?kor nekoč, ker je prav to posvečanje pokazalo, kakor ugotavljali °Pazovalci posvetovanja, da se i, v komunističnem gibanju mno-spremenilo v devetih letih, ki ^ Potekla od prejšnjega posveto-Lrtla do sedaj, in da se enotnost ko gradi le z iskanjem skupne-(jj 'menovalca v stališčih vseh par- tJ^snovni dokument, ki so ga dajo5 Popisali, se začenja s trditvi-m; da zahteva' sedanji položaj ak-enotnost komunistov in tli? protiimperialističnih sil za (Jh plodnejše izkoriščanje novih vJdjSlosti širše ofenzive proti im-^tttanu, proti silam reakcije in jagodici zadnjih desetih let — bJJ&ljule dokument — so jasno ‘ ali, da je ameriški imperia-izkoriščevalccv orožnik sve-h. In največji sovražnik emanci-T^-skih 'gibanj. V^dkument namiguje na dogodke Sn^SSR, ko pravi, da «sovražniki S^kllzma ne opuščajo poskusov, - bi zrušili temelje socialistične .to razbiti združene fronte sociali-1 udeleženci konference ter v tej stičnih držav protj imperializmu.! zvezi trdi: ((Udeleženci konference Udeleženci konference — trdi osnovni dokument — potrjujejo soglasnost stališč o dejstvu, da je temelj odnosov med bratskimi partijami v načelih proletarskega in-temacionalizma, recipročne solidarnosti in pomoči, spoštovanja neodvisnosti iin enakosti partij, ne-vmešavanja v notranje zadeve. Vse partije imajo v našem razdobju, ko ne obstaja vodilni center mednarodnega komunističnega gibanja, enake pravice. Vsaka komunistična partija je odgovorna za svojo dejavnost pred lastnim delavskim razredom in pred narodom, istofasno pa pred mednarodnim delavskim razredom. Dokument končno omenja različna stališča, ki so se pojavila med IIIIIIIIIIIIliillllllllllllllllllllllllllllllllHHinillllllllllllllllfinillllinillMIIIIIIHIIllllllllllIHlHIIIIIIIIIIIIIIlilllll INTENZIVNA POSVETOVANJA IZVOLJENEGA PREDSEDNIKA Sestava nove vlade prvi Pompidoujev problem General de Gaulle se v četrtek vrne v Pariz PARIZ, 17. — Čeprav se bodo u-radna posvetovanja za sestavo nove francoske vlade začela šele potem, ko bo sedanja vlada Couve de Mur-villa podala ostavko, je imel novoizvoljeni predsednik republike Geor-ges Pompidou že vrsto stikov s političnimi osebnostmi o tem problemu. V Parizu trdijo, da želi Pompidou ustanoviti novo vlado, da bi se lahko nemudoma spoprijel s težkimi problemi, predvsem gospodarskimi, družbenimi in finančnimi, ki čakajo na rešitev. Skoraj nobenega dvoma ni, da bo novi vladi predsedoval 54-letni golist Jean Jacques Chaban Del-mas, že enajst let predsednik narodne skupščine. V novo vlado bi morali vstopiti tudi nekateri ne-golisti, kot so Giscard d’Estaing in Duhamel. Najtežji problem, ki ga bo moral Pompidou rešiti, bo pro blem zunanjega ministra. Za to funkcijo je več interesentov, med njimi sam Giscard d’Estaing in Edgar Faure, medtem ko je general de Gaulle že dal vedeti, da bi moral na tem mestu ostati sedanji zunanji minister Debre. V tej zvezi so politični opazovalci mnenja, da bo funkcija, ki bo v novi vladi dodeljena Debreju, pra- vi «test» za avtonomijo, ki jo bo imel Pompidou. Če bo Debre ostal v Quay d'Orsayu — piše danes «Combat» — bo pomenilo, da je dejanski gospodar Elizeja spet general de Gaulle. S tem bi bila ustava grobo kršena — nadaljuje list — politične posledice takega stanja pa bi bile izredno hude. «L’Aurore» meni, da bo za novoizvoljenega predsednika težko, da ne bi upošteval mnenja svojega predhodnika, čeprav je Pompidou že bolj ali man. jasno izrazil namen, da ohrani popolno akcijsko svobodo. V tem pogledu je simptomatično, dodaja list, da je Debre že preteklo nedeljo poudaril, da je kontinuiteta francoske zunanje politike bistvenega pomena. Kot predvideva francoska ustava, bo vlada dala na razpolago gene ralu de Gaullu stanovanje v Parizu, čeprav je bivši predsednik že izrazil namen živeti v Colombey les deux Eglysu. V pariškem stanovanju pa bo de Gaulle namestil svoje «tajništvo», kar naj • po mnenju opazovalcev pomenilo, da misli general še vedno biti prisoten v francoski politiki. General s soprogo je medtem za pustil Kiliarney, kjer je preživel počitnice, ter odšel v Dublin kot gost irskega predsednika De Va-lere. V Francijo se bo s posebnim vojaškim letalom vrnil v četrtek. U Tajit v Ženevi ŽENEVA, 17. — Glavni tajnik OZN U Tant je prišel danes v Ženevo. Jutri se bo udeležil slovesnosti oh 50. obletnici mednarodne organizacije za delo. Na vprašanje časnikarjev v zvezi z dogodki v Nigeriji je U Tant izjavil, da v celoti podpira stališče, ki ga je do državljanske vojne zavzela organizacija Afriške enotnosti Glede Srednjega vzhoda je U Tant izrazil upanje, da bodo predstavniki štirih velesil olajšali napore Jarringa za izvajanje resolucije varnostnega sveta. Šahovski prvak Pahman izključen iz KPČ PRAGA, L. — Češka sekcija komunistične partije je danes izključila iz KP 40-letnega šahovskega prvaka Ludeka Pahmana zaradi »vztrajnih kršitev strankinega šta-tuta». Pahman, ki je po poklicu časnikar, je bil v zadnjih časih ostro kritiziran zaradi sodelovanja z zahodnim tiskom in zaradi nekaterih člankov, ki so jih objavili nizozemski časopisi. Pahman je tudi znan kot odločen nasprotnik omejitev svobode, do katerih je prišlo po zasedbi ČSSR avgusta lani. Poročilo, ki ga je objavila češka KP, obsoja tiste, »ki poskušajo sprožiti kampanje proti sklepom zasedanja CK KPČ», ki je bilo pretekli mesec. Pred kratkim pa je «Rude pravo» kritiziral Pahmana, ki da je v člankih, ki jih je napisal za za-hodnonemške in izraelske časopise, napadel SZ in druge socialistične države. Na današnji seji je češka KP kritizirala voditelje mladinskih organizacij, ki da niso razložili svojim članom politike partije. Mladinske voditelje poziva dalje k sodelovanju s pred kratkim ustanovljeno »zvezo mladine*, ki združuje »konservativne* mladince. To zvezo so Pražani ironično poimenovali v »zvezo mladih starih komunistov*. so prepričani, da je mogoče in da je treba uspešno reševati sporne probleme z okrepitvijo vseh oblak sodelovanja med komunističnimi partijami: z razširitvijo odnosov med partijami, izmenjavo izkušenj, razgovorov in posvetovanj v bratskem vzdušju, s skupnimi akcijami na mednarodnem polju. Mednarodna dolžnost vsake partije je, da prispeva z vsemi sredstvi k izboljšanju odnosov in k razvoju recipročnega zaupanja med vsemi partijami. V prihodnjih dneh sestanek med SZ in Kitajsko o rečni plovbi MOSKVA, 17. - Ravnatelj tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva Zamiatin je danes na tiskovni konferenci po zaključku moskovskega komunističnega vrha izjavil časnikarjem, da bo «v prihodnjih dneh* prišlo do sovjetsko - kitajskih razgovorov o plovbi po rekah Amurju in Usuri-ju. Dodal je, da bi se morali delegaciji sestati v Kabarovsku. Sovjetska stran, je še dejal Zamiatin, bo pripravljena na vsako pozitivno in konstruktivno pobudo, vendar bo uspeh sestanka v veliki meri odvisen od zadržanja kitajske delegacije. Agencija TASS pa je danes v dopisu iz Ulan Batorja sporočila, da je LR Mongolija odobrila izjavo, ki jo je sovjetska vlada izdala 13. junija in ki vsebuje predlog Kitajski za normalizacijo položaja na sovjetsko - kitajski meji. Mongolska vlada je objavila izjavo, v kateri poudarja, da »pomenijo protisovjetska politika in sovražna dejanja kitajske vlade proti SZ veliko grožnjo za kitajske sosede in predvsem za Mongolijo, ki ima skupaj z LR Kitajsko skoraj pet tisoč kilometrov meja*. Vlada v Ulan Batorju zahteva od pekinške vlade, naj se vzdrži vsakršnega dejanja, ki bi zaostrilo kitajsko - sovjetske odnose, ter izraža upanje, da bo kitajska sprejela sovjetske predloge za rešitev problema meja. Nadaljevanje kongresa socialistične internacionale EASTBOURNE (Vel. Britanija), 17. — V Eastbournu se je danes nadaljeval enajsti kongres socialistične internacionale. Številni delegati so posegli v razpravo, Ki je zajemala predvsem dve temi: združitev Evrope ter pomoč državam v razvoju. Predsednik nizozemske laburistične stranke Jan Tinberger je dejal, da je ena od poglavitnih nalog socialistov »boj proti revščini v nerazvitih državah*. V tej zvezi je pozval vse države z visoko razvitim gospodarstvom, naj združijo svoje sile za pospeševanje razvoja držav z nizkimi dohodki. O istem problemu je govoril tudi predsednik socialistične stranke ZDA Har-rington. Daljši govor o evropskem problemu je imel italijanski delegat Ca-riglia, ki je med drugim dejal, da se v sedanjem položaju odpirajo nova obzorja za evropsko integracijo ne samo na gospodarskem, finančnem In družbenem področju, ampak tudi na političnem področju. Podobne teme, posebno pa pro blem priključitve Velike Britanije v EGS, je obravnaval britanski laburist George Brovvn. V razpravo so nato posegli še belgijski socialist Henr/ Fayat, voditelj avstrijske socialistične stranke Bruno Kreisky ter portugalski socialist Mario Suarez. ________________________TRST, sreda, 18. junija 1969 KONČNI IZIDI VOLITEV NA SARDINIJI Okrepile so se stranke leve sredine KPI pa je obdržala dosedanje sedeže Priprave na zasedanje centralnega komiteja PSI RIM, 17. — Končni izidi volitev na Sardiniji kažejo, da se je volitev udeležilo poprečno okoli 80 odstotkov volivcev. Socialisti so v primerjavi z deželnimi volitvami 13. junija 1965 napredovali, nekoliko so napredovali tudi demokristjani, znatno pa PSIUP. Komunisti so obdržali svoje sedeže. Izidi so naslednji: KD 330.194, 44,6 odst., 36 sedežev; PSI 87.8)2, 11,9 odst., 9 sedežev; PRI-SA 22.186, 3 odst., 1 sedež; PS D'Az. 33.223, 4,5 odst., 3 sedeže; KPI 146.233, 19,7 odst., 15 sedežev; PSIUP 32.815, 4,1 odst., 3 sedeže; PLI 33.323, 4,5 odstotka, 3 sedeže; PDIUM 22.742, 3,1 odst., 2 sedeža; MSI 26.676, 3,6 odstotka, 2 sedeža; drugi 5.853, 0,7 odst., noben sedež. Pri deželnih volitvah 13. junija 1965 pa so bili izidi naslednji: KD 303,654, 43,4 odst., 35 sedežev; PSI 48.278, 6,9 odst., 5 sedežev, PSD! 37.935, 5,4 odst., 3 sedeže, PS D’Az,-PRI 44.621, 6,4 odst., 5 sedežev: KPI 143,395, 20,5 odst., 15 sedežev; PSIUP 26.295, 3,8 odst., 1 sedež; PLI 42.990, 6,1 odst., 3 sede- že; PDIUM 20.463, 2,9 odst., 2 sedeža; MSI 31.858, 4,6 odst., 3 sedeže. Socialistični voditelj Attilio Coro. na je o izidu volitev izjavil med drugim: «Sardinski volivci so očitno reagirali na nevarnost dvojnega razkola: razkola socialistov in razkola leve sredine, ki bi bil usodna posledica prvega. Kar se tiče socialistov, so bili volivci nedvomno pametnejši od voditeljev stranke. Njihovo glasovanje je poziv na e-notnost. Upamo, da ga bodo sprejele vse strani in da se ne bodo delale neumnosti. Glede uspeha leve sredine je treba poudariti, da to pot ni bilo tiste notranje polemike med njenimi komponentami, ki je bila poglavitni element za izid političnih volitev maja 1968.» Socialist prof. Orsello je izjavil, da izid volitev potrjuje zelo pozitivno težnjo, ki se je pokazala pri volitvah prejšnjo nedeljo in je dala sicer lep uspeh, ki je toliko večji, kolikor prihaja v trenutku očitnih težav za našo stranko. Tudi iz tega vidika mora veljati za pa- HiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NADALJUJE SE KONGRES CGIL Začela se je temeljita razprava o poročilu tajnika Novelle Važni govori Bitossija, Foe, Didoja in Lame ■ Napovedana nova stavka poštnih uslužbencev ■ Stavka upravnega oseb/a na šolah BRAZILIJA, 17. — Nelson Rockefeller je prišel v brazilsko prestolnico. Na letališču ga je sprejel zunanji minister. Sprejel ga bo tudi predsednik republike. LIVORNO, 17. — Na Kongresu CGIL se je danes začela razprava o včerajšnjem poročilu Novelle. Med najvažnejšimi so bili govori konfederalnega tajnika Foa, podtajnika Didoja ter predsednika IN CA Bitossija. Bitossi je izjavil, da so sedanje pomanjkljivosti zavarovalnega sistema, omejitve v zdravstveni zaščiti, nezadostnost opreme v bolnišnicah in pomanjkljivosti v bolniški postrežbi, povzročila široko nezadovoljstvo med delavci. Zato je treba še dalje razvijati akcijo sindikatov, da se uresničijo važni smotri s tem v zvezi. Bitossi je nato poročal o dejavnosti INČA, ki je v letu 1968 rešila nad pet milijonov in pol spisov, od katerih 82 odstotkov po zitivno. Foa je med drugim izjavil, da bo CGIL napravila na tem kongresu važne korake na poti avtonomije, kar pomeni biti avtonomni od vseh ne pa od delavcev Poudaril je parlamentarno neskladnost ter neskladnost z vodilnimi funkcijami v strankah m je dodal Zato morajo biti pripravljeni odloč- Hlinili iiiiiiiuiimi m iiHiiiiiilnimi mi n u iiiiiimiimiiuiiimiiiimiiiiliiuiiiiiiiiimiiiiiiiliiiiiiiiimiiiiiiiiii Deželna delegacija Bavarske na obisku v Sloveniji Odprte so možnosti vsestranskega sodelovanja jan Luibej in Rimo Simoneti. Bavarska delegacija je obiskala raz- (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 17. — Danes je po ... ... tridnevnem obisku v Sloveniji od- ^..^j^e v Sloveniji med drugim notavala - nrav tako na obisk v tudi Bled Ljubljano, Postojno in Koper. V Kopru so se bavarski potovala — prav tako na obisk v republiko Hrvaško — delegacija deželne vlade Bavarske. To je bil prvi tovrstni obisk deželnih predstavnikov ene izmed najbolj pomembnih dežel Zvezne republike Nemčije v Sloveniji, v delegaciji, ki jo je vodil predsednik deželne vlade Alfonz Goppel, so bili še namestnik predsednika vlade dr. Otto Sohedl, minister za delo in socialno politiko dr. Fritz Birki ter ravnatelj v ministrstvu za kmetijstvo bavarske vlade dr. Josef Huber. S slovenske strani so z bavarskimi gosti vodili pogovore predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, podpredsednik dr. France Hočevar ter člana Izvršnega sveta Bo- jj^Jsti, da bi onemogočili soeda-jj^čno preobrazbo družbe in da te Ponovno vzpostavili svojo ob-‘». Dokument v tej zvezi doda-tjJ da je obramba socializma med-ofddaa dolžnost komunistov. vu°kler traja agresivni blok NATO te dodaja dokument — ima orga-MT^ja varšavskega pakta važno 1C$°> da zajamči varnost socia-v, nih držav proti kakršnemukoli J*%emu napadu imperialističnih ža obrambo miru. ohranitev miru — je rečeno JJjJ® v dokumentu — je najbolj naloga preprečiti širjenje je- predstavniki sešli med drugim tudi s predstavniki pristanišča in se pogovarjali o možnosti sodelovanja. Na tiskovni konferenci ki sta jo v Kopru priredila predsednika bavarske in slovenske vlade dr. Goip-pel in Stane Kavčič, se je bavarski predsednik v začetku zahvalil za zelo prisrčen sprejem in za izkazano gostoljubje ter poudaril, da so v tem delu Evrope možnosti za nadaljnji razvoj sodelovanja. Stane Kavčič pa je v svoji izjavi med drugim dejal, da si je Jugoslavija v svoji politiki vselej prizadevala utrjevati sodelovanje in prijateljstvo z vsemi državami. Prvemu obisku vladne delegacije bavarske pripisujejo v Sloveniji velik pomen, saj sodelovanje med Slovenijo in Bavarsko lahko v marsičem obogati že tako močno razvito sodelovanje med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo. Med drugim poudarjajo velike možnosti gospodarskega in tudi kulturnega sodelovanja, možnosti industrijske kooperacije, sodelovanje na področju turizma in podobno. Vrhu tega pa bi tako sodelovanje med Slovenijo in Bavarsko lahko prispevalo tudi k hitrejšemu reševanju še vseh odprtih vprašanj med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo. Obisk bavarske vladne delegacije pomeni hkrati izraz prizadevanja Slovenije, da razširi oblike tpjko imenovanega regionalnega sodelovanja, kakršno j'e zlasti značilno za obmejno sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino ter v zadnjem času tudi z obmejnimi deželami Avstrije. DRAGO KOŠMRLJ da je treba odpraviti struje, kar je potreben pogoj za sindikalno demokracijo. To pa ne pomeni depolitizacije ali nevtralnosti sindikatov, temveč je neposrednejša politična obveznost sindikata m odkrit razgovor z delavskimi strankami, katerih funkcija se bo z večjo politično zavestjo sindikata še okrepila. - . Poudaril je tudi, da se morajo sindikati upreti vsakemu ustrahovanju ali represaliji ter vsaki operaciji, katere namen je ustvarjati brezposelnost. Zatem je Foa dejal, da si ne morejo delati utvar, da bi preprečili politiko gospodarskih zastojev s političnimi pogajanji z vlado o pro-gramiranju. Programiranje je pro padlo ne zaradi tega, ker naj bi bili socialistični ministri nesposobni, in tudi ne po krivdi ministra Colomba. temveč zaradi tega, ker sistem, ki zaupa gospodarski razvoj spodbudi dobička podjetij, lahko programira samo tisto, kar prija podtetjem. Tudi druge oblike o- no zavrniti vsak napad na demokracijo. Vendar pa je treba boriti se proti ekstremizmom, ki bi delav ce obsodili na poraz. Zavedati se je treha, da se moč sindikata ne meri niti po revolucionarnih geslih in tudi ne po ravni njihovih zahtev, temveč vedno in samo po konkretni vsebini njegovih pridobitev. Žetem je Lama pozval na nadaljnje korake, da se doseže or- ganska sindikalna enotnost. Likvidirati struje, je poudaril Lama, pomeni omogočiti delavcem, da izberejo svoje voditelje po sindikalnih zaslugah in ne po •politič- nih idejah, ter da določijo res nove odnose med sindikati in strankami. Sindikati poštnih uslužbencev, ki so včlanjeni v CGIL (FIF) in CISL (SILP in SILCLAF) so napovedali 48-urno stavko, ki bo 23 in 21 junija. Sklenili su. da bodo v ce- loti izvajali »rav.nik ter da bodo odklonili izredno tlelo To so sklenili, ker na sestanku z ministrom Mazzo ni bil dosežen spo-azum. Minister Mazza, ki se je danes se- mejevanja borb se zdijo likvidira- . , . ... ne kljub poizkusom, da bi uvedli Pr ^sta v m k! m djkato v ,^e zakonodajne omejitve za sindikal no akcijo s kritjem statuta o pra- vicah delavcev. «Največja oevar- sklical za jutri zjutraj nov sestanek z njimi. Vsedržavna vodstva sindikatov CGIL—-šolstvo, CISL-USACIP so raz- nost, je dodal Foa. pa je v nas ^17 samih in je v tem da bi poHucnc : f'jS* negotovosti povzroc.le zaviram* na- t za jolstvo6in šolskih skrbni-ših borb iz strahu pred huis'm.» Foa je nato dejal, da »protislov-. ja v kapitalističnem razvoju prihajajo danes v delavski razred. Tudi najpomembnejša pridobitev podjetij ali najnaprednejši sektorji se lahko spremenijo v korporativne štev. Enako stavko je razglasil tudi sindikat SNADAS za isto razdobje. Sindikati ugotavljajo v svojem sporočilu, da bo stavka neizbežno vplivala na bližnje zrelostne izpite in tudi na premeščanje profesorjev, kar je že v zakasnitvi. S časom Študenta ameriške univerze v BerLeleyu v Califomiji sta se udeležila svečanosti podelitve diplom o-premljena s plinsko masko in čelado. Na svojevrsten način sta tako izrazila svoj protest proti Nixo-novi upravi, ki pošilja proti stavkajočim študentom rolicijo s pendreki in solzilnimi bombicami Socialist Housiak novi predsednik ZEZ PARIZ, 17. — Belgijski socialistični senator Georges Housiak je novi predsednik skupščine Zahodnoevropske zveze. Dosedanji pred- dati,’ da bodo delodajalci lahko na-sednik je bil Italijan Badini Con-! stopili tudi z drugimi ostrejšimi falonieri. sredstvi proti njihovim zahtevam. zaprte kroge, če politična volja si- , bo imela stavka negativne' posledi-stematično ne združi najnapred- 1 ' ” ’ ’ ' nejših slojev delavskega razreda z enotnostjo kategorije in razreda; drugače bo razkol med severom in jugom, med zaposlenimi in nezaposlenimi vedno večji in ga bo o-življala sama sindikalna politika. Na koncu je Foa dejal, da je treba napraviti konec pogodbeni politiki sindikalne enotnosti in sporazumeti se o dveh samih jamstvih: odločajo naj delavci in manjšine imajo pravico truditi se, da postanejo večine. Če si hoče vsakdo že vnaprej zajamčiti, da bo večina, je bolje ne govoriti o sindikalni enotnosti. Konfederalni podtajnik Dido je izjavil, da sta «realno gibanje delavcev in strateška linija, ki so jo enotno podp*rai sindikati, razbila politiko dohodkov in pozkus delodajalcev, da bi vključili pogajanja v okvirni sporazum. Zatem je dejal, da se CGIT tudi glede programiranja ne omejuje na obsojanje vzorcev, ki so jih do sedaj predlagale razne vlade. Vedno bolj narašča, zavest, da programiranje, če noče biti demokratično, ne more biti dobro hkrati za delavce in dei .JUjalce, temveč mora biti naperjeno preti velikim delo dajalcem, katerim mora postavljati pogoje za izb.io investicij, na slanjajoč se -ia dejanske in konkretne strukturalne reforme. Popoldne je med drugimi govoril tudi tajnik Luoiano Lama. Izjavil je, da gre konfederalna organizacija na »strogo preizkušnjo« obnovitve pogodb «z veliko mirnostjo in brez obotovaijanja«. Poudaril je, da hočejo delavci bistveno izboljšati svoje pogoje in svobodneje razpolagati s samimi seboj in s svojim prispevkom v proizvodnji. Zato bodo morale v prihodnjih bitkah imeti poglavitni poudarek zahteve: višje mezde, 40 ur, nove pravice v tovarnah. Nikoli ne bomo dovolj glasno vpili, da so v Italiji mezde prenizke. Lama je potem med drugim izjavil, da se morajo delavci zave- ce tudi na določevanje suplenc in namestitev. Predsednik vlade Humor je predsedoval v palači Chigi sestanku, na katerem so proučevali ukrep, ki se tiče statuta delavcev. Na sestanku so bili tudi podpredsedniki vlade De Martino, tajnik KL Piccoli, tajnik PRI La Malfa ter ministri za delo Brodolini, za pravosodje Gava in državne udeležbe Forlani. Po sestanku je minister Gava Izjavil časnikarjem, da so pregledali nekatere plati ukrepa in da se bodo jutri ponovno sestaili. Minister Brodolini pa je izjavil, da je na sestanku podal uvodno poročilo o ukrepu, sledila je diskusija glede načrta zakona. Po njegovem mnenju bodo na prihodnji seji ministrskega sveta, ki bo v četrtek, lahko proučili dokončno besedilo ukrepa. V poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o ločitvi zakona, ki se bo nadaljevala jutri. Popoldne pa bodo razpravljali o spremembah zakonika o kazenskem postopku. S tam v zvezi so danes na seji pravne komisije poslanske zbornice sprejeli številne spremembe. O tem bo jutri poročal v poslanski zbornici poslanec Vassalli. Tudi Albanija prisotna na sestanku v Budimpešti o mednarodnem pravu DUNAJ, 17. — Romunska tiskovna agencija «Agerpress» je sporočila, da se bo Albanija udeležila mednarodnega sestanka o evropski varnosti, ki bo v Bukarešti od 26. do 28. junija in na katerem bodo prisotne številne delegacije zahodnih držav in članic varšavskega pakta. Razgovor v Bukarešti, ki se ga bodo udeležili predvsem izvedenci v mednarodnem pravu, prireja romunska zveza za mednarodno pravo in za mednarodne odnose. metnega predlog, o odložitvi zasedanja centralnega komiteja, ki ga je postavil Tanassi in ki je med raznimi utemeljevanji izrecno navedel, da se ne sme prejudicirati izid deželnih volitev na Sardiniji s prenagljenimi ali negativnimi rešitvami. Politični urad KPI je v svojem poročilu poudaril, da je proučil izid deželnih volitev na Sardiniji in ugotovil, da je komunistična stranka obdržala svoje glasove in sedeže s prejšnjih deželnih volitev. Toda je nekoliko nazadovala v primerjavi z izidem političnih volitev maja 1988, in v odstotku tudi v primerjavi z letom 1965. Levičarske in avtonomne sile v celoti niso sicer dosegle pozicij iz leta 1968, vendar so okrepile svojo navzočnost v deželni zbornici. La Malfa je dejal, da izid volitev na Sardiniji kaže splošno volilno napredovanje republikancev. Dodal je, da sc republikanci skupno s sardinskimi avtonomisti dobili 50 odstotkov glasov več kakor lani. Dodal je, da so se republikanci prvikrat udeležili volitev na Sardiniji z iastnim znakom. Vodstvo PSIUP je po svojem današnjem sestanku objavilo sporočilo, v katerem izraža zadovoljstvo z novo uveljavitvijo stranke na sardinskih volitvah, kjer so od prejšnjega enega sedeža prešli na tri. Dodal je, da uveljavitev stranke omogoča levici povečanje svojega predstavništva v sardinski deželni zbornici. Ta okrepitev levice je še pomembnejša, ker se je dosegla v velikih težavah. Med drugim je v poročilu tudi rečeno, da iz izida teh volitev izhaja nujnost pospešitve borb za enotnost tudi na Sardiniji, da se začnejo od spodaj ustvarjati pogoji za levo alternativo V pripravah za zasedanje cen- tralnega komiteja PSI je podtajnik stranke Bertolli imel pogovor z De Martinom in Giolittd.jem. Na vprašanje, ali je verjetna kratka odložitev seje centralnega komiteja, ki je bila sklicana za ponedeljek, je Bertolli odgovoril časnikarjem: »Menim, da vprašanje odložitve centralnega komiteja ni vprašanje velike važnosti. Ne razumem razlogov za odložitev. Problemi stranke so tisti. Iti so; dokumenti so bild že predloženi prejšnjemu centralnemu komiteju. Zaradi tega sem mnenja, da mora centralni komite na svojem prihodnjem sestanku preveriti politična stališča in nato iskati sporazum za upravljanje stranke. Poslanec Giuseppe Amadei, ki pripada struji Riruiovamento, je dejal, da morebiten predlog za odložitev centralnega komiteja, ni »niti resen niti koristen in torej nesprejemljiv«. Giolitta je izjavil, da njegova struja ne bo zahtevala odložitve. Ariosto pa je časnikarjem izjavil, da je po njegovem pozitivna možnost kratke odložitve centralnega komiteja, «ker ne bi menjal bistva vprašanj, toda ni omogočil dodaten čes za razmišljanje«. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Mario Zagari pa je izjavil: »Izvolitev Nenoija za podpredsednika socialistične internacionale in uspeh PSI na sardinskih deželnih volitvah sta druga dva dogodka, ki bi morala svetovati mnogo previdnosti vsem socialističnim strujam. Zato sem mnenja, da vsakdo, ki namerava povzročiti nove bolestne razkole, bi moral razmisliti o dejstvu, da visoko mesto, ki je kongres socialistične internacionale ponudil italijanskemu zunanjemu ministru, pcmemi u-speh same zunanje politike vlade leve sredine«. Dalje je Zagari izjavil, da volitve na Sardiniji dokazujejo zaupanje v enoten socialnem in da sedaj »morajo demokristjani in komunisti in ne samo socialisti pokazati, kakšna je njihova osnovna tendenca«. Član vodstva PSI Roberto Pal-leschi je izjavil, da člani struje Rinnovamento in avtonomistične desnice še dalje grozijo z razkolom, češ da bi hotela nova večina men ati politiko siranke proiti levi sredini. Dejansko pa bi samo razkol v socialistični stranki lahko likvidiral levo sredino. Predstavnik skupine, Preseoza Social.sta, ki jo vodi Mancini, je objavila izjavo, v kateri pravi,, da povečanje socialističnih glasov na Sardiniji pomeni priznanje in nagrado sposobnosti stranke. ZAR in Albanija priznali ZKV Juin^a Vietnama KAIRO, 17, — Radio Kairo je sporočil, da je egiptovska vlada sklenila priznati začasno revolucionarno vlado Južnega Vietnama, Do sklepa je prišlo na sestanku višjega izvršnega komiteja arabske socialistične zveze, ki je bil včeraj v Kairu pod predsedstvom Naserja. Albanska tiskovna agencija pa je danes sporočila, da tudi Albanija priznava ZRV Južnega Vietnama kot edino zakonito vlado ter smatra stalno zastopstvo FNO v Tirani kot uradno diplomatsko predstavništvo nove vlade. V zvezi z nezaupnico, ki je bila včeraj izglasovana v sajgonski predstavniški zbornici proti vladi Tran Van Huonga, so danes v saj-gonskih vladnih krogih izjavili, da vladni predsednik Huong ne misli zaradi notranjih težav podati o-stavke. V istih krogih so povedali, da je Huong ukazal ukiniti vse časopise, ki bi objavili tovrstne vesti. V Camberri je danes avstralski zunanji minister Gordon Freeth izjavil, da bi Avstralija ne imela nobenih pomislekov, če bi sajgonski režim dovolil južnim Vietnam- , cem, da izvolijo v vlado komuniste. IZ RAZPRAVE 0 PREDAVANJU S. ŠTOKE O URBANISTIKI Različna stališča o gradbenih omejitvah v tržaški okolici V razpravo so posegli D. Kodrič, dr. Agneletto, dolinski župan Lovriha, prof. Pahor in dr. Vremec Kot smo že napovedali, objavljamo danes razpravo, ki se je razvila po predavanju časnikarja S. Štoke o urbanistični ureditvi in regulacijskem načrtu, ki ga je imel pretekli teden v krožku za družbene in politične vede «Pinko Tomažič*. Prvi je govoril Dušan Kodrič, ki je poudaril predvsem to, da morajo biti regulacijski načrti izdelani tako, da upoštevajo vse komponente gospodarskega, socialnega, kulturnega in demografskega razvoja mesta in občine, kakor tudi bodoči gospodarski in socialni napredek. Dušan Kodrič je ugotovil, da preživlja tržaško gospodarstvo in zlasti tržaška industrija veliko krizo, da pa ima Trst kljub temu možnost, da se v bodočnosti razvije kot mednarodno trgovsko in prometno središče. Naše mesto, je dejal Kodrič, je zraslo in dolga leta živelo s podonavskim zaledjem. Zato je menil, da ni rečeno, da se ne bodo sedanji pogoji spremenili in da ne bo Trst igral ponovno svojo naravno vlogo. Poleg tega pa je še dejal, da je graje vredno dejstvo, da smo bili prav Slovenci neupravičeno odsotni pri obravnavi in sestavi tržaškega regulacijskega načrta, saj imamo pravico, da v tem pogledu lahko kaj povemo. Za njim je zelo dolgo govoril odvetnik Branko Agneletto, ki je najprej poudaril, da so taka srečanja, kot je bilo to predavanje, zelo koristna, ker je potrebno, da se o tako važnem vprašanju razčistijo pojmi in stališča in da vsakdo pove svoje mnenje, da se vsestransko zaščitijo koristi Slovencev. Potem ko se je vprašal, ali mesto po. trebuje zeleni pas in kmetijsko področje, je dejal, ali je sploh mogoče, da se hoče z regulacijskim načrtom zaščititi samo meščan, da bo lahko imel na razpolago za svoje nedeljske izlete velike zelene površine v bližnji mestni okolici s tem, da se oškoduje slovenski kmet. Dr. Agneletto je poudaril, da govori kot občan in kot Slovenec in je ugotovil, da Slovenci živimo strnjeno predvsem v vaseh na Krasu. Po njegovem mnenju regulacijskih načrtov ukvarjajo sapa občinski regulacijski načrt in mo strokovnjaki in izvedenci in da popravki, ki jih je vnesla deželna uprava k regulacijskemu načrtu, omejujejo gospodarski razvoj našega kmeta. Dejal je, da zemlja na Krasu ni za kmetijstvo in da tudi če bi bila, ni delovnih moči, ki bi jo obdelovale, ker je znano, je poudaril dr. Agneletto, da še posebno mladina noče delati na zemlji. Najeti delovno silo za obdelavo zemlje pa se po njegovem mnenju ne izplača, ker je predraga. Nato je dr. Agneletto dejal, da zemljišč, ki so vključena v ze leno področje, ni mogoče prodajati in je pri tem poudaril, da hi bilo treba zahtevati, da se našemu kmetu omogoči, da lahko proda, ali si sezida hišo na svoji zemlji z odpravo sedanjih omejitev. Pri tem je omenil nevarnost, da bodo lahko kapitalistične družbe, ki imajo mnogo denarja, pokupile velike površine zemlje na Krasu, ki je sedaj vimkulirana, po nizki ceni, ker trenutno ni uporabna za gradbene namene in da bodo potem le našli način, da jo bodo lahko gradbeno izkoristili. Zato predstavljajo zanj omejitve, ki jih določa regulacijski načrt, oziroma ki jih je vnesla deželna uprava, večjo nevarnost za izgubo slovenske zemlje, kot če bi teh omejitev ne bilo. Sklicujoč se na ugotovitev predavatelja, da je deželna uprava o-mejila gradnje tudi v obalnem pa su od Barkovelj do meje z na-brežimsko občino, je dr. Agneletto dejal, da itak zemlja na tem področju ni veT slovenska. V zvezi z ugotovitvami Dušana Kodriča o gospodarskih perspektivah mesta, je dr. Agneletto dejal, da se s tem ne strinja in da so samo sanje misliti, da bo Trst ponovno pridobil zlasti trgovinski promet iz Podonavja, ki se je v zadnjih časih usmeril predvsem na jugoslovanska pristanišča, da v Jugoslaviji povezuje svoja jadranska pristanišča z novimi železnicami hi cestami, kar jasno dokazuje, da bo Trst izločen kot posredovalec med podonavskimi državami in čezmorskimi deželami. Dolinski župan Dušan Lovriha je v svojem posegu govoril tudi o nekaterih izkušnjah, ki si jih je pridobil, ko so sestavljali nov regulacijski načrt dolinske občine. Dejal je, da se na žalost s sestavo so delavci in kmetje, ki so nepo sredino ali posredno prizadeti, popolnoma odsotni pri obravnavi tega važnega vprašanja. Nato je dolinski župan zavrnil trditve dr. Agneletta, da kmetijstvo na Krasu in pri nas na sploh nima nobene možnosti razvoja. Dušan Lovriha je poudaril, da prav ugotovitve dr. Agneletta, da nima Trst pogojev za gospodarski raz voj, tem bolj opravičujejo potrebo, da si naši ljudje ohranijo zemljo in jo obdelujejo, da se ne bodo znašli jutri brez dela in brez zemlje. Kot primer, kako je kmetijstvo donosno tudi v naših razmerah, zlasti upoštevajoč dejstvo, da imajo kmetje zraven velik trg kot je Trst, je omenil vas Gročano, kjer so si kmetje v povojnih letih izredno opomogli in so skoraj samo z živinorejo dosegli spoštljivo življenjsko raven, si obnovili hiše itd. Poleg tega je omenil tudi precej primerov v Miljskih hribih in drugod na Tržaškem, ko so delavci, ki so imeli nekaj zemlje doma, nekateri pa so jo celo kupih, zapustili delo v tovarni in se lotili kmetijstva, ki jim daje večji dohodek kot tovarna. Prof. Samo Pahor je najprej dejal, da se strinja z dr. Agnelet-tom, da Trst nima pogojev za gospodarski napredek. Glede primera, ki ga je navedel dolinski župan o razvoju kmetijstva v Gročami, je prof. Pahor poudaril, da ne moremo iega primera posplošiti, ker ima ta vas izredno ugodno lego, kakršne ni najti drugje na našem Krasu. Po njegovem mnenju imamo pri nas velike težave za razvoj živinoreje in kmetijstva predvsem zaradi razdrobljenosti posestev. Zato bi imela lahko živinoreja možnost razvoja, le če bi prepričah lastnike, da se vključijo v večjo organizacijo za izkoriščanje zemlje. ' Toda glavno vprašanje v tej razpravi je to, ah naj se dovolijo na Krasu velike gradnje in namestitev industrije, ah ne. Pri tem se je prof. Pahor vprašal, kako je to možno zavreti. Menil je, da se je težko zoperstaviti razvoju, da pa bi bilo treba za ohranitev Slovencev v naši okolici najti u-strežne oblike, ki bi zagotovile njihov narodni obstoj tudi v primeru večje naselitve prebivalstva drugega jezika na Krasu. Potem ko je v ............................. PO ŽELEZNIŠKI NESREČI NA PROGI PALERMO-MESSINA • Ut - . ■ ■ Močan požar onemogoča gasilcem odstranjevanje razbitin vlakov Našli so še dve trupli pogrešanih žrtev: poštnega uradnika in vseučiliškega študenta iz Palerma - Ogenj neti razliti katran omenil določitev gradbenih področij na 100.000 kv m v gornji tržaški okolici, kjer se gotovo ne bodo naseljevali Slovenci, je prof. Pahor poudaril, da je treba pri tem skrbeti, da v skladnem razvoju ne pride do asimilacije. Dr. Vremec je najprej povedal značilen primer o postranskem zaslužku, ki ga lahko nekdo ima. Dejal je, da on sicer prodaja kulturo, da piše članke za nekatere časopise in da pri tem svojem delu in poslanstvu zasluži morda, največ do 150.000 lir v enem letu. Po drugi strani pa, da pozna delavce, ki imajo tudi nekaj kmetije in s -tem prostranskim delam zaslužijo samo za vino po 450.000 do 500.000 lir na leto. O-memil je nato, da se poklicno u-kvarja s kmetijskim vprašanjem in da je zato tudi v neposrednem stJku s kmeti. Zato je dir. Vremec poudaril, da moramo najprej pomisliti, kako obdržati naše ljudi na zemlji In v svojem rojstnem kraju. V zvezi s tern je obžaloval, da se naši ljudje v oko-lici premalo ukvarjajo s turizmom in da ne izkoriščajo raznih prispevkov, tako za turistične kot za obrtniške dejavnosti. V tem primeru, je dejal dr. Vremec, bi se lahko dalo razširiti na naš Kras deželni zakon o turizmu, ki velja za Kami jo, na osnovi katerega dobijo lastniki hiš visoke prispevke za obnovitev hiše in za ureditev sodobnega stanovanja za oddajo sob turistom. Glede kmetijstva pa je dr. Vremec ugotovil, da ni res, da pri nas ni pogojev za razvoj te gospodarske veje, ter da imamo na našem področju cele predele, kjer se ljiudje postransko ukvarjajo s kmetijstvom in kjer je ta njihova dejavnost donosna. Zato, je dejal dr. Vremec, je treba to dejavnost vsestransko podpirati. Potem ko je pritrdil ugotovitvi dolinskega žuipana, da je precej delavcev v miljski občini zapustilo tovarno in se odločilo za kmetovanje, je dr. Vremec opozoril še na cvetličarstvo, ki se je v nekaterih vaseh že precej iazvilo in ki je prav tako donosna kmetijska veja. Zatem je dejal, da deželni in državni zakoni določajo prispevke tako za razvoj živinoreje kot drugih kmetijskih vej, da kmetijske ustanove in organizacije prirejajo vsako leto tečaje in da se lahko vsakdo, tudi mlad slovenski človek, ki ima nekaj zemlje, dobro izuči in koristno obdeluje svojo zemljo. Dr. Vremec se je nato sklicevai na ugotovitve nekaterih udeležencev razprave, da obstaja nevarnost, da bo vedno več ljudi izgubilo delo v mestu in da prav ta nevarnost narekuje, da se ohrani kmetijska dejavnost, če ne bomo skrbeli za to, je dejal dr. Vremec, obstaja nevarnost za poitalijančevanje naših krajev. Zato .se- je odločno zavzel za ohranitev slovenske zemlje, kar pomeni tudi o-hramitev našega slovenskega človeka in kar je tudi najtesnejše povezano z zagotovitvijo službe slovenskim učiteljem. Tudi na to, je dejal dr. Vremec, je treba resno pomisliti. Cim več slovenskih ljudi bo zapustilo zemljo, tem večja nevarnost bo, da se bodo utapljali italijanskem svetu in da bo zaradi tega tudi vedno manj otrok v slovenskih šolah, kar pomeni tudi manj učiteljskih delovnih mest. Razpravo je zaključil predavatelj, ki se je najprej zahvalil vsem prisotnim in še posebno tistim, ki so se udeležili razprave. Steka je dejal, da so nekateri prisotni u-gotovili nevarnost, ki obstaja določitvijo gradbenih področij na 100.000 kv. m. To določilo, je u-gotovil predavatelj, predstavlja nevarnost, kot so tudi omenili nekateri prisotni, za pokupovanje slovenske zemlje po velikih finančnih družbah zb gradnjo novih naselij v slovenski okolici. Zato je dal predlog, naj bi o tem vprašanju seznanili vse slovenske občin ske svetovalce in naj bi jih zaprosili za posredovanje pri občinski upravi, da se to določilo primemo spremeni. Pomembna vloga OZN v mednarodnih odnosih Ta vagon so po dolgih težavah odstranili s pomočjo močnega lokomotorja V »rtlfam Podoru P*M <««».-JM*™* ■““-‘Tjaš, trs Antonio« na progi med Messimo in precej pošte in tudi dragocenosti Palermom, v katerem je v nedeljo prišlo do strašnega trčenja dveh vlakov, enega potniškega in druge- in vrednostnih papirjev, za katere pa poštna uprava noče povedati, koliko jih je bilo. Gasilci, ki so ga v 'sestavi katerega je bilo več vdrli v poštni vagon so v njem ° ’ , tu ______i____ «wvj^vuuvo iina/i. cistern s katranom, se je včeraj zvečer nenadoma vnel požar. Iz tunela, v katerem že dva dni nestrpno delajo gasilci iz vseh okoliških večjih centrov v upanju, da bi iz sestave obeh vlakov, ki sta se pri trčenju prepletli, izvlekli morda še kakega ranjenca ali pa vsaj trupla pokojnih, katerih sorodniki v žalni obleki in jokaje čakajo pred odprtino, se vije gost čm dim, ki gasilce duši in jim onemogoča reševanje. Iz Palerma, Messine in drugih mest so prihitela ojačanja in avtomobilske brizgalne vode in drugih penečih gasilnih sredstev. Vendar pa vse kaže, da bo nadaljevanje dela zelo težavno in da požar še dolgo ne bo pogašen. Upoštevati je treba pri tem, da se je pri trčenju prebilo nekaj vago-nov-cistem * tekočim katranom, ki ga je brv,črnilo po vagonih potniškega vlaka. Včeraj so gasilci delali na progi ves dan. Kljub temu, da ni upa nja za preostale potnike, ki so jih našli mrtvega tudi poštnega uradnika Framcesca Salva iz Palerma, zraven njega pa zagonetno osebno izkaznico nekega francoskega državljana, kd ga pa v vagonu ni balo. Domnevajo, da gre za osebno izkaznico, ki jo je po vsej verjetnosti omenjeni francoski državljan Roger Pierre Tacboires iz mesteoa Asnderes v vlaku izgubil in jo je Salvo našel. Med prepletenimi ko-vinastimi deli potniškega vlaka so gasilca izvlekli še drugo žrtev strašne nesreče, uradnika kmečke blagajne, 26 let starega vseučiliškega študenta Claudda Fizauilia. Skrotovičeno in hudo iznakaženo truplo mladega moškega so kmalu nato identificirali bratranci, ki so čakali že drugi dan pred vhodom v predor. Potniški vagon v katerem so našli mladega uradnika so gasilci z velikimi težavami odvlekli s pomočjo velikega lokomotorja. Večkrat so morali posamezne ko-vinaste dele razbitega vaeona privezati s jeklenimi žicami, ker so drsele ob stenah železniške- označili za domnevno mrtve, mora- ga predora in trgale kable. Ko so jo oddelki čimprej očistiti progo odvlekli omenjeni vagon potniške- vagona vdreti v naslednji del predora in dalje v tretji vagon potniškega vlaka. Pri tem so si pomagali z električno žago izpod katere je prišlo nekaj isker, ki so vnele plin, nastal po trčenju vlakov v skoraj nepredušnem prostoru med obema vlakama. Plameni so oplazili vagone Oblite s katranom, ki so se vneli in pregnali z dušečim plinom gasilce, ki bodo po vsej verjetnosti morali počakati na konec požara. K sreči so nekaj ur prej z istim lokomotor jem odvlekli cisterno katrana, sicer hi požar trajal lahko tudd teden dni. Na kraj nesreče je prišel tudi državni pravdnik iz Messine, dr, Rocco Scttsca, ki bo izprašal predvsem vse člane železniške posadke na postaji v Miilazzu. Po vsej verjetnosti bo državni pravdnik izdal zaporni nalog za poveljnika posta je v Castroreale, 50 let starega Giuseppa Venuta, ki je takoj po trčenju vlakov izginil neznanokam Domneva se, da je Venuto pozabil obvestiti svojega kolego ob vhodu v predor na drugi strani, da prihaja potniški vlak z veliko zamudo. Na ta način je na isti progi v nasprotni smeri prihajala dvojica vlakov, zaradi trčenja katerih je sedaj železniška proga Messina- nostne skupnosti na Koroškem, s čimer bi prireditev samo pridobila, prav tako pa bi bilo s tem še bolj poudarjeno sožitje na stičišču treh dežel in treh kultur. Preiskava o igralnicah v Rimu Caterina Caselli v obleki, ki jo je za njo nalašč ustvarila modna kreatorka Pola Davitti za film, ki ga bo Caselli pričela snemati v Hollywoodu. Caselli je prvikrat pred filmsko kamero, dobro pa se je odrezala v zadnji televizijski oddaji iiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilil V Celovcu se je začel teden srečanja Sodelujejo umetniške, glasbene in folklorne skupine iz Koroške, Slovenije ter Furlanije - Julijske krajine CELOVEC, 17. — V Celovcu se , pa da prireditelj ni povabil k soje včeraj začel tako imenovani «te- j delovanju tudi kakšne kulturno - u-den srečanja*, ki je v bistvu raz- i rnetniške skupine slovenske narod-širjeni že tradicionalni folklorni fe- 1 stival. številne prireditve, srečanje in simpozije v okviru tega tedna organizirata skupno mesto Celovec in celovški radio, po zamisli ravnatelja celovškega radia prof. Goričnika pa naj bi postala to vsa. koletna prireditev, ki bi združevala ustvarjalne in reproduktivne umetnike številnih dežel, predvsem pa Koroške, Slovenije in Furlanije -Julijske krajine. Teden srečanja se je začel včeraj s simpozijem skladateljev, na katerem razpravljajo o--različnih vidikih sodobne glasbe. Iz Slovenije sodelujeta na simpoziju skladatelja Ivo Petrič in Dane Škerl. Prvi dan simpozija je zaključil koncert ljubljanskega ansambla «Slavko Osterc*, na katerem so izvajali dela slovenskih skladateljev. Drugi dan simpozija pa je zaključil koncert moderne avstrijske glasbe. Literarni seminar, ki bo trajal prav tako dva dni in na katerem bodo razpravljali o številnih problemih sodobne književnosti, se bo končal v četrtek, ko se bodo predstavili posamezni književniki s svojimi deli. Folklorni festival kot osrednja prireditev tega srečanja se bo začel v petek zvečer s koncertom narodnih pesmi v dvorani celovškega radia. Nastopili bodo razni vokalni ansambli iz Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Glavna prireditev pa bo v soboto zvečer v veliki dvorani Doma glasbe, kjer se bodo tri dežele srečale v pesmi, glasbi in plesu. Iz Slovenije bosta na festivalu sodelovala Kulturno - umetniško društvo France Marolt ter ansambel Gorenjci, številne skupine pa so prijavljene tudi iz Furlanije - Julijske krajine in iz Koroške. Žal RIM, 17. — Danes se je v Rimu nadaljevala preiskava v zvezi s tajnimi igralnicami, v katero je zapleten namestnik rimskega kve-storja Nicola Scire. Danes je prišlo do dramatičnega pričevanja kvestorja, ki je povedal, da je vedel za igralnico že enajst dni preden so jo zaprli in da ga je o njej obveščal obtoženi policijski funkcionar. S tem se seveda odpira no-vo vprašanje, zakaj je rimski kve-stor čakal enajst dni, dokler ni potrdil te bistvene okoliščine. Savojska princeza se bo poročila Umrl je zaslužni borec Josip Bolje-Jamnik V Hruševici pri Štanjelu je v 68. letu starosti umrl po vsej Primorski znani in zaslužni borec za svobodo Josip Bolje-Jamnik. Ni to še starost, ko se umira, toda vse je odvisno marsikdaj od tega, kako je človek živel. Kjer je bilo mnogo trpljenja, mnogo naporov in tegob, tam ni običajno dolgega življenja. In Jamnikovo življenje ni bilo postlano z rožicami. Njegovo življenje je bilo od prvega dne težak in naporen boj: boj za obstanek, boj za pravico in svobodo. Bil je delavec in Slovenec, bil je mož naprednih misli in višje razvite razredne zavesti, že zgodaj je razumel, kakšna je pot do svobode človeka in kakšna je pot do pravice teptanega ljudstva. Tega se je zavedal in po tem se je ravnal. Ni računal in ni čakal, marveč se je mlad pridružil onim, ki so z aktivnim delom, stalnim tveganjem in zanesljivo zvestobo svojim idealom ter obveznostim izpolnjevali svojo dolžnost borcev za narodne tn splošno človeške ideale. In pri tem je vedno kazal še zlasti eno izredno dragoceno lastnost: bil je skromen in prisrčen, tih in toplo človeški v svojem osebnem življenju in v svojih odnosih do ljudi. Takega se spominjamo še prav posebej iz dni našega narodnoosvobodilnega boja, v katerem je sam odigral zelo pomembno vlogo. Takšen, tovariš Jamnik, razum- PARIZ, 17. — Gabriella di Savoia se bo poročila v soboto s cerkvenim obredom s plemičem Robertom De Baklayjem. Civilna poroka je bila izvedena v ozkem okviru, cerkvena pa bo dokaj svečana in so na njo povabili petsto povabljencev, čeprav sta oba «mlado-poročenca* že ločenca in se ne bi smela po cerkvenem pravu ponovno poročiti. V gradu Balsan bodo v petek zvečer priredili večerjo za povabljence in bo prisotna celotna savojska družina: Vittorio E-manuele, Maria Pia, Maria Beatri-ce ter številni strici in tete. Urad ne vesti ne govore o «Titti», ki je še vedno v bolnišnici po zadniem poskusu samomora Princ Raner in princeza Grace di Monaco sta zagotovila, da se bosta udeležila cerkvene slovesnosti. Organizacija združenih narodov se je med svojim obstojem in delom uveljavila kot zelo pomemben faktor mednarodnih odnosov. V nadaljevanju svojega dela je omogočila uskladiti napore za ohranitev splošnega miru za osvoboditev narodov in človeka, kakor tudi za poglobitev enakopravnega sodelovanja med narodi. Združeni narodi so nedvomno mnogo prispevali k razvoju mednarodnih odnosov in poštah so nezamenljiv mednarodni instrument na poti k splošni osamosvojitvi in napredku. V Združenih narodih se kaže stvarnost mednarodnih odnosov in zato je razumljivo, da od njih ni mogoče pričakovati več, kakor so želje in pripravljenost samega članstva in kar objektivne možnosti dopuščajo. Zaskrbljenost vzbuja to, da Združeni narodi v izpolnjevanju svojih odgovornosti niso dovolj učinkoviti. Glavni vzrok takega stanja je treba bržčas iskati v obstoječih pridržkih velikih sil nasproti Združenim narodom in v njihovem prizadevanju, da se svetovna organizacija pri obravnavanju važnih odprtih mednarodnih problemov obide. K temu v veliki meri prispeva tudi pomanjkanje dobro organizirane akcije vseh drugih članic, ki so bistveno zainteresirane in ki zahtevajo večjo vlogo Združenih narodov. Žarišča vojnih spopadov, ki pretresajo svet, niso na dnevnem redu OZN ali pa samo formalno figurirajo na njem. Kljub temu, da največ dežel odločno nastopa proti uporabi sile v odnosih med državami, Združeni narodi niso mogh obrzdati vsake agresije ah odstraniti posledic uporabe sile v poravnavanju mednarodnih sporov, kot je okupacija tujih ozemelj. Pa tudi problem razorožitve, sila važen za nadaljni razvoj mednarodnih odnosov, v Združenih narodih nima mesta, ki ga zasluži: na splošno je čutiti pomanjkanje moči in učinkovitega vpliva OZN, njenih odločnejših ukrepov, da se ohrani mir za vse narode in da se doseže spoštovanje neodvisnosti in suverenosti dežel. Nevezane dežele vidijo v Združenih narodih svojo življenjsko o-poro. Vse dosedanje njihove akcije so težile za krepitvijo vloge ZN. Konferenci nevezanih dežel v Beogradu in Kairu sta zelo močno pokazali prizadevanje, da se okrepi in poveča vloga svetovne organizacije. Sklepi teh dveh konferenc so pravzaprav kvalitetno prispevali k razširitvi aktivnosti Združenih narodov. Po smotru politike nevezanih' dežel in nenehnem zavzemanju pristašev te politike je treba razumeti vzpostavitev takih odnosov med državami in narodi, ki bi temeljih na popolnem upoštevanju načel ustanovne listine. Zato je razumljivo, da ie tudi tekoča aktivnost nevezanih dežel v marsičem usmerjena prav v iskanje možnih poti za večjo dejavnost in vlogo svetovne organizacije. Radikalni posegi v pogiedu njenih struktur in funkcij v tem času niso najustreznejša pota za krepitev vloge Združenih narodov. V sedanji konstelaciji mednarodnih odnosov takšna prizadevanja lahko slabe OZN. To pa nikakor ne izključuje potrebe po neodložljivem razvozlavanju problema njene univerzalnosti, ker gre v tem primeru za odstranitev obstoječih velikih pomanjkljivosti v njeni strukturi. Za vlogo Združenih narodov je ogromna škoda, da ne deluje v njih I/udska republika Kitajska, katere pomembnega mesta v mednarodnih odnosih ni več mogoče igno rirati. Stvarni prispevek h krepitvi v ge Združenih narodov in povečanj njihove učinkovitosti ne morf,mh dosežen samo z izražanjem do želja in z deklaracijami. Ne zadostuje samo v deklaraci.ah ponov uveljaviti načela ustanovne listine Združenih narodov. Treba je tras rati pota in storiti praktične ukr pe, ki bodo prispevab k ustvaril pogojev za popolno upoštevanje^ uporabo teh načel v odnosih ni državami in narodi. To je niog samo z nepretrgano akcijo m osnovi dogovorjenega programa. Obstoječe pridržke velikih sil na sproti Združenim narodom bi on mogoče odstraniti ali vsaj mo' ficirati z združeno akcijo n111?, dežel. Ne gre za konfrontacijo, marveč za konstruktivno prizaa vanje, da bi prek sodelovanja vse < velikih in malih, našli na.boljs pota za krepitev vloge svetova organizacije. Velike sile ne smej* prezreti teženj in prizadevanj gih dežel v Združenih narodih. Na' vsezadnje, Združeni narodi, čepra na mnogih področjih mednarodn ga življenja premalo učinkovini niso in tudi ne smejo postati i strument politike velikih sil. spoznanja nedvomno razširjajo pm" store in napore, katerih smoter 3» krepiti aktivnost Združenih naro-dov. Politična akcija nevezanih d®* za usposabljanje in učinkovitej vlogo Združenih narodov je 1®“® plodovita samo, če temelji na no začrtanem programu in če tea za razširitvijo aktivnosti Združb nih narodov v temeljnih vPraSl njih sedanjega sveta. Ne zadostuj« ukvarjati se z gašenjem požar° ne glede na to, koliko učinkovi to delamo. Potrebni so napori z nadaljnje povečanje vloge sveto ne organizacije v obrambi mir na osnovah in v okviru ustanova listine, z izpopolnjevanjem met nizma za mirno poravnavanje SP” rov, z zboljšanjem sistema uih po v za zaščito neodvisnosti in va nosti dežel, kakor tudi s P0^0^. vijo najširšega enakopravnega s°' delovanja mea deželami. o biti Akcija nevezanih dežel mora u trajna, kar predpostavlja skup dogovarjanje in sproženje inicia in predlogov. Nevezane dežele s ve ne smejo delovati kot zap*. klub, marveč nasprotno, odpira morajo najširše možno sodelovanj z vsemi drugimi članicami, - ^ zanimajo za določena vprašanja ki so pripravljene na konstrukt no akcijo. Tekoči stiki in napori nevezanjjj dežel so temelj za prepričanje. ^ so te dežele odločene, da s® ■ medsebojnimi posvetovanji razpoložljiva pota za nenehno . • delovanje za krepitev vloge Za . Ženih narodov. Bližnji jubilej u „e priložnost za nove pobude. «0tok roš» pred državnim svetom . /j#- RiM, 17. — Državni svet Je nes oorabnaval spor o rušitvi tona rož*, do katere je Pr*“°’H)et-so zgradili pred Riniinijem u s0. ni otok, ki naj bi služil z® ^ tavljanje moči morskih val°v po mnenju obrambe — ali za jve-tapstvo in celo hujše zadeve. v. da gre trenutno za izključno P je na vprašanja in za obtožbe, t. je hotelo ustvariti radijsko P^jjj sko postajo, ki so jo preP motorni čolni lokalne obalne že, pri čemer je priš'o do P^oflC8 obleganja natakarja in natak v «topie.su*. ki se ■>“ --,, T , u ^ j_ ..riTll v noAtnl vaeon Je sedaj železniška proga Messina- l a sen, iuvutis juumv, icmuhi- ^u fS iTS Palermo prekinjena ta se na njej Ijivo, ni mogel, da bi ne bil med ar-—- - priklopih prva stva. Septembra in oktobra tega leta je že vodil prve sestanke OF na Krasu, v Kobjeglavi, Koprivi, Kosoveljah, Lukovcu, Kobdilju. Kasneje je postal komisar vipavske čete, prvega kraškega bataljona, tretjega bataljona Kosovelove brigade, zatem namestnik komandanta južnoprimorskega odreda, nato komisar idrijskega in kasneje istrskega vojnega področja. Bojeval se je po vsej Primorski, na Krasu, na Vipavskem, Goriškem, Tolminskem — m Čavnu, na Stolu in Kolovratu, povsod. Po vojni je opravljal mno ge odgovorne politične naloge in ni miroval, dokler ga ni bolezen primorala, da se je skromno umaknil v tiho kraško vasico Hruševico, kjer je ves srečen in vesel sprejemal vse, zlasti svoje stare bojne tovariše, ici so ga, kadar so le mogli, obiskali. Tiho in mirno odhajajo stari revolucionarji, borci narodnoosvobodilnega boja, s čistimi računi in z mirno vestjo spričo nesebične in požrtvovalno opravljene dolžnosti. V njihovem življenju je običajno bilo le malo osebne sreče in ugodja, pač pa polno naporov, tegob in pelina. Zato ostane spomin nanje kot spomin na ljudi, ki so za druge žrtvovali vse. Tak ostane spomin tudi na Jamnika, hrabrega borca j za delavske pravice, zvestega sinu J svojega majhnega slovenskega ljudstva in toplega, nadvse prisrčnega in dobrega člove2 }n sprejem sklepov, ki naj «o)5, 'n njena društva še bolj uspo->-3° za delovne ndoge. je dejal 9 drugim: Hanzi Weiss predsednik Slovenske prosvetne zveze Iz Celovca ----j bi želel poudariti, da SKGZ vašo organizacijo, med temeljne organizacije Narodno obrambne politike. V to!. vidi neposredno zvezo z na-C^.toi celicami po vaseh, pred-in mestih. To nalogo na-te“valca živih stikov z našim člo-«1 to mora SPZ še okrepiti, da tC‘9hko opravljala svojo drago-. delo mobilizatorja slovenskih M ki izpričujejo svojo narod-kJrttoUiost v teh krajih in da - tornajo na svoja ramena vse torno sii narodno političnega, ^-nega in tudi rekreacijskega hjfl, ki sodijo rr::d pogiaivitne >ike naše nadaljnje bitnosti. **m svujstvu se društva SPZ, Pogos.eje soočajo z resnimi livnimi težavami ter je zato jjto razumljivo, če se pojavlja-Ipfcnja o potrebi usklajevanja jj-Ob iskanju enotno-ti dela in skupnega nastopanja, skrat-u^keijske enotnosti, kadar so za iSk* dejavnost dozorel'.' razmere, da je takšna politika zdra-takšen prime.' so nam v**1 Standrešoi s proslavo stolet-Svoje čitalnice, lahko pa se d primeri še dogodijo, če nas poznanje o nuji takšne oblike |h° obrambne enotnosti pri-* na skupna stališča v posa-"h in točno določenih in dogodili primerih.* ko je ugotovit, da se po-V? SPZ preverja vsak dan zno- n -'i l, preverja vsak dan zno ^konkretnih dejavnostih, je na- ^ Oljenje naše manjšine je izred-t ^Pleteno, saj imamo opraviti strank, volilnih grupacij in bi^id se pojavljajo znotraj sku-t&opraiviiti imamo z oblastmi in k. in itooifa fotliti ra C?j,>;lajo. Spričo vsega toga je a samo takšna borba manj-V W se vodi na široki fronti L slovenskih sil na osnovi kon-vprašanja. Naša zveza, Po pozdravu in željah za uspešno delo je dejal med drugim: »Naša želja pa je tudi ta, da bi ob prizadevanju za dosego naših narodnostnih pravic bili čimbolj uspešni. Saj je to naša skupna težnja, ki nas povezuje in mislim, da je potrebno, da se bomo v bodoče se bolj povezovali in srečavali na skupnih kulturnih manifestacijah, kot je bilo bratsko srečanje med vašimi in našimi pevci. In še nekaj je, kar nas združuje, borba za ohranitev slovenske besede na narodno ogroženem o-zemlju, na katerem živimo kot manjšina na Primorskem in na Koroškem. V tej borbi nas ne smejo ločiti različne opredelitve ideološkega ali političnega značaja. Zelo nas veseli, da ste tu napravili že lep korak naprej. Z veseljem pa vam lahko sporočam, da tudi na Koroškem prihajamo do spoznanja, da nam je tako opredeljevanje v preteklosti samo škodovalo in da naš boj za našo besedo ni dosegel takega učinka, kot bi ga dosegli v skupnem koraku, kadar gre za naše narodnostne pravice. Da pa bo naša prisotnost v deželah odnosno državah, v katerih živimo, čimbolj vidna, pa je potrebno, da v bodoče še bolj strnimo naše sile ob našem kulturnem prizadevanju in da tako upravičimo naše zahteve, kot pripadnikov slovenske etnične skupnosti na Primorskem in Koroškem. Zato želim, da bi ta vaš današnji občni zbor bil tudi korak naprej k kuLtumi združitvi vseh Slovencev v Italiji.* Dr. Mitja Sancin predstavnik Sindikata slovenske šole »Pozdravljam vaš občni zbor in v imenu Sindikata slovenske šole vabim vodstvo SPZ in vsa društva, ki so včlanjena vanjo, da si še vnaprej prizadevajo za vpis slovenskih otrok v slovenske šole*. Dr. Gojmir Demšar ravnatelj šole Glasbene matice »Glasbena matica deluje v tesni povezavi s Slovensko prosvetno zvezo in prepričan sem, da je treba to sodelovanje še poglobiti. Prav okviru tega sodelovanja sodim, da bi bi.o koristno prirediti v Trstu pevovodski tečaj > ki naj usposobi mlade ljudi za delo z našimi pevskimi zbori. To bi bila zelo konkretna oblika sodelovanja.* Filibert Benedetič ravnatelj Slovenskega gledališča »Štejem si v posebno čast, da lahko pozdravim ta občni zbor v imenu Slovenskega gledališča v Trstu in svojem osebnem. Velikokrat sem imel priliko govoriti s tega odra in če se danes ozrem na tiste pretekle čase, moram nujno ugotoviti, da so načela brezkompromisne torbe za naš narodnostni obstoj še zmerom ista in da temeljijo globoko v naši zemlji, zrahljani po našem srcu, po naši tenkočutnosti, po naši utrujenosti in vendar veliki ljubezni in zaverovanosti. To je oporoka naše kulture, vedno obnavljajoča se, stara in nova, živa in neizprosna. Hudi problemi bremenijo sodobni svet; najhujši problemi pa so tisti, ki hromijo duhovne vrednote človeštva in pehajo posameznika v brezizrazno gmoto popolne apatije, kjer se tudi globalna konteštacija utaplja v kaos in brezciljnost. Zato se mi zdi tem težja naloga, ki čaka kulturnega, predvsem pa prosvetnega delavca, čigar naloga je često pogojena od specifičnih zahtev in potreb širokega ljudstva, V tem smislu je treba dati vso pohvalo in vse priznanje prosvetnemu delavcu, ki s svojim večkrat nevidnim delom ustvarja tisto podlago, na kateri se razvija stavba narodne kulturne bitnosti. Slovenska nacionalna skupnost v Italiji ne sodi v sicer pretresljiv proces emigracije, marveč je živi del tistega enotnega procesa, ki pogojuje evolucijo matičnega naroda. V sodobni Evropi bolj ali manj prepričani integracionalisti govorijo o anahronizmu nacionalnih pregrad v imenu neke višje oblike sožitja med naroda. Vendar taka integracija lahko sloni samo na humanističnih principih, ki slonijo na vrednotah svobodnega razvoja bit-nositih interesov posameznih kulturnih prostorov, označenih po etno-su in ne po polisu. Zato je torej obravnava slovenske nacionalne skupnosti izza konteksta enotnega slovenskega kulturnega prostora popolnoma zgrešena. Naša nacionalna skupnost tudi ustvarja most med vzhodom in zahodom, toda brez prvobitnega humusa matere zemlje ni mostu. V tem najdemo gibalo onega elementarnega razvoja, ki so mu botrovali slovenski nacionalni buditelji. Sicer pa sem prepričan, dla bo občni zbor izčrpno obravnaval vse to probleme. Kot predstavnik Slovenskega gledališča v Trstu, ustanove, ki je tesno povezana s kulturno prosvetnim življenjem, ponovno apeliram na Slovensko prosvetno zvezo, da bi nam nudila vso pomoč tudi za prihodnjo sezono, kajti tudi od življenja SG v Trstu, od uspehov, od njegovih umetniških dosežkov je odvisna kulturna realnost slovenske narodne skupnosti v Italiji. Rinaldo Vremec Slovensko prosvetno društvo «Tabor» — Opčine Vremec je načel pereče vprašanje tiste slovenske mladine, ki pri 14., 15. letu zapusti šolo in se poda na delo v italijanski ambient. «Kot sami veste — je dejal — se fant prt 14., 15. letu začenja oddaljevati od družinskega kroga. In kdo naj mu sedaj pove, kaj mu je storiti, da ohrani svojo narodno zavest, da ne pozabi na svoj materin jezik? Do sedaj je bil v šoli in le-ta mu je nudila vse, kar je hilo v njenih močeh. Kaj pa sedaj? No in tu začenja naš problem. Do sedaj se je le malo naredilo, če ne že nič, za to mladino. Zadnja leta so nekatera športna društva nekaj mladine privabila, na pros vetnem področju je pa na žalost bila v tern smislu tišina. Sedaj vprašujem: ali niso tudi ti sinovi oziroma hčere slovenskih staršev, ali niso tudi oni vredni pozornosti? In če že so, zakaj se do danes ni nič storilo v ta namen. Ali se sploh zavedate koliko mladi-ne nam poberejo mešani zakoni in če to šlo tako naprej, koga bodo naši učitelji oziroma profesorji učili čez deset dvajset let?* «želel bi, in mislim, da to ni samo moja želja, da bi se bodoči odbor, ki to danes turaj izvoljen, malo več pozanimal za ta problem, želel bi tudi, da bi se delegati društev ki so danes tu prisotni, začeli tudi v lastnem kraju zanimati za to mladino, ker kot to gotovo že veste, dolžnost prosvetarjev ni samo prirejati in organizirati kulturne prireditve, ampak predvsem to, da se v naših ljudeh ohrani ljubezen in spoštovanje do materinega jezika*. na petje, obenem pa bi imeli tudi naši odrasli zbori naraščaj za nadaljnjo gojitev naše lepe pesmi*. Končno je Ota omenil tudi pereč problem pomanjkanja pevovodij in dejal, da sta SPZ in GM vedno pripravljeni omogočiti mladim ljudem primerno izobrazbo v pevo-vodstvu, da se tudi s tem zagotovi zborom nadaljnji obstoj. Omenil je še, da je GM ponovno natisnila pesmarico tržaških pesmi. ki. jih je zbral pokojni Milan Pertot in da bo v prodaji v prihodnjih dneh. Mirko Kapelj podpredsednik SPZ Ignacij Ota referent za pevske zbore pri SPZ Ignacij Uta je v začetku dejal, da so pevski zbori v večini društev glavno in večkrat edino prosvetno delovanje in da je na njih tudi vsa teža vodstva prosvetnih društev, nato pa je prešel na repertoarne programe zborov in ugotovil: »Programi naših zborov so razen majhnih izjem preveč zastareli, saj pojemo zvečine pesmi, ki so nastale že v prejšnjem stoletju. Malo ali skoraj nič ne slišimo naših domačih narodnih, ljudskih pesmi, beneških, tržaških. Zelo malo pojemo tudi partizanske pesmi, saj partizanske pesmi niso samo udarne kot «Na juriš* in podobne, temveč po osvoboditvi nastale pesmi na tematiko NOB, ki jih ni malo in ki jih tudi šibkejši zbori lahko pojejo. Smo narod, ki ima prav gotovo toliko ljudskih pesmi, da se v tem pogledu lahko prištevamo med najbolj bogate v Evropi. Imam pa občutek, da se nekateri pevci in zbori obotavljajo peti take pesmi. Gojiti ljudsko pesem naj bo dolžnost vsakega našega zbora kot je dolžnost vsakega prosvetnega društva, da širi zanimanje za Slovenko šolo, gledališče itd.* V nadaljevanju se je Ota zavzel še zlasti za gojitev beneške ljudske pesmi, da s tem pokažemo tudi drugim, kako bogata je ta dežela slovenskih pesmi in ji v naši skup nosti pripada enako mesto kot drugim slovenskim deželam. Nato se je dotaknil pevske vzgoje v šolah in dejal: »Še vedno ugotavljamo, da naši mladini nudi šola premalo glasbene izobrazbe in zborovskega petja razen nekaj izjem, in če pomislimo, da je bilo že pod staro Avstrijo v šoli petje obvezno, smo danes več kot 50 let po razsulu te države pravzaprav nazadovali. Menim, da bi lahko prosvetna društva dopolnjevala vlogo šole in po možnosti ustanovila ali kakorkoli pomagala in sodelovala pri organiziranju o-troškdh in mladinskih zborov. V vsakem kraju živi nekdo, mladenka ali mladenič, ki študira na učitelji; šou, učitelj ali učiteljica, ki bd lahko v okviru prosvetnega društva organiziral otroški ali mladinski zbor, saj to sodi tudi v njihov poklic. Če pa se kdo ne čuti dovolj podkovanega, naj se obme na SPZ ali GM, ki mu to prav gotovo pomagala premostiti začetne težave. S tem bi mladino še bolj navezali Potem ko je v uvodu dejal, da se je po združitvi na zadnjem občnem zboru prosvetno-kultuma dejavnost na splošno močno okrepila, da pa so kljub pomembnim uspehom na nekaterih področjih še ostale velike vrzeli, da so se v nekaterih društvih uveljavile nove mlade sile, da pa je še preveč takih društev ,do katerih prenovitveni val še ni prodrl, je podčrtal dejstvo, da je pomanjkanje kulturno-pro-svetae dejavnosti zlasti občuteno v nekaterih mestnih odnosno predmestnih okrajih, prav tam, kjer več ali manj strnjeno živi proletariat in dejal: rVelika vrzel v tem pogledu je še vedno v Rovtah, pri Sv. Magdaleni, v Rojanu, na področju Ža-velj in v Miljskih hribih, na Vrdel-ci in Ko'onji, pri F er lugih in na področju Baricovelj. Menim, da bo treba v novi poslovni dobi prav tem krajem na Tržaškem posvetiti vso možno pozornost zato, da ot-memo pred asimilacijo, kar se še da* Nato.je Mirko JCapenj dejal: eCelotno našo ljudsko prosvetno dejavnost je treba približati obstoječi stvarnosti in sodobnim okusom, kajti le tako je moč pričakovati, da bo zlasti med mladino večje zanimanje zanjo» in nadaljeval: «Struktura naše narodne skupnosti se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj totalno spremenila. Pretežna večina Slovencev pripada delavskemu sloju. Zato je nujno, da tudi naša prosveta občutljive je prisluhne problemom delovnega človeka. Navezati je treba tesnejše stike s tovarno in drugimi delovnimi ime-sti .Zavedati se moramo, da je prav delavec tisti, ki je najbolj ogrožen tako v socialnem kot narodnem pogledu in da je zlasti delovna mladim hudo izpostavljena razmrodovalnemu pritisku*. Mirko Kapelj je nato izrekel priznanje pevskemu zboru «Vasilij Mirk* ki je prišel med delavce ladjedelnice Sv. Marka in jim priredil koncert v zasedeni tovarni, nato pa je nadaljeval: «Potrebno pa je spregovorili jasnejšo besedo tudi o naših izobražencih. Ne more mm biti vseeno, kjer so in kaj delajo slovenski izobraženci. Boli nas, ko ugotavljamo, da toliko izobražencev stoji ob strani, da stoje tako daleč vstran od delovnega človeka, da ne dajejo tistega, kar bi lahko dali. Zato mj nikar ne krivijo delavca, da se vtaplja v asimilacijskem morju, ko pa sami niso nič storili za to, da bi jih skušali rešiti pred potapljanjem*. Kapelj je nato dejal, da je potrebno, da je duh NOB čimbolj prisoten v vseh naših društvih in v vsem našem delu, da smo pripravljeni sodelovati z vsemi, «tudi tistimi, ki stoje na drugem bregu*, vendar ne za ceno odpovedi ali zatajevanja določenih načel. »Nam ne more biti vseeno, da se nekje poveličuje določene momente, da pa se istočasno boji jasno zapisati besedo partizan. Če smo danes tu in lahko govorimo v svojem je ziku gre zasluga partizanom, je to ■rezultat žrtev in krvi, ki so jo pre lili partizani*. Nato je govornik omenjal, dla bomo k letu slavili 25-letmco osvoboditve in da čakajo Zvezo in društva v tem okviru naloge v zvezi s prirejanjem manifestacij, ki naj poveličajo naš narodnoosvobodilni boj, in nadaljeval; «Enotnost mših društev je bila vzpostavljem z vztrajnim prizadevanjem m obeh straneh. Tisti, ki so nasprotovali tej enotmsti so bili poraženi. Odločno je prevladala zrela presoja zavednih prosvetnih delavcev. Ne dopustimo, da bi jo kdor koli skušal omajati, kajti samo če bomo enotni, če bomo pustili ob strani vse, kar bi ms utegnilo razdvajati, bomo mogli napredovati na poti, na katero smo stopili pred dvema letoma in ki je edina prava pot v splošno korist naše narodne skupnosti». Mirko Kapelj je po teh svojih mislih podal naslednjo izjavo: «Tajništvo Slovenske prosvetne zveze me je predlagalo kot možnega kandidata za predsedniško mesto v novem odboru SPZ Kandidaturo sem bil sprejel z določenimi pridržki. Tovarišem pred'agateljem, predsednikom, odbormkom in članom številnih društev, ki so pred log osvojili ali zagovarjali, se prisrčno zahvaljujem. Izjavljam pa, da se kandidaturi odpovedujem. Zato prosim," da se predlog umakne. Pripominjam, da moja odločitev ni prav nič v zvezi z zlona-inernim mtolcevanjem v časopisu, ki je sicer zelo skop v poročanju o dejavmsti prosvetnih društev, včlanjenih v SPZ. Prav tako ni ta odločitev posledica zlohotnega in žaljivega besedičenja nekaterih posameznikov, ki bi, oko bi imeli voljo, lahko mmgo bo'je uporabili čas v prid kulturno-prosvetnih dejavnosti in krepitvi enotnosti v naših vrstah. Tudi dolgoletno sodelovanje, zlasti pa dvoletno skupno delo v popolnem razumevanju v SPZ in v društvih je zgovoren dokaz. Zagovarjal sem in branil e-notnost, ki je pogoj za uspešno delovanje, zagovarjam popolno avtonomijo društev in zveze. Veseli me, da je tovariš dr. Robert Hlavatg zopet med nami, pripravljen, da še naprej ostane na predsedniškem mestu. In prav zaradi tega se odpovedujem kandidaturi *. Izidor Predan PD «lvan Trinko* — Čedad Izidor Predan je v začetku svojega posega poudaril, da je človeku, ki že dvajset in več let sledi dogajanjem med slovensko manjšino, težko govoriti o tistem delu manjšine, ki jo zastopa, ker se mora ponavljati. In tako bi se tudi sedaj moral ponavljati, če bi ne bilo prišlo v zadnjem času do nekaterih pozitivnih sprememb, ki so tudi s svojim skromnim obsegom pomembne, vsekakor vredne, da se prouče in da se najdejo vse možnosti, da se te spremembe razširijo na vso Beneško Slovenijo. Glede teh sprememb je rekel: «lzboljšalo se je pri nas politično ozračje, pritisk je popustil, čeprav še ni izginil. V raznih občinah so prišli na oblast novi mladi ljudje, ki so bolj odprti in čeprav niso z nami, gledajo na našo borbo, na naš narodni problem z drugačno miselnostjo, kot so gledali stari župani.» V svojem nadaljevanju je poudari! tudi delež, ld ga je pri tem imela «naša vztrajna in dolgoletna tor- ba*. Nato je nadaljeval: «Mislim, da ne bom neskromen, če poudarim, da je do teh sprememb prišlo tudi po zaslugi naše vztrajne in dolgoletne barbe,» seveda poleg prispevka, ki so ga dali tsplošno politično izboljšanje, izboljšanje političnega ozračja v Italiji ter dobri sosedski odnosi med Italijo in Jugoslavijo.» Nato je poudaril, da se danes ljudstvo čuti vedno bolj svobodno, da se vsakdo vedno bolj zaveda svojih pravic. Sicer je priznal, da je bilo delo doslej težavno in da je še vedno težavno, hkrati pa je ugo tovil, da trud ni bil zaman in da se okoli slovenskega društva «Ivan Trinko* v Čedadu zbira vedno več ljudi in to ne glede na svoje politično prepričanje. Omenil je nato množične kulturne manifestacije zadnjih let, ko je v nekaterih krajih Beneške Slovenije gostovalo Slovensko gledališče iz Trsta in ko je letos poleg SG nastopil v Čedadu tudi zbor «Jacobus Gallus*. Med pomembne dogodke je prištel tudi februarski občni zbor društva »Ivan Trinko*, na katerem je v vodstvo društva stopilo več novih ljudi, posebno razumnikov, ki jih je društvo doslej pogrešalo. «Naše društvo, je dobesedno rekel Predan, uspešno sodeluje s slovensko duhovščino, {!*»& .*{wr«fb ,mo^veseli, da moremo danes govoriti o nekaterih razveseljivih dejstvih.* Takoj zatem pa je poudaril, da s tem še ne bi smeli biti zadovoljni, ker bi «z večjo solidarnostjo, z načrtno kombinirano pomočjo bratov iz Trsta in Gorice lahko več dosegli*. Ob koncu svojega posega je Izidor Predan še poudaril zasluge vodstva SPZ za dosedanje uspehe v Beneški Sloveniji, hkrati pa je dodal, da je v zadnjih dveh letih edino PD »S. Škamperle* organiziralo en izlet v Beneško Slovenijo, medtem ko se druga PD niso odzvala pozivom SPZ. Viktor Sosič SPD «Tabor» - Opčine «Združitev je prinesla na Opčinah razgibano in uspehov polno kultur-no-prosvetno delovanje. Danes šteje naše društvo preko 300 članov. V lanskem letu je poleg manjših prireditev naše društvo proslavljalo stoletnico ustanovitve slovenske čitalnice na Opčinah in je ob tej priliki izdalo brošuro. Aktivno je sodelovalo pri organizaciji «Kraškega pusta» in «Kmečkega tabora* na Opčinah. Letos je bilo društvo prvi pobudnik enotnega nastopa Opencev, proti nesramnemu izbruhu rasne nestrpnosti lekarnarja in občinskega zdravnika na Opčinah. V tej razmeroma kratki dobi so bili navezani odnosi z mnogimi okoliškimi društvi od Ricmanj, Bazovice, Trebč, Proseka, Trsta ter preko meje s Sežano, Novo Gorico in prav nred kratkim z bratskima društvoma cBrajša Rašan* in dbino Mariani* iz Pulja. Odbor si prizadeva, da. bi se delovanje še bolj razširilo in je zato svojo skrb v zadnjem času pcsvetil bolj notranjim društvenim zadevam. Prišlo je do obuditve domače dramske skupine in pevskega zbora. Društvo je v dobrih odnosih z drugimi vaškimi društvi in organizacijami ter s slovenskimi šolami. Prepričani smo, da je naše društvo do sedaj dobro opravilo svoje poslanstvo, a na žalost moramo ugotoviti, da nekateri, ki bi po vzgoji in poklicu morali biti v o-spredju kulturnega delovanja na vasi, rajši spremljajo naše delovanje ob televizijskih sprejemnikih v domači sobi. Naša kritika gre predvsem našim slovenskim izobražencem, ki živijo od slovenske šole, a ne dajo tega, kar bi morali v lasten interes, v interes vse naše manjšine v Italiji * baverij Kozic Prosvetno društvo «Briškl grič* — Števerjan Saverij Rožič, predstavnik PD «Briški grič* iz Števerjana je predlagal, naj bi prosvetna društva prihodnje leto proslavila 25. obletnico ponovne ustanovitve prosvetnih društev. Ta svoj predlog je Rožič utemeljit takole: «Mislim, da je prav, da mi starejši opozorimo sedanjo mladino m težko pot vseh Slovencev do osnovnih pravic vsakega človeka, to je do uporabe materinega jezika. Mladina, ki se je rodila po drugi svetovni vojni in ki uživa sadove narodnoosvobodilne borbe, naj zve, da so prosvetna društva ponovno nastala in se postaihla na noge po zaslugi narodnoosvobodilne borbe.* Nadalje je bil govornik mnenja, da se bo za nas torba za enakopravnost nadaljevala in da gojitev slovenske kulture v PD mora imeti narodnoobrambni značaj. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Harmonikar Larcange z orkestrom; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Safredov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Slavni pevci v tržaških gledališčih; 18.55 Jazz; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Prijetne melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.50 Poje Mina; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Radijska priredba; 13.40 «Storia di una mamma*. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 17.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Prijetna glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Znani pevci; 10.45 Plošče; 11.00 Otroški ko tiček; 11.45 Današnji pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Kulturne aktualnosti; 14.35 Danes pojo...; 15.00 Iz priljubljenih oper; 16 30 Primorski zbori; 17.40 Popevke; 18.00 Iz oper Donizetti-ja; 18.30 Ritmi; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Popevke; 23.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.08 Ura SREDA, 18. JUNIJA 1969 glasbe; 11.30 Mezzosopranistka O-ralia Dominguez; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 in 14.45 Plošča za poletje; 16.00 Spored za najmlajše; 17.05 Spored za mladino; 19.13 Roman; 19.30 Luna park; 20.15 Clo-tilde Masci: »Vigilia nuziale*; 21.00 Simf. koncert. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.05 Poljudna znanost; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 14.00 Juke tox; 15.00 Plošče; 16.00 Pisan spored; 17.10 Popoldanski spored; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Pesmi; 21.10 Operna glasba; 22 40 Ameriške plošče. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Koncert; 11.45 Komorna glasba; 12.20 J. S. Bach; 13.45 Klavičem-balistka Wanda Landowska; 15.30 Operna glasba; 16.30 Sodobna ital. glasba; 17.20 Nemščina; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturna rubrika; 19.15 Vsako večerni koncert. FILODIFUZIJA 8.17 Koncert; 9.15 Pihalni inštrumenti; 10.20 Sodobna ital. glasba; 12 30 Plošče; 13.30 Simf kon cert; 15.30 Komorna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 9.45 Inform. od daja; 9.08 Glasbena matineja; tmmm 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Zabavna glasba; 10.45 Počitniški pozdravi; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Boris Papandopulo: iz opere »Sunčanica*; 13.30 Kmetij ski nasveti; 13 40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Koncert za oddih; 16.40 C. Arrau igra Webra; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Mladina sebi in vam; 19.15 Chopinova sohstična glasba; 19.45 Kulturni globus; 20.00 Lah ko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Operne arije; 22.00 Zabavne melodije; 23.15 Alba Regia Interjazz; 24.05 E. Dev čeku: Pesmi; 24.15 Veliki orkestri. ITAL TELEVIZIJA 13 30 Dnevnik; 17.00 Giocagič; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Dejstva in mnenja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «11 cuore della ter-ra»; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 «E’ sempre bel tempo*, ameriška glasbena komedija; 22.50 L’approdo. JUG TELEVIZIJA 21.00, 23.30 Poročila; 18.45 Dvaj set slavnih, 19.30 En franpais 19 45 Velika pustolovščina — film 20.15 O materialnem položaju slov študentov; 20.45 TV prospekt 21.35 Th. Wilder: Francoske kra Ijice: 22.05 Obiščite z nami Mlin chen; 23.00 Dokumentarni film »Neoplante*. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nasedli boste nekemu čvekaču Odličen razvoj v ljubezni. BIK (od 21.4 do 20.5.) Nepričakovan finančni uspeh. Nevšečnosti l najmlajšimi. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Prodali boste dobro, kupili pa slabo. Vaša sreča zbuja splošno zavist. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne stopite izven začrtane poti, podrli bi vse. Sklenitev trdnega zavezništva. LEV (od 23.7. do 23.8.) Veder raz govor z bivšim tekmecem. Ne dovolile, da bi vas čustva obvladala. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) De HOROSKOP lajte, toda le kolikor vam to dopuščajo moči Potovanje v dvoje v največji sreči. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Neka fantastična novica vas bo trenutno zmedla. Vaše obnašanje je preveč norčavo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Poravnali boste svoj največji dolg. Neki sosed je nevarnejši, kot si mislite. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Z denarjem ne ravnate najbolj pametno. Prisrčno slovo od nekega prijatelja. KOZOROG (od 22.12 do 20.1.) Ne varajte še naprej svojih sodelavcev. Ostro stopite na prste nekemu o-pravljivcu. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Načrt, ki ga imate v glavi, ne odgovarja vašim možnostim. Pretrgane srčne vezi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše osnovno vprašanje to rešeno na nekem sestanku. Nepozabno srečanje. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25.4, najtežja 20.2, ob 19. ur' 23.9 stop., zračni tlak 1013,2 stanoviten, veter 12 km severozahodnik, vlaga 74 odst., nebo 6/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22.8 stopnije, dežja je padlo 1,3 mm. Tržaški dneva!k S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Predlog za spremembo člena o uporabi slovenščine v rajonskih konzultah Predlog svetovalke Gerbčeve izrecno navaja «upravičene potrebe slovenske manjšine» Tudi liberalec Zimolo priznava pravico Slovencev do rabe lastnega jezika Dve vprašanji senatorja Seme Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta se je nadaljevala razprava o pravilniku o ustanovitvi rajonskih konzult in upravnih centrov v tržaški občini. Govorila sta liberalec Zimolo in komunistična svetovalka Jelka Gerbec. Zimolo je dejal, da se liberalci strinjajo z upravno decentralizacijo tržaške občine, da pa obstaja nevarnost, da bo nekdo skušal rajonske konzulte politično strumen-talizirati. Petem ko je izjavil, da liberalci zahtevajo ustanovitev vseh rajonskih konzult hkrati in ne samo tri poskusne konzulte, kot to predlagajo stranke leve sredine, je Zimolo zavrnil vsebino drugega odstavka člena 13, ki je zapleten in nejasen, čeprav sta odbornik Vigi-mi in svetovalec Cesare skušala pojasniti, da je bil tako sestavljen, da bi se izognili zavrnitvi pravilnika po nadzorni oblasti, če bi v tem členu jasno povedali, da imajo Slovenci pravico govoriti v rajonskih konzultah v svojem jeziku. «Pri tem hočem poudariti, da sem osebno prepričan«, je dejal Zimolo, «da ima naša jezikovna manjšina pravico, da se izraža v svojem jeziku in to na osnovi načel najbolj preprosite demokracije, ki jo jamči ustava, ki jo opravičuje ravnanje z nemško in s francosko manjšino in ki jo zame, kot liberalca, jamčijo tudi načela Ox fordske listine in manifest liberalne internacionale«. Zimolo pa je nato ugotovil, da vsi Tržačani slovenskega jezika dobro obvladajo italijanščino, medtem ko je zelo malo Italijanov, ki zna le nekaj priložnostnih slo venskih besed. Popolno znanje italijanščine, je poudaril Zimolo, je v čast Tržačanom slovenskega jezika in je zato pričakovati, da ne bodo izrabljali svoje pravice, da bodo s tem povzročili občinski u-pravi stroške z zahtevo po namestitvi simultanih prevajalcev in zavirali delo konzult. Zato je pozval italijansko _ ve čino, naj sestavi takšen člen, ki ne bo vnašal zmede med prebivalstvom. Z omenjenim členom, je dejal Zimolo, se lahko pripeti, da se bo našel kdo, kd doma govori nemško ali grško in bo zato začel govoriti na konzultah v svojem jeziku. Zato se jc obrnil na stranke odbora in jih pozval, naj _ pokažejo vsaj nekaj dobre politične volje, ker da bodo občani slovenskega jezika mnogo bolj razumeli kot pa nerazumljive besede v členu 13. Svetovalka Jelka Gerbec je po daljšem uvodu o potrebi po demokratizaciji javnega življenja v Italiji ugotovila, da ustanovitev ljudskih konzult pomeni tudi uveljavitev demokracije Potem ko je obžalovala, da je občinska uprava toliko časa zavlačevala rešitev tega vprašanja, je Gerbčeva dejala, da občinska uprava hoče ignorirati obstoj Slovencev v tržaški občini. Nato je obsodila vsebino drugega odstavka člena 13, ki je tako sestav ljen, da se stranke leve sredine izomejo kakršni koli resni obveznosti do Slovencev. V omenjenem članu, je poudarila Gerbčeva, se hoče prezreti, da ob- stajajo v občini popolnoma slovenske vasi in se tem Slovencem noče priznati pravica, da bodo v rajonskih konzultah lahko govorili v svojem materinem jeziku. Potem ko je odgovorila demokristjan-ski svetovalki Benmijevi, ki je v svojem posegu o rajonskih konzultah izjavila, da zakon ne predvideva uporabe slovenščine na se jah občinskega sveta, je ugotovila, da je ta zakon le izraz časov, v katerih je bil sprejet, in poudarila, da po zmagi nad fašizmom v okoliških občinskih svetih govorijo v slovenščini. To se dogaja tudi v Beneški Sloveniji, čeprav italijanska vlada ignorira obstoj tamkajšnjih Slovencev. Dejstvo, da pravilnik ne upošteva pravice do uporabe slovenščine niti v tistih konzultah, v katerih hi 'bili zastopani sami Slovenci, še manj pa v konzultah sestavljenih iz predstavnikov obeh narodnosti, dokazuje, je dejala Gerbčeva, da hoče občinski odbor dati svoj prispevek pri asimilaciji in raznarodovanju Slovencev. Toda slovanski občani imajo pravico govoriti v svojem jeziku in zahtevajo, da se jim ta pravica tudi zajamči. Občina pa noče upoštevati tega dejstva in noče v tem pogledu ničesar ukrepati. Ob zaključku je Gerbčeva predlagala spremembo drugega odstavka člena 13 v sledeči obliki: «upošte-vajoč izredne krajevne in etnične značilnosti, bodo upoštevane upravičene potrebe slovenske manjšine, ki ima pravico, da na sejah govori v svojem materinem jeziku«. Sklepi deželnega odbora za melioracije Na deželnem odborništvu za kmetijstvo se je sestal posvetovalni odbor za melioracije, ki mu Je predsedoval odbornik za kmetijstvo Co-melli. Na sestanku so proučili razne načrte javnih melioracijskih del. Predvsem so proučili načrte o gorskih melioracijah, ki jih je pripravil gozdni inšpektorat v Vidmu, načrte za pogozdovalna dela in gozdne ceste na hribu Tam v občini Prato Camico za 70 milijonov lir. Proučili so tudi načrte za regulacijo potoka Lumieri v občini Sauris za 25 milijonov lir. Zatem so odobrili načrte za nekatera javna dela v občini Tipana in v občini Praprotno v Beneški Sloveniji. Nato so razpravljali o načrtu Karnijske skupnosti v Tolmeču za z gradnjo ceste v dolini Chiantone Gradnja novega vodovoda za industrijsko področje Na sedežu zavoda za tržaško industrijsko cono so včeraj zaključili postopek za oddajo del, povezanih z gradnjo vodovoda, po katerem bodo redno dobavljali vodo industrijskemu področju, kjer bo nov obrat Grandi Motori Trieste. Gre za gradnjo novega vodnega hranilnika pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji in za okrepitev ustrezne dvigalne postaje na Rocolu. Dela so poverili tvrdki Innocenti & Sti-panovich iz Trsta. Razen tega so oddali tudi dela za polaganje nove vodne napeljave, za kar pa bo poskrbela rimska tvrdka SAIN. Potrebne cevi bo dobavila družba Dalmine, ki je pred kratkim že odpremila prvo pošiljko. Skupna vrednost del in dobav bo znašala 600 milijonov hr, od tega pa bo dežela prispevala 480 milijonov, preostalih 120 milijonov pa vladni komisariat. Z novimi napravami in napeljavo bo zagotovljeno kritje celotne potrebe vode za o-bratovanje Grandi Motori Trieste. Poleg tega pa bo zagotovljena večja razpoložljivost vode tudi za celotno industrijsko področje in za miljsko občino, zagotavlja sporočilo zavoda za tržaško industrijsko Senator Šema je naslovil na ministra za zunanje zadeve in ministra za obrambo vprašanje, če smatrata v skladu s politiko miru in dobrih odnosov z državama kot sta Avstrija in Jugoslavija dejstvo, da so v deželi močne sile in koncentracije vojaških enot, da obstajajo obširna področja vojaških služnosti in da je v Avianu vojaško oporišče NATO, ali pa če mislita, da bi bilo primemo olajšati ta zaskrbljujoči in nevarni položaj in odstraniti oporišče NATO v deželi. Na predsednika ministrskega sveta pa je sen. Šema naslovil vprašanje, da bd izvedel če mu je znano, da na otvoritvi tržaškega velesejma ni bil — prvič odkar obstaja velesejem — prisoten noben predstavnik vlade; če obstaja kakšna obrazložitev za tako neobičajno dejstvo in če ne misli, da lahko prav v hudem položaju, v katerem se nahaja tržaško gospodarstvo, predstavlja ta odsotnost vladnega predstavnika dokaz pomanjkanja občutljivosti italijanske vlade do Trsta in dežele. Sporočilo Sindikata slovenske šole KAKO SO LETOS ŠTUDIRALI SLOVENSKI SREDNJEŠOLCI Zadovoljivi učni uspehi na višjih srednjih šolah Od 301 dijaka na višji gimnaziji, klasičnem in znanstvenem liceju, trgovski akademiji- in učiteljišču, je uspešno zaključilo razred 200 dijakov, 93 jih ima popravne izpite, 8 je bilo odklonjenih Danes, SREDA, 18. junija BOGDAN Sonce vzide ob 5.15 in zatone 20.57 — Dolžina dneva 15.42 ri. na vzide ob 7j59 in zatone o Jutri, ČETRTEK, 19. junija JULIJANA Podporno društvo DIJAŠKA MATICA bo imelo svoj redni OBČNI ZBOR v torek, 24. junija 1969 v Trstu, v Ul. Geppa 9, ob 20. uh- in učiteljišču, jih je uspešno zaključilo razred 200, 93 jih ima popravne izpite, 8 pa jih bo moralo ponavljati razred. Ce primerjamo letošnje uspehe na slovenskih višjih srednjih šolah z lanskimi, smo upravičeno lahko zadovoljni. Čeprav je bilo lanskega šolskega leta vpisanih na slovenskih višjih šolah 30 dijakov manj kot v letošnjem šolskem letu, je letos manj popravnih izpitov in tudi padlih je manj. Daru Sindikat slovenske šole v Trstu je namreč od 271 dijakov na višji sporoča da je napovedani sesto- gimnaziji, učiteljišču, znanstvenem nek profesorjev za petek, 20. t.m.1 in klasičnem liceju, uspe.no za-odložen na ponedeljek, 23. t.m. oh kijučdlo razred skupno 162 dijakov 20. uri na sedežu sindikata v Ul. t <38 manj kot letos), 97 joh je ime-F. Filzi 8. Istega dne ob 19. uri lo popravne izpate (4 več kot le-bo tudi odborova seja. • tos). 12 pa jih je padlo (4 več kot Tudi šolsko leto 1968-1969 je pri letos). V vseh teh številkah seve-kraju. Na slovenskih višjih sred- da niso vključeni dijaki, ki so (oz. njih šolah smo si ogledali oglas- so bili) prepuščeni k zrelostnemu ne dijakov .^Na splošno^^uspehi |lzpitU' ZNANSTVENI LICEJ: zadovoljitvi. Od 301 dijakov naj I. razred — izdelali so: Ervin višii gimnaziji, klasičnem in znan- Grbec, Marjan Kemperle, Robert stvenem liceju, trgovski akademiji Ota, Aleksander Podobnik, Sergij iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiumuniiimmiiiimiuniiimiiiiiuuiiiuiiiiiiiniiniiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiminiiiiiuiiiiiiiHinHimin* DAN AVSTRIJE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Embalaža, les in njegova ekonomija glavne značilnosti avstrijske razstave Pomen nove proge pomorske družbe «Societd Triestina di Na-vigazione» za Avstrijo - Zakaj popušča avstrijski tranzit Včerajšnji dan na velesejmu je bil posvečan sosedni republiki Av-airiji. Ob tej priliki je obiskalo sejmišče avstrijsko gospodarsko odposlanstvo, ki ga je vodil podpredsednik zvezne gospodarske zbornice z Dunaja ing. Paul Foerster v spremstvu predsednika zveznega sveta za lesno gospodarstvo ing. E. Mi-lcite in avstrijskega trgovinskega atašeja v Trstu dr. E. Stras-serja. Ob vhodu na sejmišče je avstrijske goste pričakal in toplo pozdravil predsednik velesejemske uprave dr. S.ocovich. Med skupnim ogledom avstrijske razstave v pritličju Palače narodov je predsednik tržaške zbornice dr Caidlassi omenil avstrijskim go-spodarstvenifečim pomen nove tržaške pomorske družbe Societa Tne-stina di Navigazione (ki je tucn prisotna na sejmu) ki .je pred kratkim vzpostavila novo redno mesečno zvezo med našim pnsta-niščem in lukami Aden, Džibuti, Massaua, Assab, Geddah in Port Sudan. Nova proga je tudi za Avstrijce zanimiva, saj jim bo omogočala neposredno dobavljanje raznega blaga, predvsem pa seveda lesa, številnim čezmorskim deželam ob Rdečem morju. Avstrijci nastopajo leto za le- Pozar, Igo Radovič, Anton Serazin, Alex Strekelj, Milena Abram, Nadja Ambrosi, Tatjana Oiuk, Marta Ivasic. Egidija Kos, Zvonka Markovič, Helena Sancin, Magda Stoka. Skupno je izdelalo 16 dijakov, 11 jih ima popravne izpite, en dijak pa je padel. II. razred — izdelali so: Martin Carli Lucijan Derganc. Boris Grgič, Igor Guštin, Aleksander Hrast, Valter Jerebica, Mario Leghissa, Pavel Martini, Boris Nadlišek, Li-vij Pertot, Peter Umari, Gabrijela Osbach, Milena Padovan in Magda Rebula. Popravne izpite ima 6 dijakov, padel pa ni nobeden. III. razred — izdelali so naslednji: Janez Beličič, Marino Be- nedettd. Alejandro Brecelj, Andrej Križnič, Aleksander Pertot, Aleksander Požar, Ivan Sossi. Klavdij Veljak. Julijana Bezeljak, Vam da Cecchi, Vama Hafner, Marija-Antonijeta Kapelj, Sonja Lovriha, Jasna Pettirosso, Marjetica Puntali, Tanja Raztresen, Tatjana Stoka ter ' Neva Žigon. Samo trije dijaki imajo popravne izpite. . _ ., IV. razred — izdelali so: David Cociancich, Emil Guštin. Marjan Nabergoj, Katja Kralj. 8 dijakov ima popravne izpite. VIŠJA GIMNAZIJA IV razred - izdelali so: Lucija Abrami, Klara Andlovič, Loredana Ghez. Ana Konzilia, Marjeta Kran-ner, Barbara Rosner, Alenka Starc, Sonja Zupancioh. . Popravne izipite imajo 4 dijaki padel ni nobeden. V. razred. Od 17 dijakov ima samo eden popravni izpit, vsi dragi pa so izdelali. Ti so: Martin Luis Brecelj, Peter Franza, Dušan Jelinčič, Ivo Jevnikar. Aleš Lupine, Ferdinand Mifcac, Peter švagelj, Miran škrap, Majda Artač, Vedra-na Caris, Ada Markon, Ana Pe-tat, Milena Puntar, Alenka Rebula. Ana Marija švagelj, Nevenka šu-ligoj. KLASIČNI LICEJ I. razred. Tudi v tem razredu imajo od skupno 22 dijakov popravne izpite le 4 dijaki. Izdelali pa so: Zlatko Jelinčič, Marko Jevnikar, Nerino Mocor, Igor Moše, Gostje v avstrijskem paviljonu ...........................................................m. POGAJANJA 0 SV. MARKU NA INTERSINDU Sindikati so predložili delodajalcem vrsto zahtev za združitev z Arzenalom Kaze, da bodo pogajanja ugodno potekala in se hitro zaključila Včeraj zjutraj je bil na Inter- dali sindikatom podatke za posa-v j 1 ■ J • ----- sin-, mezne oddelke Sv. Marka m Ar- zenala, tako da se lahko ugotovijo sedanje razlike. smete sestanek predstavnikov 0'kalnih orgaivzacij delavcev z dr. Bazurirm iz Fincantieri, ki so ga spremljali voditelji CRDA in Tržaškega arzenala. Namen sestanka je bil, da se določijo rok in način združitve delavcev Sv. Marka in Arzenala ter njihovi prejemki. Na sestanku je biil navzoč tucn ravnatelj Intersinda dr. Sburlatti. ki je v uvodu potrdil popolno veljavo obveznosti, katere so sprejeli predstavniki vlade na sestanku 11. t. m. v Rimu ter pozval sndika.lns predstavnike naj izrečejo svoja stališča, da bi z uveljavljenjem omenjenih obveznosti hitro reši)! to vprašanje. Sindikati so poudarili, da je treba takoj spojiti staleža obeh podjetij ih menjati ime dražbe. Spričo tehničnih in organizacijskih težkoč, ki jih ta spojitev predpostavlja ter spričo potrebe, da se dogradi plavajoči dok za Tarantc, k air se predvideva za oktober, so sindikati predlagali, da bi delavci prešli v novo podjetje dokončno s prvim januarjem 1970, tako da bi lahko oba podjetji zaključili vsaka svoje poslovno bilanco za vse leto 1969. Zviša naj se odstotek zaslužka delavcem, ki bi morali morebiti čakati na delo, tako da bi utrpeli čim manj škode, kajti treba je napeti vse sile, da se zagotovijo naročila in s tem popolna zaposlitev. Doseči je namreč treba odstotke stalne nagrade, ki veljajo sedaj v Arzenalu. Zagotoviti je treba pravico ao sklicevanja sindikalnih skupščin v tovarni. . . Seznaniti je treba sindikate z roki za izvršitev naročil ter z roki za preustroj podjetij, da se določi, kdaj bo začela nova družba Arzenal - Sv. Marko v celoti delovati. Glede točke je Fincantieri obljubila, da bo odgovorila na prihodnjem sestanku. 27 t. m. je treba delavcem Sv Marka izplačati redni štirinajstdnevni predujem. Na kaj naj se ta predujem nanaša, naj se določi kasneje Tudi na to zahtevo bodo sindikatom odgovorili v prihodnjih dneh. , Kar se tiče mezd im prejemkov, sta se podjetji obvezali, da bosta Da bi se hitro nadaljevala razprava in bi prišli naglo do zaključka, so sklenili, da se bodo ponovno srečali 26. t. m. V imenu sindikatov so se ude-ležili pogajanj Burlo (FIOM), Cra-ciatti (FIM-CISL) in Fabricci (CL dL). ----------- Odvzem vozniških dovoljenj Tržaška prefektura je včeraj objavila seznam ljudi, ki so _ bili krivi za prometne nesreče, ki so povzročile hude telesne poškodbe ali celo smrt raznih oseb in so jim zato odvzeli vozniško dovoljenje na podlagi člena 91 cestnega zakonika. Za dve leti so vozniško dovoljenje odvzeli Marcellu Zomadi, eno leto pa ne bodo smeli voziti Alberto PintarelU, Antonio Copez, Er-manno De Rosa ter Framcesco Fa-bris. Nadalje so dodelili Lucianu Nonisu 9 mesecev, 6 mesecev pa bodo brez omenjenega dovoljenja Luciamo Dotto, Giorgio Ducci, Gior gio Fortuna, Giovanni Festa, Bra no Handler, Claudio Lonzar, Iivio Mucci ter Rolando Zok. Lucio Bos-si, Marco Flora in Gastone Tonon pa ne bodo smeli voziti 3 mesece. Nadalje so odvzeli vozniško dovoljenje zaradi večkratnih prekrškov cestnega zakonika sledečim o-sebam: Ennio Rugo in Vito Vit-tori (6 mesecev), Eligio Amedei in Giorgio Bertozzi (3 mesece), Albin Harej in Lelio Subani (2 meseca) ter Renato Cappellani (1 mesec). Tiskarski stroj zmečkal mehaniku prst V kartomažmem podjetju aSadoch« v Drevoredu Tppodromo, se je včeraj popoldne hudo ponesrečil mlad mehanik, 18-letru Guido Marassi :z Ul. dom Bosco 5, kateremu je kolesje tiskarskega stroja zdrobilo palec desne roke. Nesreča se je pripetila okrog 15. ure, ko je mladenič pristopil vrtelo v vrtoglavem ritmu. Tedaj pa je zadostoval trenutek mladeničeve nepazljivosti in dogodila se je nesreča. Samo dotaknil se je kolesja s palcem in že mu ga je jekleno zobovje stroja zdrobilo. Delovni tovariši, so na pretresljiv krik ranjenega delavca nemudoma priskočili na pomoč. Nekdo se je ponudil, da odpelje ponesrečenca v bolnišnico. Marassiju so zasilno obvezali veliko rano, da bi začasno zaustavili krvavitev, nato pa so ga v vsej naglici odpeljali v tržaško glavno bolnišnico. Tu so mehaniku zmečkani prst skrbno razkužili ter rano zašili, nakar so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno mesec dni Z vespe je padel Včeraj zvečer ob 21. uri so na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice sprejeli s pridržano prognozo hudo poškodovanega delavca, ka je malo prej, v Ulici Laz-zaretto Vecchio padel z vespe. 61-letni Giovanni Perossa iz Ul. Maršala 8 se je s svojo vespo 50 peljal proti središču mesta. Pred poslopjem s hišno številko 21/A je zaradi nenadne slabosti izgubil kontrolo nad vozilom ter padel na cestišče. Hud udarec v oko Veljko Simič, 53-letni jugoslovanski turist, se je včeraj zjutraj o-krog 9. ure nič hudega sluteč spre hajal med stojnicami na Pontero šu ter ogledoval razstavljeno blago. Ko je za trenutek odmaknil pogled od ene izmed stojnic in se nenadoma obrnil na drugo stran, je z desnim očesom zadel ob spodnji rob sto.jničme strehe. Udarec je bil tako hud, da je moškemu postalo slabo, oko pa je naglo posinjilo. Neki mladenič. 29-letni Vittorio Bonazza iz Ul. Roncheto 25, j« Simiču priskočil na pomoč ter ga povaihil v svoj avtomobil, s katerim ga je pospremil v splošno bolnišnico. Zaradi nevarnosti, da izgubi nesrečni Simič oko, so ga nemudoma sprejeli na okulističnem oddelku s prognozo okrevanja tom, njihova kolektivna razstava pa zavzema vsakič novo obeležje. Letos je na primer v središču pozornosti embalaža vseh vrst, seveda pa igra glavno vlogo tudi v tem okviru les in njegova ekonomija. V poptfdanskiih urah je bila na trgovinski zbornici tiskovna konferenca, na kateri je ing. Foerster podrobneje prikazal avstrijsko sodelovanje na našem sejmu, nekatere značilnosti najnovejšega razvoja avstrijskega gospodarstva, in zlasti lesne ekonomije. V zvezi z avstrijskim tranzitom skozi naše pristanišče, ki v zadnjem času resno popušča, je ing. Foerster naglasil, da se Avstrija nahaja nekako v središču velikih mednarodnih gospodarskih tvorb, kakršne so evropska gospodarska skupnost, evropska cona za svobodno menjavo (h kateri pripada tudi Avstrija), skupnost skandinavskih dežel in svet za vzajemno pomoč pod okriljem Sovjetske zveze. Z vsemi temi tvorbami vzdržuje Avstrija redne gospodarske stike ter se v skladu s tem razvija tudi tranzit njenega blaga skozi prizadeta pristanišča. Južni predeli zvezne repu: Mike gravitirajo na Jadran, pri tem pa si glede avstrijskega blagovnega tranzita močno konkurirata Trst in Reka. Reka pa nudi avstrijskim operaterjem znatno cenejše storitve, zlasti kar zadeva prevozne in pristaniške tarife, ter je zato razumljivo — čeprav to nekoliko preseneča Dunaj — da je glede avstrijskega tranzita Reka prehitela tržaško luko. To nazadovanje tržaškega tranzita pa ni le posledica raške konkurence, temveč je zanj v veliki meri krivo tudi splošno skrčenje avstrijskih dobav rezanega lesa nekaterim deželam na Bližnjem vzhodu — tako zlasti Turčiji — ki kupujejo čedalje več sovjetskega, jugoslovanskega in romunskega blaga. Med svojim včerajšnjim obiskom vašega pristanišča, je še naglasil govornik, sem se prepričal, da imate v Trstu velike možnosti za ponoven razvoj luških dejavnosti v prihodnje, zlasti ko bo lahko začel obratovati pomol V n in ko bo vaša luka opremljena za kontejnerski promet. V tem pogledu imate znatno večje možnosti za uveljavitev, kakor druge italijanske luke, denimo Benetke ali Genova, sa. je vaša obala zelo pripravna za 5 dijakov ima popravne izpite, padel pa ni nobeden. Razred III. B - izdelali so: Ana Babič, Marina Babič, Iris čok, Nevenka Doljak, Alma Guštin, Mirjan Kapelj, Dora Križmančič, Ana Marija Lovriha, Davorin Šinigoj, Veronika Sossi, Dobrina Strajn in Neva Strai-n. Popravne izpite imajo štirje dijaki, eden pa je padel. IV. razred - izdelali so: Ksenja Abrami, Vera Caiharija, Neva Križmančič, Nadja Filipčič, Ana Marija Guštin, Marija Hrovatin. Branka Koren, Miroslava Leban, Vojko Lo vriha, Ervin Mezgec, Majda Ni-brandt, Lidija Prešelj, Bruno Sfer-za, Boris Sik, Marija Škabar, Sergij Suman, Sonja Terčon, Zdenka Trampuž, Franko Turk, Savo Ussai, Mirijam žagar. Popravne izpite imajo 4 dijaki. Padel ni nobeden. SLOVENSKO UČITELJIŠČE I. razred - izdelali so: Nadja Ba-razubti, Ana Parovel, Nadja Pun tar, Adrijana Sedmak in Marija Verša. Izdelalo je 5 dijakinj, 6 pa jih ima popravne izpite. II. razred — izdelali so: Marjeta Berce, Magda Bizjak, Barbara Cosmina, Jadrana Gabrovec, Marija Hladnik, Nadja Leghissa, An-dredna Ota in Marta Sancin. 5 dijakov ima popravne izpite. III. razred — od 6 dijakov so trije izdelali, trije pa imajo popravne izpite. Izdelali so: Zmaga Ciuk, Nevenka Cosina in Klara Sturman. Če so se za vse te dijake začele počitnice, pa čaka dijake V. razreda, letošnje maturante, najnapornejše delo letošnjega šolskega leta. S 1. julijem se bodo namreč na vseh višjih srednjih šolah začeli zrelostni izpiti. Skupno je letos vpisanih in pripuščenih k zrelostnim izpitom 79 siovenskh dijakov (znanstveni licej 24, klasični licej 7, trgovska akademija 35 in slovensko učiteljišče 13). Poleg teh bodo v Trstu polagali zrelostne izpite tudi maturanti slovenskega učiteljišča in klasičnega liceja iz Gorice. vile dovolj dela tudi za naftovod Mauthen-Dunaj. Zastopnik avstrijskega zveznega urada za lesno gospodarstvo ing. Ernst Wolf je nato prikazal razvoj lesne ekonomije v Avstriji od prvotnih oblik izkoriščanja _ lesnega bogastva, pa vse do današnjih industrializiranih dejavnosti na tem področju. Konferenco jie zaključil predsednik zbornice dr. Caidassi, ki je napovedal, da se bo naša dežela udeležila v tem letu treh važnejših sejmov v Avstriji, in sicer .jesenskega sejma na Dunaju, lesnega sejma v Celovcu in jesenskega sejma v Celovcu. Med obiskom tržaškega gospodarskega od-aoslanstva na Dunaju za časa iairikajšnjega velesejma se bodo naši gospodarstveniki sešli z vodstev m zvezne gospodarske zbornice in načeli nekatera pereča vprašanja. ki zadevajo zlasti gradnjo av to cest. uresničitev nove povezave predoru pod prelazom Monte Croce Camico, železniške zveze med našo deželo in Avstrijo, ter nekatera druga vprašanja. Današnji dan na sejmu je posvečen Gabonu. Zvečer (ob 21. uri) bo nastopila Caterina Caselli, zato odpade spored predvajanja turističnih filmov. » Listek občinske galerije št. 12804 je bil izžreban za nagradno sliko Marina Casseittija. Lastnik listka jo lahko dobi v sobi št. 124 občinske palače v uradnih urah. k velikemu električnemu stroju, da ______ . _ bi na njem opravil neko delo. Po- v tednu dni, razen če ne nastopijo gnal je stroj In kolesje se je za-1 komplikacije. gradnjo priprav, ki jih zahteva sodoben blagovni promet po morju. Ing. Foerster je nato naglasil, da bo avstrijski naftovod iz Mau-thena, kjer se bo priključil na čez-alpski naftovod Trsit-Bavarska, na Dunaj, nared še pred kancem 1970. leta, prve tone surove nafte pa da bodo stekle po njem v prvih mesecih naslednjega leta. Glede pomislekov, češ da bo Avstrija še naprej v bodoče nabavljala velike količine surovega petroleja v Sovjetski zvezi, .je govornik naglasil, da bodo potrebe avstrijskega tržišča, tako za naraščajočo motorizacijo kakor tudi za postopno preusmerjanje domače industrije na i ta sodobnejši vir energije, zagoto- Šolske vesti Razstave in zi na šolah v območju ... ravnateljstva Opčine bodo P° slednjem razporedu: q.l9. Opčine: razstava 22.6. od • ure. 23.6. od 9.-13.. . , * Bazovica: razstava 22.6. od »• 20. ure. „ . q.i2. Prosek: razstava 22.6. od 9- , in od 15.-20, prireditev 22.6. od uri. . q do Sv. Križ: razstava 22.6. od 9. 21. ure. . 0 i« in Trebče: razstava 22.6. od 9.-i»- 15.-20. ure. Razstave V umetnostni galeriji «Husso» v galeriji «Rossoni» na Korzu 9 razstavlja do 20. t.m. slikar vann4 Babuder. že uveljavljeni jinar in oblikovalec našega K tokrat razstavlja novo in pest^?aeK0 rijo eksponatov s pretežno kr motiviko. ameriškega združenja v Ul. Galatti 1 9?1 . 16. do 22. t.m. razstavljal trz slikar in kipar Emilio Primossi. jjU stavil bo 35 novejših slik * ^ v glavnem pejsažev, tihožitij a. kaj portretov ter 4 skulpture a . tivnega značaja, ki so že bile ^ ne pohval kritik in občinstv ■ ^ delavnikih bo razstava odpne ^ 10. do 13. ter od 17. do 20. ur. praznikih pa do 10. do 13. ur • V prostorih Avtonomne le*°Vp^a ske in turistične ustanove v »e j,. je odprta osebna razstava zb škega slikarja Eda Murtiča. H va bo do 29. t.m. jan Tomažič, na Marija Majda Cibic, Maja Demšar, Ingrid Kalan, Lucijana Pečar, Ivana Pla-cer jn Ivana Suhadolc. II. razred - izdelali so: Ravel Kodrič, Franc Mahnič, Martina A-dami, Patricia Howie, Alenka Mihalič, Jasna Pieri, Jasna Rauber, Mara Rogelja, Rada Sobani in Mojca Slškovič. Popravne izpite imata dva dijaka. TRGOVSKA AKADEMIJA Razred I. A - izdelali so: Nadja Bidovec, Magdalena Demark, Steiio Doglia, Susanna Foraus, Franko Kanzian, Marija Lavrenčič, Nadja Milič, Zdenika Pernarčič, Egon Renko. Tatjana Sancin, Sonja Store. Popravne izpite jma 6 dijalkov, eden je padel, eden pa je bil neocenjen. Razred I. B - izdelali so: Darka Bresciani, Zorka Ferliuga, Sonja Goiza, Nada Graccogna, Mirjana Metlika, Sonja Subani, Nives Ten-ce. 9 dijakov ima popravne Izpite, 2 pa sta bila neocenjena. Razred II. A - izdelali so: Gra-cijela Belli, Luciana Bembl, Bmi-dia Giuliani, Marta Lovrenčič, Pavel Švara, Dora žagar. Popravne izpite ima 8 dijakov, eden pa je padel. Razred II. B - izdelali so: Mil-va Budin, Gabrijela Canidek, Laura Debenjak, Plerina Furlan, Nadja Pancrazi, Franka Salvi, Divna Sancin, Boris Sardoč, Viljem Smo-tlak, Robert Zobec. Padel je en dijak, štirje pa 1-majo popravne izpite. Razred III. A - izdelali so: Jordan Cappo.nl, Igor Culk, Edvard Ferluga, Pavel Furlani, Silvana Hvalic, Dragova,n Kobal, Nadja Leghissa, Nadja Magajna, Vojko Medvešček, Franika Mora, Enminia Radetti, Norma Tretjak, Zora Vu-kičevič. DANES OB 19.30 Kosovelov večer v Sesljanu na sedežu turistične ustanove Revija «Umana», ki jo vodi Anna Gruber - Benco, prireja danes ob 19.30 v prostorih avtonomne le-toviščarske in turistične ustanove v Sesljanu večer, posvečen kratkemu slovenskemu pesniku Srečku Kosovelu. Kosovelove pesmi, ki sta jih v italijanščino prevedli Jolka Milič in Lidija Dekleva, bosta brala Ezio Biondi in Corrado Solari iz igralske šole Anne Gruber. Ker gre za hvalevredno pobudo, ki naj prispeva k boljšemu poznavanju Srečka Kosovela v italijanskih kulturnih krogih in zato za pobudo, ki zasleduje plemeniti cil) večjega medsebojnega spoznavanja, zbliževanja in razumevanja, vabimo tudi našo kulturno javnost, da se je udeleži. 01. s. Nicolo 6/a je od 14. junija ja V galeriji «La Lanterna« ^ lija razstava del beneškega Maria Baldana. V prostorih Delavske zbornice c -t na Trgu Papa Giovanni , ’raz' odprta II. kolektivna sindikain ni stava v stalni umetnostni jj2jo «Cesare Sofianopulo«. Razst u. člani deželnega sindikata bk° ,„rtt metnosti CISL. Razstava bo j ob delavnikih od 18. do 20. «F. Ljudska prosveta Sagra v Boljuncu. V okviru j^n-Prešeren« priredi mladina iz z na-ca tradicionalno šagro na trt slednjim sporedom: Nedelja, • jj ob 17.30 sprevod narodnih Gf>rjce godbe na pihala iz Brega °“ j0fne na Jamo; ob 18.30 nastop 1 raz- skupine Breg. Sled/le bodo n po■ ne tekme (v vreči, v PlesUt!rra a«1-dobno); od 20.30 dalje P*e?. 8 jj. t. sambel »Kras«. V ponedeljek, p0. m. od 20.30 dalje ples. B?* pijač0-skrbljeno za razno jedačo >‘n F V nedeljo, 22. t.m. ob H-30 pro-Repentabru 22. tabor Slovensu ^ svete. Nastopili bodo peVSKanals8e s Tržaškega, Goriškega in iz „ M doline, glasbeni ansambel 2 O Steverjana in Slovenski od ^jja*. grinčevo veseloigro «Kje 1 Razna obvestila •iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiumiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA SESTANKU MEDDEŽELNE KOMISIJE ZA NAČRTOVANJE Odbornik Stopper poudaril mednarodno vlogo nnše dežele Opozoril je tudi na gospodarska neravnovesja med vzhodnimi m zahodnimi predeli dežele Včeraj je bil na ministrstvu za i jal, da se premostitev neravnovesij proračun in načrtovanje v Rimu v državi ne tiče le severa in juga sestanek meddeželne komisije za 5 ' ’ gospodarsko načrtovanje, ki se ga je v imenu naše dežele udeležil odbornik Nereo Stopper. Sestanku je predsedoval podtajnik Malfatti ob pomoči funkcionarjev načrtovalnih uradov in ministrstva za proračun in načrtovanje. Po u-vodnih besedah podtajnika Malfat-tija je glavni tajnik za načrtovanje dr. Rufolo nakazal glavne črte «na črta 80», ki je podlaga za važne Izbire drugega petletnega načrta za 1970 1975. Po proučitvi v meddeželni komisiji bo opredelil načrt ministrski svet, zatem ga bodo predložili v proučitev odboru CNEL in končno v odobritev parlamentu. Med razpravo je odbornik Stopper izrekel nekaj misli glede me; tode in vsebine, načrta. V tej fazi morajo namreč deželni predstavniki izreči svoje mnenje. Stopper je de- marveč tudi razlik med vzhodom in zahodom, to je jadransko in tiransko obalo. Druge izbire se tičejo vključitve Italije v mednarodno gospodarstvo, in sicer ne le v EGS marveč tudi v vzhodnoevropske dr žave. Zato mora načrt težiti za tem, da se omejijo premiki delovne sile v inozemstvo pa tudi v državi sami, da se okrepijo pristaniške infrastrukture ter cestne in železniške zveze dežel, ki težijo k gornjemu Jadranu. V tem okviru bi lahko bila dežela vmesni člen povezave Italije s srednjeevropskimi in vzhodnimi državami. Posegi javnih pod jetij za okrepitev industrije ter u stvaritev centrov za znanstvene raz iskave, zlasti pa jedrskega pospe ševalnika v Doberdobu, bi zagoto vili razvoj mednarodnega poslan stva Furlanije . Julijske krajine. I OBVESTILO IZLETNIKOM NA ŠKOTSKO Odbor za organizacijo izleta na škotsko vab: vse člane pevskega zbora uVasili.j Mirk« in nogometne skupine ((Primorje«, da se udeležijo sestanka, ki bo v soboto, 21. junija ob 21. uri v šoščevi hiši. Nazionale 16.00 «Le toccablli«. Te-chnicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Una sera ... un treno«. Anouk Aimee, Vves Mon-tand. Technicolor. Fenice 16.00 «La lunga sfida«. Eden 16.00 »Mio fratello superuomoa. Slikanice. Excelsior 16.00 »Katango« — japonski film. Kenji Sakara, Russ Tam bljn, Kuim Mizuno. Ritz 16.C0 «Black Jack«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Sexi report«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16,30 «Seduto alla sua de stra». Franco Cltti. Techricolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 »Sette per sette«. Gastone Moschin, Raimondo Vianello. — Technicolor. Cristallo 16.00 «L’urlo del giganti«. Jack Palance. Technicolor. Capltol 16.30 «Roma come Chicago« (Banditi a Roma). J. Cassavetes, G. Ferzetti, A Sander Prepovedano mladini pod 14. letom Impero 16.30 Mala revija filmov znanih avtorjev. »Escalation«. Technicolor, Vittorio Veneto 16.30 «11 castello dl carte«. G. Pappard, I. Stevens, O. VVelles. Technicolor. Astra 16,30 «Lo spettacolo plu af-fascinante del mondo«. Ideale 16.00 «L’uomo venuto per uc-cidere«. Richard Wyller, W. Stolz. Technicolor. Abbazia 16.30 «Addio alle arml«. R. Hudson, J. jones, A. Sordi. Technicolor. Tudi letos priredi konz' Piicino in Berzamin s P0®0. " .. . ženja lastnikov javnih '.g setC-l soziazione Commercanti ti,pit8‘n Pubblici Esercizi) razstavo vin tržaške obale. „radrt Konzorc j bo kupil od vl” fca S'jo, od tu vzP°^„a 9. ROJSTVA. SMRTI IN *j£)I/ frst» ROJSTVA. SMRTI IN Dne 17. junija 1969 se Sf 6 c>5°‘. 2. Alla Salute. Ul. Giul a v■ va,iiP' Ul. Oriani 2 Vernarl. lrK ra 11 (od 19 30 do «-3#’ 1. CL Alla Basillca, Ul. S. Gl“S 39. 6aijl, ce Verde, Ul. Settefontane sini, Trg Liberti 6. Testa Mazzini 43. SEJA DEŽELNEGA SVETA Živa razprava o zakonskem osnutku o ljudskih in cenenih stanovanjih V začetku seje so odborniki odgovarjali na vprašanja in interpelacije svetovalcev Na včerajšnji seji deželnega sve-1 ki. Rekel je tudi, da je malo de-■> .so odborniki prvo uro odgovar- lavcev, ki bi si upali spričo nego-W» na vprašanja in interpelacije ‘ :~t: 1 *vetovalcev. nato pa se je začela “Oprava o zakonskem osnutku o jjjfcpih v zvezi z ljudskimi in ce-?®®ni stanovanji. Zakonski osnu-I 4 ponovno financira zakon št. 27 z decembra 1967. leta, za katere-® so sredstva pošla, hkrati pa J4 brleli spopalnjuje. Prvi čllen 'vunreč določa, da se deželna u-rava pooblašča, da daje zavodom !*. ljudske hiše 'v deželi 6-odstotni rjspevek za gradnjo ijudskih in gOouih hiš za dobo 35 let, seveda S 5®. dobiva zavod že prispevka j*4 države v ta namen. Ta stano-'®ia bo zavod dajal v najem ali £ J. odkup. Ne bo jih pa mogel ~Dlti kdor je že lastnik stanova-Ja\ 'ki zadostuje za vso družino, , Je, ki ima toliko sob, kolikor J. družinskih članov; kdor je že državni prispevek za zgradi-Zi ali nakup stanovanja; kdor ima kot 1.600.000 Idr davne osnove S dopolnilni davek od dohodkov S dela ali 600.000 lir dohodka iz virov. /lažen tega pa se s tem zakon-*|*i osnutkom ponovno financira S®*! št. 27 z dne 29. decembra 7' za gradnjo ali nakup cene-r* stanovanj z deželnim prispev-za kritje obresti od posojil. I ^ namen določa dežeina upra-* za letos 200 milijonov lir. To jSoio bodo nakazovali vsako leto J* do leta 1988. Za prispevek za-IACP pa so določili po 300 jjujonov na leto, in sicer do leta svojem poročilu o tem žarkem osnutku pravi poročeva-"• večine Romano, da je bilo Vloženih na podlagi zakona št. “'.iz predlanskega leta kar 2350 f°senj in da so doslej izračunali, J4 bo na tej podlagi investiranih ? fFadnje 10 milijard lir. Komisiji je doslej proučita 1165 prošenj, J? katerih jih je 895 sprejela, 128 ?ynMla, za 142 prošenj pa pričanj® spopolnitev dokumentacije. Pri J"! je treba poudariti, da ni do- 3 denarja, da bi ugodili vsem prošnjam. Na podlagi tega 5, drugih deželnih zakonov je de-v:'a omogočila zgraditev 3000 no-stanovanj, kar je precej čeprav 7. vedno premalo spričo velikega "Tanjkanja ljudskih ki cenenih ktiiovarij. Z novim zakonskih; o-•j^kom pa je hotela dežela ortego-■l nakup stanovanj varčevateem J4 .Podlagi zakona št. 27-, hkrati pa /j“> zgraditev stanovanj za delav-j,'.ki hodijo od daleč na delo (po 'Pijansko pendolari — «niha’joo»), J kar naj poskrbi IACP s ootr.oč-?. zgoraj omenjenega deželnega r*spevka za dobo 35 let. Razen določa osnutek ustanovitev jenskih komisij za dodeljevanje stanovanj. (Aotnunist Bosari pa pravi v svo-manjšinskem poročilu, da j* ob razpravi o tem zakonskem cjutku proučiti stanovanjsko vpra-??Jje v deželi nasploh. Položaj je i^breč zelo resen, saj primanjku-5 niš, ki bi bile po svoji ceni do-■"tne delavcem. Poleg tega vodi-5.v vsedržavnem merilu politiko pju-itve zapore nad najemninami, katero zavračajo rešitev «pravič- 4 stanarine*. Razen tega daje dr-iS'® zelo malo za gradnjo ljudskih J* 'n je prepuščena pobuda zaseb--pom. Bosari pravi, da spadajo i5vua stanovanjska vprašanja v Jpsvno pristojnost, kot na primer oanisfčna reforma, demokratza-J4 IACP, ustanovitev enotnega pfcdriavnega zavoda za de.avska Juvanja itd. .v razpravi je včera j prvi sprc-?ybril komun'st Zo^zenan, ki je W;vse,;n poudaril, da gre za do-^■ftilni zakon, medtem ko bi molji reški vprašanje ljudskih sta-ijv^nj globalno in organsko. V doji4 ie potrebnih vsaj 20.000 nov h p*hovanj, s torni zakoni pa se jih ptfco sezida le nekaj tisoč. Obšir-}e govoril o stanovanjskem tove zaposlitve sprejeti breme za odplačevanje posojil 'kar za 35 let. Morda tudi ni pametno, da se zgradijo stanovanja za delavce, ki hodijo daleč na delo, kajti to bo še bolj pospešilo beg z dežele v mesta. Raje naj bi prispevali za popravilo nehigienskih stanovanj ter decentralizirali industrijo. Vprašanja gradnje ljudskih hiš _ bi se morale lotiti občine s pomočjo države in dežele. De Rinaidini (KD) je pozitivno ocenil zakonski osnutek in rekel, da pomeni gradnja stanovanj za delavce, ki hodijo od daleč na delo, prvi korak za rešitev stanovanjskega vprašanja. Liberalec Trauner je dejal, da se njegova stranka strinja s tem. da je treba graditi ljudska in cenena stanovanja. Vendar je doslej zgrajenih 3000 stanovanj z deželnim prispevkom premalo. S tem zakonskim osnutkom bodo lahko prispevali h gradnji 2700 stanovanj. Toda pomagati mora tudi država. Zadnji je spregovoril komunist Pascalat, ki je dejal, da bi morali z večjo težo poseči vmes za rešitev stanovanjskega _ vprašanja. Toda iz večinskega poročila je razvidno, da ne namerava levosredinska večina iti po tej poti in ni zato moč pričakovati nobene organske rešitve vprašanja. Skratka, deželna uprava le «krpa» prejšnje pomanjkljive zakone, namesto da bi «tvar korenito reševala. Razprava se bo nadaljevala na današnji seji. v Koroneju bil v isti celici z Bendom Loggio, obtoženim umora lb-lene Iris Semenič iz A: k r n . Sodna razprava o «zadevi Trniu* se je vlekla že nekaj mesecev. Pričela se je z anonimnim pismom, ki ga ie napisala večja skupšna članov posadke potopljene ladje. v kr,tari so mornarji (večinoma Istrani) sporočali zavarovalni družbi, pri kat-ri je bil Bel rsieh sklenil pogodbo za 'skorai 125 milijonov Ur, J= govoru o .. ■ ledia «Tr.itu» potopila za- v Tržiču, kjer je to, ^ nimarm jzvr an'h cdp - i” samega župana potrebo li se j.L, razprava z zaslisa 600 stanovanj, demokristjan Marttois je pohvalil ■driski osnutek in orisal stano- hodov pešcev, odredil naslednje u-krepe: 1. uvedba poševnega parkirnega prostora za 8 vozil med ulicama Duca d’Aosta in SS. Martin; 2. uvedbo osrednjega parkirnega prostora za 8 vozil; 3. uvedbo zebra-stega prehoda za pešce na križišču z Ul. Duca d’Aosta in enakega prehoda na križišču z Ul. SS. Martiri; 4. uvedbo parkirnega prostora v vrsti za avtomobile na pločniku nasproti palače Delavske zbor. niče. Da bi bil promet na križiščih cest proti Lonjerju, Lovcu, Kati-nari, Bazovici in povezavi z državno cesto 202, upoštevajoč, da je glavna smer prometa cesta Bazovica — Lovec, bil manj nevaren, je župan s posebnim odlokom odredil obvezno ustavljanje (STOP) na križiščih na cestah proti Kati-nari, Lonjerju in zvezi z državno cesto 202 ter odredil: 1. obvezno ustavljanje z znakom STOP na cesti proti Katinari na križišču s cesto proti Lovcu; 2. obvezno uetav-1 jan je z znakom STOP na cesti proti Lonjerju na križišču s cesto proti Lovcu; 3. obvezno ustavljanje z znakom STOP ob povezavi z državno cesto 202 na križišču s cesto proti Bazovici in Dolini. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 9. do 15. junija t 1. zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 7. ti-foidna mrzlica 1, ošpice 66, norice 8, oslovski kašelj 1, vnetje priušes-ne slinavke 10, rdečke 16, nalezljivo vnetje jeter 6 (2 izven občine), akutni sklepni revmatizem 7 (1 izven občine). Prometni ukrepi Župan inž. Spaccini je za ureditev parkiranja vozil na Trgu Papa Giovanni XXIII in za varnost pre- .....................m m...«.«................m.."........... RAZSODBA TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Štiri oprostilne razsodbe v zvezi z brodolomom «Toitu» Oprostitve so zaradi pomanjkanja dokazov Razprava je trajala skoraj leto dni čiti, in tako je bilo tudi z zadevo o potopitvi ladje. Obramba je trdila, da se je lad.a — 45 let je bila že preplula in vsa leta druge svetovne vojne —- potopila zaradi nevzdržnega stanja, v katerem je bila in to podprla z dokazi, ki so bili skorajda neizpodbitni. Prav tako pa so javni' tožilec in v različni meri tudi zasebna stranka (zavarovalnice) zatrjčvali, da gre za na: meren brodolom in pri tem navedli več dokazov; med temi predvsem jic _i pričevanja vrste članov posadke, svobodo kmalu i več nerazumljivih okoliščin, v ka-: terih je prišlo do brodoloma in polovično priznanje prejšnjega kapitana ladje Valleja, ki ga je dan pred brodolomom zamenjal kapitan Rocco. Zadnji dan sodne razprave so svoje teze z večurnimi govori argumentirali odvetniki obrambe An- ^ M ________ tonini, Morgera in Tamaro ter pred kov ki so se stknili oholi kapi-a-1 stavnika zasebnega in javnega tožil na Rocca, ki je že nekaj dni bil 1 stva Poillucci in Brenči. robu 'živčnega zloma, saj jel Verjetno je, da bodo stranke vlo-r’ žile priziv. Bellasich zato, ker mu na osnovi take vrste oprostitve zavarovalnica ni dolžna izplačati odškodnine, javni tožilec pa, ker je že v preiskovalni fazi procesa sodil, da obstajajo dovoljšni dokazi za aretacijo in predhodni zapor obtožencev. Z oprostitvijo vseh štirih obtožencev zaradi pomanjkanja dosazov, se je včeraj zvečer zaključila večmesečna .sodna razprava o okoliščinah, v 'katerih je oktobra pred dvema letoma prišlo do zagonetne potopitve' 'ladje «Taitu»." Frapco BelL.sich. kajjttan Rocco, strojna častnika Mauri in Tretiach so tako po enem letu, odkar se-'di'o v tržaških zaporih (Rocca so aretirali v. nekem mestnem baru pred nekaj meseci), prvič zapustili sodno dvorano v prepričanju, da se bodo vrata v svobodo kr odprla, do česar je_ prišlo — po vsej verjetnosti — že to noc do ponoči. Razsodbo je po poldrugi uri posvetovanja s stranskima sodnikoma prečkal predsednik sodnega zbora dr. Rossi, na kar so obtožence obkrožili vidno ganjeni sorodniki, žene, bratje in neksj pomoršča- nem prič odvijala pred očmi sodnikov in številnega občinstva, jasneje je bilo, da je vsa stvar kot to, kar je bilo napisano. Jako listi CTSki pokržsiT v videmski p°kra-V, ■ kjer živi še mnogo druzm v C? nezdravih stanovanjih, v ka-JtJP ni ruti vodne napeljave in Sjitairi j uDe Cecco (PSIUP) je dejal, da f.hieja 1.600.000 lir obdavčljivega JPjbdka za tiste, ki lahko debe_ iT^ka stanovanja, previsoka, saj <•><, j~ —- --s naxsrta tnlma-* »tono. kauo se utaj ujejo dohod- no bi se dalo na dva načina toima Sm,„,......................................... foRAPI ZAVIRANJA NA MOKRI CESTI Ovojna nesreča italijanskega avtomobilista blizu Postojne •*otem ko j'e po lastni nesreči ostal nepoškodovan, ga je na r°bu ceste podrl drug avto in precej pobil - Z jugoslovanskim avtom RK so ga pripeljali v tržaško bolnišnico Dulci bo posredoval za rešitev spora v SAFOG in NSG Deželni odbor je na svoji seji ob stari pergament, ki bi bil pred leti širno razpravljal o zasedbi podje-patkl v vodo in bi ga skušal uče j tij SAFOG in Nuova San Giorgio rijak prebrati. Nekaj besed bi bi v Gorici. Goriška odbornika Tripa-1(. na njem jasnih, morda celi frag; | nj ;n Devetag sta orisala svojim mcoti pripovedi, spet drugje bi i kolegom položaj v podjetjih in vzro-besede in resnico prekrivali madc- | zasedbe. Da bi se izognili zmanj-ži, nekje pa bi voda celo zbrisala | janju zaposlitve v deželi, so po- verili odborniku za industrijo in trgovino Dulciju nalogo, naj nave že stike s pristojnimi organi, tako da bi se rešil spor in da ne bi utrpelo goriško gospodarstvo veliko škode. etnega industrijalca iz Coma, a Mo-sco, se je včeraj opri-a posebna smola. Najprej je 0 jim avtom zavozil s ceste fečo pa je iz razbitega avto-'a prilezel brez poškodbe. Ko J ob robu ceste čakal na pose je vanj zaletel neki drug dobil, ki ga je, kot malo prej '■ zaneslo s cestišča. nenavadne nesreče je prišlo J 19 ure na ostrih okljukih, j 8 kilometrov od Postojne v 1 Ljubljane. Mosca se je vra-s Ljubljane v Italijo na hitrem 2300. Na enem izmed omeli ovinkov je najbrž skušal mu vozilu zmanjšati hitrost, > bila, kot se zdi, precej vi-■ Zato je pritisnil na zavore, na spolzkem cestišču je fiat 1 spodhesio, da je zdrvel na hji travnik. Kot rečeno, se in-lalec pri «poletu» s ceste ni •halo poškodoval. 9aj je ustavil prvi avto, ki •Uvozil mimo, tor avtomobilistu čil, naj v Postojni obvesti le-•nilioo o nesreči, čez nekaj minut so bili agenti jugoslovanske prometne policije že na kraju ter mdustrijailcu pomagali pri vlačenju poškodovanega avtomobila na cesto Ravno tedaj pa je na podoben način, kot prej Mosca, privozil izza ostrih ovinkov Pietro Passi iz Alfonsln pri Ravenmi s svojim fiatom 850 ter tudi on skušal svojemu vozilu zmanjšati hitrost. Spolzka cesta pa je tudi iokrat opravila svoje. Passijevo vo-«lo se je nekajkrat zavrtelo v krogu, nato pa s silo zdrvelo naravnost proti robu cestišča, kjer sfca stala Mosca ter neki jugoslovanski agent. Agenta je podivjano vbzilo le bežno oplazilo, nesrečnega Masco pa je zadelo z vso sio ter podrlo na tla, kjer je hudo poškodovan obležal. Precej se je namreč potolkel po nogah ter za-dtbil verjetne kostne poškodbe pisnega koša. Agenti so ponesrečenega industrialca odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga spre-jeli na oddelku za pljučno kirurgijo s prognozo okrevanja v 20-30 dneh. DANES TRETJI DAN ZASEDBE TOVARNE Delavstvo SAFOG iz Nuova S. Giorgio je deležno solidarnosti javnega mnenja Številne izjave v tem smislu in obiski z vseh strani Včeraj je tovarno obiskala tudi delegacija SKGZ in SPZ S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Potrebno je odpraviti krizo v Nuova S. Giorgio Proučevanje osnutka organika za občinske uslužbence V zasedeni tovarni SAFOG v Gorici stražijo stavkajoči delavci pri vhodu, kjer so vidni številni transparenti, na katerih so navedli delavci glavne točke svoje borbe. V tovarni je vse mirno in delavci vzorno skrbijo za red. Stavke, ki so jo organizirale CGIL, CISL in UIL se udeležujejo tudi uradniki Občinski odbor v Gorici je na svoj; zadnji seji v ponedeljek zvečer nadaljeval s proučevanjem o-snutka za organik občinskih uslužbencev ter bo nadaljeval s tem delom tudi na prihodnjih sejah. Župan Martina je poročal odbornikom tudi o kritičnem položaju v podjetju Nuova S. Giorgio, ki ogroža stalno zaposlitev delavcev, kateri so sporazumno z delavci podjetja SAFOG zasedli tovarno. Odborniki so izrazili željo, da bi prizadeti krajevni organi podvzeli potrebne ukrepe za stalno zaposlitev prizadetih delavcev in odpravo krize v tem podjetju. Na seji so nadalje odobrili nekaj ukrepov upravnega značaja. Občinskemu svetu bodo na prihodnji seji predlagali imenovanje preglednikov za občinski obračun za leto 1968, ki bodo pregledali tudi obračun občinskih podjetij. Prav tako bo podžupan Candussi predlagal občinskemu svetu določitev posebnega prispevka občine Poso-škemu konzorciju za pospeševanje gospodarskega in socialnega razvoja. Bergantov orgelski recital na Sv. gori Znani umetnik prof. Hubert Bergant iz Nove Gorice bo priredil v petek 20. junija ob 18. uri (po sončni uri ob 17.) orgelski recital v baziliki na Sv. gori (Skal-nici). Predvajal bo dela starih mojstrov, ki so živeli in ustvarjali od 16. do 18. stoletja. Gre za izjemen dogodek, saj so orgle na Sv gori zelo kvalitetne in poslušalcem torej obetajo recital, ki si ga vsakdo lahko samo želi. Bazilika je po velikosti druga v Sloveniji in lahko sprejme okrog 4 tisoč vernikov oziroma poslušalcev. Orgelski recital prireja občinska zveza kulturno - prosvetnih organizacij v Novi Gorici. Vlečnica na Sv. goro bo redno obratovala. Danes zvečer v Verdiju črnska predstava «Jerico» Danes zvečer bo v organizaciji ustanove EMAG ob 21. uri v gledališču Verdi v Gorici še zadnja predstava iz njenega programa za 1968-69. Na sporedu je lirična predstava «Jerico», delo avtorja Lang-stona Hughesa. «Jerico» bodo predvajali črnski umetniki iz ZDA v originalu, kakor so jo predvajali v gledališču v New Yorku. Črnski umetniki so sinoči nastopili v Pordenonu v naslednjih dneh pa bodo nastopili še po raznih furlanskih mestih. Na programu imajo črnske pesmi, ki opevajo njihovo suženjstvo v Ameriki in vero v osvoboditev ter povratek v domovino. Vstopnina je po 1500 lir in za abonente po 1000 odnosno za mladino po 500 lir. OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Zasedba podjetij SAPOG in Nuo i'i|uiniiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiii SINGLE (ženske); 1. Marg®‘ Court (Avsl.), 2. BiMie - Jeanj*: 4 (ZDA), 3. Virginia Wade (VB)’ Ann Jones (VB), 5. Naney B g,), (ZDA), 6. Kerry Melville (Afldy 7. Julie Heldman (ZDA), 8. Ju Ne*' Tegart (Avsl.). DOUBLE (moški); 1. John -■ % combe in Tony Roche (AvsD- ^ Roy Emerson in Rod Laver (Ar,[g 3. Ken Rosewall in Fred s ,e* (Avsl.), 4. Bob Lutz in 9tan j0 Smith (ZDA), 5. Bob HewKt Fred McMilan (J. Af). 6- *.), Okker in Marty Riessen 7 Cliff Drysdale (J. Af.) in fle ger Taylor (VB), 8. Arthur * in CbarVe Pasarell (ZDA). DOUBLE (ženske): 1. Ma^ % Court in Judv Tegart (AvslL, Rosemary Casals in BUIie - *Lrf K'n-g (ZDA), 3. Francoise v (Fr.) In Ann Jones (VB), 4-ley Bowrey (Avsl.) in Virginia de (VB). p[et- MEŠANE DVOJICE; l.KOt ^,,, cher ln Margaret Court ( g[j-2. John Newcom.be (Avsl.) b) lie - Jean King (ZDA), 3- 4. Roche !n Judy Tegart (AvS‘ t0-Fi-ed Stolle (Avsl.) in An« nes (VB). kakih 20 minut. Nemci so prišli v bok tudi naši zasedi na koti 321 in jo prisilili k umiku. Na tem umiku pa je neki nemški ostrostrelec od daleč zadel politdelegata Fr. Prelca v glavo in je bil na mestu mrtev. Na položaje so Nemci tako streljali, da naši padlega Prelca niso mogli odnesti, zato so ga dobili Nemci, mu pobrali orožje in ga slekli; laže pa je bil ranjen tudi naš mitraljezec v ramo. Od tam smo se morali spričo nemške premoči umakniti čez dolino Dragonje, kjer smo dobili stik s komando mesta Buje. Nemci pa so tisti dan pretaknili vasi: Puče, Pomjan, Breče, Novo vas, Koštabono in druge zaselke. Popoldne smo se vrnili v Puče. Naslednji dan 20. 4. 1945 smo Prelca pokopali v Pučah. Bil je veličasten pogreb s cerkvenimi obredi. Zbralo se je nad 700 ljudi iz vseh sosednjih vasi. Mladina mu je spletla 6 vencev iz svežega istrskega cvetja. Naši pevci so mu zapeli žalostinko, častni vod pa mu je izstrelil v slovo častno salvo. Meni je pripadla čast, da mu izrečem poslovilne besede. Govoril sem z globoko čustveno prizadetostjo, ginjen nad izgubo prijatelja, hrabrega borca, komunista in odličnega tovariša .Večina mladink in naših borcev je jokala, tudi župniku so pritekle solze po licih. S težkim srcem in trdno odločeni, da ga maščujemo, smo se poslovili od tovariša Prelca, ki je padel na pragu svobode. Večer po pogrebu smo ostali v Pučah. Bil sem gost v hiši sredi vasi. Domači hčerki Anici je šlo Se vedno na jok spričo izgube čudovitega tovariša Prelca. Njena mama in oče sta me sprejela zelo gostoljubno. Želeli so, naj prespim pri njih, toda to sem odklonil in okoli 22. ure odšel v četo, ki se je utaborila na griču zahodno od vasi. Naslednji dan sta komandant Matevž Sivec in namestnik komisarja Vinko Lukan — Emil poklicala našo četo v Labore, kamor smo prišli v zgodnjih popoldanskih urah. V Laborah smo ostali 2 ali 3 dni. Stražili in patrolirali smo okolico vasi tja do Pomjana in Šmarij ter proti Vanganelski dolini; drugi dan smo organizirali v vaški šoli sestanek z vaščani, na 55. MAKS ZADNIK Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB ■ Istrski odred v Brkinih in Istri V jurišu smo pobili 5 ali 6 Nemcev in jih nekaj ranili. Tako smo predhodnico, ki je imela kakšnih 10 mož skoraj likvidirali, toda zgodilo se je nekaj, na kar nismo računali. Verjetno so bili Nemci na neki način zvedeli, da se nahaja v tistih vaseh naša partizanska enota in so poslali v boj proti nam kakšnih 150 vojakov. Tako je prišla namesto samostojne bojne patrole predhodnica, ki smo jo napadli m razbili Medtem pa se je nemška enota razvila v strelce na prostoru med potmi iz Puč za Novo vas in Padeno — se-verno-zahodno od položajev moje skupine in nas napadla v hrbet. Prav tedaj, ko smo se približevali pobitim Nemcem, da bi jim zaplenili orožje, se je vsula izza griča proti našim hrbtom toča izstrelkov. Naša zaseda iz griča pa je krepko tolkla z mitraljezom po Nemcih ki so jurišali na nas m nas ščitila. Sreča za nas je bila tudi, da je bila pot od položajev našega napada do križišča poti Nova vas Padena _ Puče obzidana s kamenjem. Po njej smo se umaknili in se severno od kote 321 spet postavili Nemcem v bran. Toda Nemci so prodrli tudi na Pomjan in nam je tudi s te strani grozila nevarnost. Na položajih pa smo lahko vzdržali le — ---------——-----Mf.NTP,rm h „ TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV, FRANČIŠKA St. 20 - TeleRto 37-338, 854123 - NAROČNINA, mesečno ' ‘>10 UREDNIŠTVO: rRST - UL MONTECCHI 8, • Ur gFRJ posamezna 5tevnka 9 tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1.000 starih dinarjev), letno 100 din <10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo |0 *** vnaprej, četrtletna 2 250 Ur polletna 4.400 ur . ’lefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpoa: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnloe 150 Ur - Mali ogla* Trst 11 5374 — Za SFRJ. ADIT, DZS, LjuDljana, g 1 ■< _• _ r, rinmih nnirr»l(n ItaHie nri uSnnieth Publlcitk Italiana« — Odeovoml urednik: S1ANISLAV RENKO — Izdala ln tiska Založništvo tržaškeea tiska. Trst __—’ katerem sva govorila Emil in jaz. Isti dan zvečer sem vodil mladinski sestanek, na katerem je vaška mladina sprejela obsežne naloge, ki jih bo treba izvesti ob nemški kapitulaciji in prevzemu oblasti v mestih. Mislim, da je bil sestanek na Laborah in Hrepelcih 22. aprila 1945. Naslednji dan smo dobili obvestilo, da je prodrla neka nemška enota k Babičem ali med Marezige in Babiče vzhodno od Pomjana, šli smo tja, da jo napademo, vendar do boja ni prišlo, ker ko smo prispeli k nekemu zaselku, nam ni vedel nihče ničesar določenega povedati o sovražniku, zato smo se po 2 urah čakanja vrnili na Pomjan kota 377 .(najvišji grič v dol. Istri) in zasedli položaje. Spet sem prispel 23. aprila 1945 — po 19. juniju 1944 — na Pomjan. Okoli vasi je bilo vse prekopano. Tu so imeli Nemci položaje za svoje topove. Domačini so nam povedali, da so bili fašisti in Nemci uvedli hud teror nad prebivalci in so morali mnogo gorja prestati. Nekaj ljudi so pobili, mnogo več pa so jih odvlekli v koncentracijska taborišča. Naša četa je ostala na Pomjanu v zasedi celo noč in naslednji dan dopoldne so nas poklicali iz vasi Hrepelci ali Labore, naj se takoj vrnemo tja, ker je prispel namestnik komandanta IX. korpusa tov. Vasja. SESTANEK V LABORSKI ŠOLI Tisti večer — bilo je 24. aprila 1945 — smo imeli sestanek v laborski šoli do pozne večerne ure. Ne spominjam se več, o čem smo vse razpravljali. V dnevnik spominov sem 1947 zapisal, da nam je bilo na sestanku sporočeno, da so premeščeni na IX. korpus naslednji tovariši: Vinko Lukan — Emil, namestnik komisarja odreda, njegovo dolžnost pa naj prevzamem jaz, v. d. komisarja I. čete Polde Ivančič, por. Karel Vene, kom. 2. čete, p. por. Ivan Pezdirc, zast. Fr. Juriševič idr., hkrati je bilo sklenjeno, da gre v Brkine tudi nekaj borcev I. čete. Z Labor smo odpotovali, bilo nas je približno 20, naslednji dan popoldne čez Boršt, TrušK« j Popetre na Gračišče in Kubed, kjer smo se spopadli z in jih razbili. NAPAD NA NEMŠKE KOLESARJE V KUBEDU Od Trušk čez Popetre smo šli dokaj veselo. P°vSI*Lia-nam ponujali pijače in bili kar nejevoljni, če smo jo o®* 0 njali. Mislim, da smo bili že kar dobro razpoloženi, 0te prišli v Gradišče, kjer smo zvedeli, da so se naše e“Tft izkrcale nekje v Istri in da so naši osvobodili Rek°'JU' novica pa ni bila resnična. Ljudstvo je bilo veselo in \e šeno. kmalu za tem se je od nekod pojavila novica, e konec vojne. Ljudsko navdušenje in vest o koncu vojne s® t| oprijela tudi nas. Zato smo se napotili kar po cesti P ^ Kubedu. Emil je »junaško« jezdil na nemškem pa smo jo počasi drobili za njim v gosjem redu. D{.0do je zbijal šale, češ da jezdi kot cesar Franc Jožef in mu v Nemci, če ga srečajo, prav gotovo priredili parado. ..jjii, Ko smo se bližali Kubedu, so ljudje bežali, ker so n"8 r| da prihajajo v vas Nemci. Mi smo se ustavili na cest‘adf' prvi hiši in zapeli neko partizansko pesem. Tam smo se žali približno 10 minut. Na griču pod borovcem j® na (postrani vasi pasla koze neka 10 — 12 let stara deklica, in zneje sem zvedel, da je bila Edvina Udovič iz Kubeda'^ je zavpila proti nam, da gredo Nemci s kolesi. Vprašal) ^ v jo, koliko jih je, odgovorila nam Je, pa jih je 10, p& resnici jih je bilo le 5 ali 6. Hitro smo zavzeli položaJ^viii obeh straneh cestnega useka. Na pot k hiši smo PfAjžali Rusa Borisa šerbinina s «šarcem». Ko so se nam PriD‘geli smo jih zaustavili, toda pometali so stran kolesa in je bežati, zato smo vsuli nanje ogenj z vseh strani. V b°-Ljejii-neki Nemec padel, enega ranjenega pa smo ujeli. Trem cem je uspelo pobegniti proti Brezovici, vendar je nekaj 1 ieji, steklo za njimi in so jih približno 2 km niže v dolin!.dl; (NacLatievanie *‘ beseda - Oglasi ža tržaško in goriško pokrajino ne naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Publlcltž Italiana« - Odgovorni urednik: S1AN1SLAV RENKO - Izdaja ln tlaka Založništvo tržaškega Maka, Trat