LETO XII. ST. 37 (617) / TRST, GORICA ČETRTEK, 9. OKTOBRA 2008
www.noviglas.eu
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Jurij Paljk
Postavimo tablo Trubarju in nam vsem!
Dejstvo, da goriška občinska uprava, se pravi župan s svojimi odborniki, ni dala nobenega odgovora na prošnjo občinske konzulte za slovensko manjšino (uradno se sicer konzulta imenuje Konzulta za probleme mestne etnične manjšine, kar je že dovolj zgovorno!), da bi na mestno hišo postavili trijezično tablo v spomin na Primoža Trubarja, nam pove veliko o tem, kako sedanja desna občinska uprava na noben način noče sprejeti dejstva, da smo Slovenci v mestu od nekdaj. Ne samo, da noče sprejeti tega dejstva, ampak nas hoče iz mestnega središča izriniti na podeželje, po znanem načelu, da smo samo potomci kmetov, hlapcev, dekel in govedorejcev, pridelovalcev "vržot", krompirja, fižola in repe, kvečjemu potomci čevljarjev in hišnih pomočnic.
Kot sin malega vipavskega kmeta, čigar življenje, delo in seveda tudi dostojanstvo so se za vedno izgubila v času, seveda nimam nič proti dejstvu, da smo nekateri res sinovi kmetov in hišnih pomočnic, ki so imeli in še imajo svoje dostojanstvo, a ne morem pristajati na to, da nas tako obravnavajo vse, saj smo Slovenci od nekdaj prisotni v središču mesta ob Soči, ker smo mestu dali ime in tudi značaj. Ne samo mi, a tudi mi smo oblikovali značaj mesta, saj smo v njem poimenovali tako potoke, reko, kot tudi mestne predele, ulice, trge in cerkve.
Že velikokrat smo v Novem glasu pisali o tem, kako je izjemnega pomena to, da smo Slovenci prisotni na vseh ravneh mestnega življenja v mestnem jedru in da moramo zahtevati, vedno in povsod, da se zaščita za slovensko manjšino udejanja v mestnih središčih ravno tako, kot se mora v pretežno slovenskih vaseh na podeželju. Kot smo seveda tudi z nerazumevanjem in neodobravanjem sprejeli v vednost dejstvo, da je, itak zadnje čase dobesedno mrtev!, paritetni odbor sam predlagal (s častno izjemo samo enega, goriškega člana!), naj se zaščita za slovensko narodno skupnost ne izvaja v mestnih središčih Trsta in Gorice, ker pri teh stvareh ne gre za politično igro, za kar jo je po našem vzel paritetni odbor, ampak za bistveno in simbolno dejanje. Italijani od nekdaj veliko dajo na mesta, na mestna središča, Slovenci imamo do mest drugačen odnos, kar je seveda pri obeh narodih povezano z zgodovino. In tržaški prijatelji me ne morejo prepričati, da je prav, ko se odpovedujejo slovenski prisotnosti v mestu, ko se selijo na Kras, češ da je na Krasu lepše in boljše življenje. Za nas je to tiho odseljevanje na podeželje usodno.
V Gorici seveda in hvala Bogu (še) ni tako, ker živimo, delamo in dihamo v mestu in z mestom, ga sooblikujemo, smo del njega in zato je mesto tudi naše in mi smo del njega, v dobrem in slabem. Travnik je še vedno Travnik in oba naša kulturna hrama sta tu dobro vidna in še bolje vraščena v mestno tkivo, sedaj še KB Center, bančni zavodi, naše ustanove in naša stanovanja in hiše, trgovine in delavnice, mi torej.
In je zato nerazumljivo in do vseh nas skrajno žaljivo, da občinska uprava noče trijezične table Trubarju v spomin in vsem meščanom v trajen spomin, da so naše korenine skupne korenine goriškega mesta. Pa če to desnica hoče ali ne!
In zato moramo poskrbeti, da bo tabla Trubarju in vsem našim prednikom stala na mestni hiši, kjer je oče slovenske knjižne besede pred toliko leti pridigal v treh jezikih Gorice, tudi v slovenskem jeziku seveda!
STOLNICA SV. JUSTA
Beatifikacija g. Francesca Bonifacia
"Kdor ni toliko pogumen, da bi umrl za lastno vero, je nevreden, da bi jo izpovedoval"
ba kraški planoti
_______
senska romanca
Ob 16.20, dne 4. oktobra, je petje zvonov tržaške stolnice sv. Justa oznanjalo pomemben dogodek v tržaški Cerkvi. Predsednik Kongregacije za zadeve svetnikov, nadškof Angelo Arnato, je vernikom, ki so do kotička napolnili baziliko, prebral Apostolsko pismo, s katerim je papež Benedikt XVI. privolil, "naj bo častiti Božji služabnik Francesco Giovanni Bonifacio -duhovnik in mučenik, ki se je blago in radodarno posvečal dušnopastirske-mu poklicu in ki je med pričevanjem vere daroval svoje življenje Kristusu -odslej imenovan za blaženega in naj se njegovo ime praznuje v krajih in po načelih, ki jih določa pravo, vsako leto, 11. septembra, ob dnevu, ko se je pokojni rodil za nebesa."
Svečana sveta maša za beatifikacijo g. Bonifacia je privabila v Trst veliko vernikov tudi iz krajev, kjer je bil pokojni župnik doma. Na prostoru pred stol-
nico je množica, ki so jo sestavljali predstavniki in člani združenj optantov iz Istre, Reke in Dalmacije, sledila dogajanju v cerkvi preko velikega televizijskega zaslona: prapori in zastave optantov so po
tako dolgem času še pričali o želji, da bi se slovenska in hrvaška obala povrnili k preteklosti, ki se je razen njih danes nihče ne želi.
V stolnici pa je velo le spokojno in radostno vzdušje, zaradi česar se gre zahvaliti tržaškemu škofu Evgenu Ravignaniju, ki je potek praznika zasnoval po svojih načelih in željah. Msgr. Ravigna-ni je namreč v svojem uvodnem posegu čutil dolžnost, da se je ob blaženem Bonifaciu spomnil še ostalih italijanskih, slovenskih in hrvaških škofov, duhovnikov ter vernikov, "ki so bili v hudem in bolečem obdobju v Istri in drugod deležni nepravičnega nasilja in sovraštva do vere in zaradi katere so izgubili tudi življenje". Pri tem se je tržaški škof posebej spomnil hrvaškega duhovnika Mira Bulešiča, ki je kot žrtev napada umrl leta 1947 v La-nišču v Istri: z njim je bil takrat ranjen tudi tržaški slovenski kandidat za beatifikacijo msgr. Jakob Ukmar. "Naše Cerkve so s krvjo mučenikov združene v pričevanju ene same vere, ene same svete milosti, ki jih povezuje mir."
/stran 5 Igor Gregori
Po več kot desetih letih na čelu tržaške škofije msgr. Evgen Ravignani odhaja v pokoj
Gledališče
Gospodarstvo
Gledališka šola Studio Art bo letos zaključila prvi ciklus formiranja mladih igralcev
M	Zadružna kraška banka z Opčin je odprla novo	
	podružnico na	
	ul. Sv. Spiridiona	
'M v. M	| v središču Trsta	
Polemika / 0 spomeniku na Cerju
Izjava Marjana Bevka in odgovor Andreja Malniča
Spoštovani!
Obveščamo vas, da se pojavljajo v medijih (Primorski dnevnik, Novi glas) objave o vsebinski zasnovi spomenika - muzeja braniteljem slovenske zemlje na Cerju s strani in po zamisli g. Andreja Malniča, direktorja Goriškega muzeja, ki nima pooblastil društva TIGR Primorske in domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, udeleženih pri gradnji in avtorstvu spomenika.
Ker je nedopustno, da si drugi poskušajo prisvojiti delo, ki je avtorska last društva TIGR Primorske in domoljubnih in veteranskih organizacij in nacionalnega pomena, vam sporočamo sklep sestanka zgoraj navedenih organizacij: Predsednik društva TIGR Primorske zastopa domoljubne in veteranske organizacije v dogovorih z investitorjem in daje izjave o vsebini spomenika.
Zato vas prosimo, da ne objavljate izjav o gradnji ali vsebini spomenika na Cerju s
strani nepooblaščenih posameznikov ali organizacij. Društvo TIGR kot avtor spomenika in domoljubne in veteranske organizacije kot soavtorice pripravljamo v zvezi s tem skupno izjavo, ki jo bomo podali medijem na tiskovni konferenci. O datumu in kraju boste pravočasno obveščeni.
Hvala za razumevanje.
Društvo TIGR Primorske Predsednik Marjan Bevk L r.
Koper, 29.09.2008 IZJAVA ZA JAVNOST Glede izjave predsednika društva TIGR, ki jo je poslal medijem, lahko rečem le to, da imam povsem mirno vest. Skupaj z zgodovinarji (dr. Jože Pirjevec, dr. Egon Pelikan, dr. Nevenka Troha, dr. Milica Kacin Wohinz, dr. Boris Mlakar, dr. Petra Svoljšak), ki jih zastopa in vodi dr. Branko Marušič, smo se s problematiko Cerja srečali že pred nekaj leti. Zgodovinarji so bili dolžni poskrbeti za zgodovinska besedila, meni pa je bilo zaupano, naj pripravim scenarij za
muzejsko postavitev. Razliko v tej delitvi dela se da lepo pojasniti s primerom odnosa med knjigo in filmom, ki je posnet po njej. Film ne sme zatajiti knjige, ima pa prosto pot, da literarno delo verno prevede v lastno govorico.
Tudi jaz zgodovinskih tekstov nisem zatajil, samo prevedel sem jih v govorico muzeja. Scenarij POD SVOBODNIMI ZVEZDAMI sem napisal v začetku januarja leta 2007 in ga takoj poslal v presojo skupini zgodovinarjev. Ta je scenarij sprejela in ga načelno tudi potrdila. Vesel sem, da je zelo zelo veliko ljudi, ki so moj scenarij prebrali, prepričanih, da je dober in nadvse primeren za spomenik na Cerju. Tudi številni člani društva TIGR so ga pohvalili in všeč je članom drugih veteranskih organizacij. Za konec bi rad dodal, da živimo v Sloveniji v demokraciji in da ima po ustavi vsakdo pravico v javnosti nastopati in svobodno zagovarjati ideje.
Andrej Malnič Nova Gorica, 5.10.2008
Predvsem zaradi nebrzdanih špekulacij
Huda finančna kriza zajela ZDA
Združene države Amerike (ZDA), gospodarsko najbolj razvita družba, prva politična in vojaška sila na svetu, so se tako rekoč čez noč znašle v hudem primežu zloma finančnega sistema, ki ga zgodovinsko lahko primerjamo z znano veliko krizo iz leta 1929, vendar z drugačnim ozadjem in možnostmi, da se izvije iz nje in da ne bo imela usodnih posledic na zaposlitev in globalen gospodarski razvoj. Značaj sedanje krize je svojevrsten, ker jev glavnem prizadela hipotekarne in kreditne banke in zavarovalnice. Prvi znaki krize so se pojavili že pred več meseci, ko znane in močne banke na področju kreditiranja in tudi lastnega investiranja niso bile več kos svojim finančnim in gotovinskim obveznostim do bank in številnih posojilojemalcev. Politični in gospodarski ocenjevalci so pričakovali, da bo svobodni tržni mehanizem normaliziral razmere, vendar se to ni zgodilo, ampak se je krizno stanje še poslabšalo. Eden glavnih vzrokov za končni zlom je nedvomno brezvestno izrabljanje poslovnih špekulacij bančnih in drugih finančnih operaterjev, ki so s tveganimi posli ustvarjali papirnate dobičke, ki jih niso mogli stvarno vnovčiti in spoštovati obveznosti do svojih poslovnih strank. Tako se je celoten finančni sistem znašel v nepremostljivih težavah glede likvidnosti do klientov.
Skušali smo v glavnih obrisih prikazati temeljne vzroke za nastanek sedanje finančne krize v
ZDA, ki je zavzela nepričakovano širok obseg, ki je prisilil zvezno vlado, da neposredno poseže in pokrije izgube prizadetih bank in s tem prepreči njihov bankrot, upajoč, da bo takšen ukrep učinkovito pomagal prebroditi nastalo krizo in njeno širjenje še na druge finančne ustanove. Predsednik Bush je v ta namen zaprosil zvezni parlament, naj odobri takšen ukrep v
n
višini 700 milijard dolarjev za kritje izgub zadevnih bank in zavarovalnic.
Skratka, vlada ZDA kot zagovornica liberalističnega gospodarskega sistema, slonečega na zasebni pobudi in prostem trgu brez poseganja države vanj, se je v danem primeru odločila korenito poseči v finančno tržišče, ki, kot zgoraj obrazloženo, ni vzdržalo pretiranih špekulacij skih poslov. Mnogi strokovni ocenjevalci pikro pripominjajo, da gre za poseg države, kakršnega so si svojčas lahko privoščile države s kolektivistično družbeno ureditvijo. Zato gre za neke vrste
Povejmo na glas
narobe svet, ko "eminentno kapitalistična” država sprejema sklepe, s katerimi želi nadomestiti zakonitosti svobodnega trga, ki je v danem primeru odpovedal zaradi nenasitljive sle po dobičku kot glavnem namenu delovanja finančnih operaterjev brez vsakršnih omejitev tudi etične narave. Očitno je namreč tudi to, da je bil nadzorstveni mehanizem neučinkovit ali dejansko sploh ne obstaja, češ da bo zakon ponudbe in povpraševanja sam po sebi ravno-težil neravnovesja. Kakorkoli že, tudi ZDA kot klasični model svobodnega gospodarstva bodo morale vzpostaviti učinkovitejši nadzor nad možnimi izroditvami sistema. V tem pogledu je Evropa lahko primeren zgled.
Posledice sedanje finančne krize v ZDA se bodo v večji ali manjši meri odražale po vsem svetu, ker je svetovno gospodarstvo med sabo vedno bolj prepleteno z medbančnimi in drugimi finančnimi posli. Tudi evropske države so zaskrbljene glede možnih posledic na njihova gospodarstva. Finančne borze že občutijo nastalo krizno stanje in čakajo na sprejem ukrepov ameriške vlade oziroma parlamenta, tj. predstavniškega doma (poslanske zbornice) in senata. Slednji je že odobril predlagani vladni ukrep o prevzemu dolgov in izgub bank in zavarovalnic, ki so zašle v krizo. Predstavniški dom pa je pred tem zavrnil omenjeni vladni ukrep o izdatku 700 milijard dolarjev za kritje finančnih izgub oziroma za zavarovanje denarnih vlog varčevalcev. Predsednik Bush je ponovno apeliral na poslance, naj spremenijo svoje negativno stališče in odobrijo vladni predlog za premostitev sedanje finančne krize. To se je končno zgodilo v petek, 3. oktobra, ko je predstavniški dom potrdil financiranje vladnega načrta za reševanje finančne krize.
Alojz Tul
Kako daleč bo
Na srečo sta ameriški senat in kongres odobrila poseg v višini 850milijard dolarjev za zajezitev finačne krize, ki je dodobra pretresla vodilno gospodarsko državo in svet v celoti. Zapiranje bankin padanje vrednosti borz je dodobra zamajalo prav ekonomsko najbolj razvite države in odprlo vrsto vprašanj, za katera je upati, da bodo po navedenem velikanskem denarnem posegu izgubila nevarno ostrino. Območje Evropske unije za sedaj dobro kljubuje dogodkom v Združenih državah Amerike, vendar izvedenci neuradno izjavljajo, da utegne krizni val z one strani Atlantika pljuskniti tudi na staro celino - na mestu sta zato opreznost in kar najbolj pozorna čuječnost. Uradno pa smo kot navadno priče pretehtanim izjavam, ki nas želijo odvrniti od misli na slabše scenarije, vendar nikakor niso optimistične, sicer ne bi bile verodostojne. Vsekakor gre za resen trenutek, v katerem smo in tako je v napetem pričakovanju ameriške finančne injekcije - kot je znano, jo je kongres najprej zavrnil -Giulio Tremonti napovedal, da, kar se tiče krize, nismo na "začetku konca", ampak na "koncu začetka". Predsednik Evropske centralne banke Jean Claude Trichet je podobnega mnenja, da je namreč "negotovost skrajno visoka", medtem ko se Svetovni monetarni sklad boji, da "je situacija slabša od tiste v 30. letih".
Nobenega smisla nima, da bi se ukvarjali s črnimi scenariji, slej ko prej je bolje določena dejstva sprejeti in po možnosti prepoznati razloge,
ki so nas v sedanje stanje privedli. Razbremenjujoča je npr. skopa priročniška ugotovitev, da so gospodarske krize normalen pojav kapitalizma, kadar ni ravnotežja med proizvodnjo in porabo. In v tem trenutku je ravnotežje močno porušeno, saj je poraba očitno že dolgo časa večja od proizvedenega, kar preprosto povedano pomeni, da dvigovanje življenjske ravni temelji na posojilih, ki so brez podlage, torej virtualna. Zato so potrebna posojila za posojila in slednjič banke poslujejo s sredstvi, ki jih v bistvu nimajo, dokler se nekega dne ne prične tovrstna hiša iz kart podirati, pri čemer nihče točno ne ve, kdaj se bo podiranje pričelo in se bo sistem izvotlil in kdaj pride dan obračuna. Dan obračuna, ko se od nekod kar sama od sebe potegne črta in je treba narediti inventuro, da se vidi, kaj je in česa v resnici ni. Razlog za utečeno smer dogodkov, ki zanesljivo privedejo v krizo, je skoraj gotovo človekova mrzlična želja po materialnem napredovanju. Politika tej želji služi, služijo ji središča finančne moči in praktično to željo oziroma porabništvo podpirajo vsi družbeni nosilci. Kdor opozarja na nevarnost, kvari dobro razpoloženje in malokdo opozorila jemlje resno, veliko večje tistih, ki napravijo vse, da bi jih čim bolj utišali. V vsakem primeru bomo morali v razvitem svetu najti nove in drugačne poti in jih odkrivati dosti odločneje in dosti hitreje, sicer bomo prenehali biti zgled, ki mu sledi vse ostalo človeštvo.
Janez Povše
ZA ŽIVLJENJE?
Na dnu...
KAJ PA SVETUJETE NAŠI SKUPNOSTI 03 TEDNU
MANJ SPOMENIKOV IN VEČ OTROK!
je slovenska šola za nas življenjskega pomena.
Izvršni odbor SSO je z zadovoljstvom sprejel v vednost že utečeno konstruktivno sodelovanje z drugo krovno organizacijo in podčrtal velik pomen takega sodelovanja za celotno našo skupnost. Prav tako je z zadovoljstvom Izvršni odbor SSO vest o prvem bližnjem sklicanju deželne kulturne komisije, v kateri bodo krovno organizacijo predstavljali predsednik Drago Štoka, Janez Povše, Riccardo Ruttar kot efektivni člani in Igor Švab, Julijan Čavdek ter Larissa Borghese kot suplenti. Posebni posvetovalni komisiji, kateri bo predsedoval odbornik Molinaro, bo treba posvetiti veliko pozornost, saj bo igrala vlogo predstavnika ne samo kulture, ampak naše splošno civilne družbe.
V njej so: šest predstavnikov krovnih organizacij SSO in SKGZ, trije slovenski izvoljeni politični predstavniki ter predstavnica slovenskih šol. Komisija ima na osnovi zakona za Slovence v deželi FJK pomembne pristojnosti, saj bo glavni posvetovalni organ deželne vlade za vprašanja, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji.
V nadaljevanju seje so krajevni podpredsedniki SSO Giorgio Banchig, Janez Povše in Marij Maver izčrpno poročali o dogodkih in problemih, ki so v ospredju današnje kulturne in naše splošne civilne stvarnosti. Na koncu je Izvršni odbor SSO sklenil, da bo prihodnji redni občni zbor organizacije sklican za 28. november letos na Tržaškem, v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah.
Zasedanje Izvršnega odbora SSO
V pretresu aktualni problemi
Na sedežu v Trstu je 1. oktobra zasedal Izvršni odbor SSO in poglobljeno razpravljal o mnogih problemih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji.
V uvodnem poročilu je predsednik Drago Štoka razčlenil vrsto vprašanj, ki sta jih morala skupno s predsednikom druge krovne organizacije urediti v zadnjem času. Gre predvsem za iskanje kontaktov na politični ravni v Rimu, ki so zdaj s prihodom desnosredinske vlade obtičali nekje v ozadju ali pa jih sploh ni.
Predsednik Štoka je poročal o nujnosti, da se z rimsko vlado vzpostavi dialog na več ravneh o naši problematiki, ki je zelo razvejena in delikatna. Predvsem problematika obstoja in avtonomnega razvoja ter
neokrnjenosti slovenskih šol v Italiji morata obe krovni organizaciji, skupaj z vsemi našimi zainteresiranimi organizacijami, imeti stalno pred očmi, saj
11'MMU Msgr. Evgen Ravignani
Naš prostor ni obmejni zato, da bi ločeval, ampak zato, da bi združeval
Msgr. Evgen Ravignani zapušča tržaško škofijo. Dosedanji škof, ki je sledil msgr. Lovrencu Bellomiju, odhaja v pokoj. Ker je slovensko pastoralo gojil z očetovsko ljubeznijo, ga bodo naši verniki ohranjali v trajnem spominu. Ob skorajšnjem slovesu smo ga vprašali za obračun več kot desetletnega škofovanja v Trstu, mestu, ki je v tem obdobjuj>restalo marsikatero preizkušnjo. Škofu Ravignaniju, ki je svoje dušnopastirsko delo osnoval na dosledni in zavestni odprti politiki do vseh 'tržaških duš’, se za pogovor iskreno zahvaljujemo.
Msgr. Ravignani, ob Vašem prihodu v Trst leta 1997 ste prevzeli dediščino msgr. Bellomija, ki je bil prvi škof tržaške škofije (msgr. Antonio Santin, predhodnik škofa Bellomija, je bil namreč škof tržaško-koprske škofije do leta 1977).
Kako se spominjate prvega obdobja Vašega škofovanja v Trstu: kako se je Vaše apostolsko poslanstvo ujemalo in v čem je nadaljevalo poslanstvo Vašega predhodnika, do katerega je naše mesto - vsaj del njega, ki je v sebi gojil večjo mero odprtosti in krščanskega bratskega etosa - vedno gojilo ljubezenski odnos in hvaležnost za njegove človeške in pastoralne lastnosti?
Kako pa se spominjate prvega stika s slovenskimi verniki?
Ko sem izvedel, da me je sveti oče namenil tržaški škofiji, sem vselej razmišljal, da so me roke msgr. Bellomija, ki mi jih je položil na glavo na dan mojega škofovskega posvečenja, obvezale, naj nadaljujem po pastoralni poti, ki jo je on začel.
Brez dvoma je msgr. Bellomi s posebno pozornostjo, rekel bi tudi z veliko mero poguma, spremljal življenje sobratov slovenske narodnosti: Slovence je jemal kot skupnost, ki je morala in vselej mora imeti v tržaški Cerkvi svoje mesto, ki naj bo enakovredno ostalim sobratom.
Izraza manjšina nikoli ne uporabljam: tej besedi ne bi pripisoval ne sociološkega ne političnega prizvoka, ker so slovenski verniki pač sobratje, ki živijo ob meni v tej naši skupni Cerkvi.
Ko sem prišel v Trst, sem s pomočjo nekoga ponovno osvežil nekatere osnovne temelje slovenskega jezika, ki sem se jih svojčas že učil v semenišču. Vesel sem bil, da sem lahko Slovencem izrekel svojo dobrodošlico v njihovem materinem jeziku. Upam, da sem bil na tej poti vedno dosleden, da sem vselej bil mož, ki se ni vračal k preteklosti, a prej obratno, da sem bil oseba, ki si je vedno želela, da bi se še globlje razvil odnos ne le med škofom in svojimi slovenskimi brati, marveč tudi med italijansko in slovensko skupnostjo, ki so ena in edina Cerkev v Trstu.
Mislim tudi, da smo se dolžni spomniti škofa, ki je vodil tržaško Cerkev pred mano: lepo je zato gledati, kako se je mili in prijazni obraz msgr. Bellomija spajal z radostjo slovenskih vernikov po naših okoliških vaseh. Hvaležni moramo biti fotografu Mariu Magajni, ki je bil moj prijatelj, da je s svojim fotografskim aparatom ovekovečil toliko lepih trenutkov. Čeprav sem slovenskim vernikom namenil del homilije v slovenščini že na svoji prvi slovesni sveti maši pri sv. Justu, se je dejanski stik z njimi gotovo udejanjil na prvih srečanjih po slovenskih župnijah. Rad pa bi omenil še dve
priložnosti, ki sta v času postali radostna stalnica mojega pastirskega poklica in pri katerih sem dodobra zrl v globoko vero slovenske skupnosti, in sicer hvaležnico pri sv. Justu ter Marijanski shod na Opčinah. Če želimo danes postati osebe, ki doživljajo svojo vero in ki zaradi svoje vere stremijo po spoštovanju, sprejemanju, bratskem usmiljenju, moramo brez pomislekov nadaljevati po tej poti, ki smo jo zavestno vsi skupaj gradili.
Ko ste se nastanili v Trstu, ste nedvomno verjeli, da bodo evropske dinamike - katerim se je sosednja Slovenija urno približevala - imele precejšen učinek tudi na naš teritorij: kako danes ocenjujete Vaša tedanja pričakovanja? Ali smo Slovenci in Italijani storili dovolj, da bi drug drugega razumeli in sprejeli?
Glede prisrčnih odnosov z bližnjo Slovenijo bi rad posredoval dva zgovorna dogodka.
Vsako leto se kot predstavnik italijanske škofovske konference udeležujem slovenskega škofovskega plenarnega zbora: slovenski škofje so vedno globoko dojemali mojo vlogo zastopnika tržaške Cerkve in v njih sem vedno čutil oporo, zmeraj so mi izkazovali prijateljstvo, bili so zame tudi vzorniki. Besede msgr. Fogarja dobro ponazarjajo to vzajemnost. Nekdanji ljubljeni škof je nekoč rekel: Cerkev se ne konča tam, kjer se konča država".
Ko sem zato prisostvoval padcu meja, sem se tega dogodka izredno veselil. Slavnostna praznovanja sem delil s slovenskimi škofi, predvsem s koprskim škofom msgr. Metodom Pirihom in ljubljanskim nadškofom metropolitom msgr. Alojzijem Uranom.
Ves čas pa sem razmišljal, da bi morale še prej kot državne meje najprej pasti zadržki in pregrade, ki sta slovensko in italijansko stvarnost ločevali. Naš prostor ni obmejni zato, da bi nas ločeval, ampak zato, da bi nas združeval: dogodki, katerih smo bili deležni lani decembra, so se nam dogodili z namenom, da bi obe skupnosti pospremili na pot novega medsebojnega razumevanja: to je izhodišče, na katerem bo mogoče zgraditi novo Evropo.
Ne bi pa znal odgovoriti na to, ali smo glede medsebojnega razumevanja storili dovolj. S svojega stališča, ki je mogoče tudi nepopolno, pa lahko povem, da sem v teh desetih letih zapazil, kako so odnosi med Italijani in Slovenci ob dejanskih bratskih priložnostih naših župnij - tudi na Krasu - iz dneva v dan dosegali raven normalnosti in tudi vedrine. To je prav, pod pogojem, da vsak ohrani lastno iden titeto. Jezik, kultura, umetnost in zgodovina tvorijo veličino nekega naroda. Pred nedavnim sem na Študijskih dnevih Draga spomnil navzoče, da te ele-men te nikakor ne gre zasenčiti ali ponižati; treba jih je približati sorodnim elementom bližnjega naroda. Le iz tega medsebojnega dialoga bo lahko nastala skupna zakladnica, iz katere bomo lahko črpali kulturo tako eni kot drugi. "Evropeizem, ki bi izničil ali tudi samo ponižal identiteto in kulturo ljudstev, ne bi bil pravi evropeizem".
To misel je Vaša ekscelenca izrekla med intervjujem, ki ste ga pred časom imeli z odgovornimi uredniki treh deželnih katoliških tednikov.
Katere so torej osnove zdravega evropskega čutenja? Odkritosrčno se ne spomnim, da
bi kdaj izrekel te besede: zadovoljen bi vsekakor bil, če bi bile res moje.
O Evropi večkrat razmišljam - dovolite mi - s precejšnjo mero zaskrbljenosti. Če namreč gremo v smeri evropske globalizacije, bodo različne kulture nedvomno propadle v kotlu presplošnega evropskega koncepta, česar si nikakor ne želim. Pravšnja Evropa mora sprejeti in čuvati kulturno dediščino slehernega naroda. Taka izhodiščna diskriminanta bo lahko postala podlaga za medsebojno soočenje vseh Evropejcev
in hkrati tudi pravšnje dejanje nove Evrope. V takem okviru bomo lahko določena stališča delili, do drugih pa si bomo dovolili ohraniti spoštljivo distanco.
Žalostno podobo bi imela taka Evropa, ki bi v svoji duši ne ohranila osnov večkulturnosti in 'barvitosti'. Osnove zdravega evro-peizma slonijo na spoštovanju narodnosti in narodnih identitet v složnem prizadevanju po neutrudnem soočanju z ostalimi svetovnimi stvarnostmi.
Kako so se v času Vašega tržaškega škofovanja razvili odnosi s sosednjo slovensko Cerkvijo, predvsem pa s koprsko škofijo? Tržaška Karitas je močno prispevala, da bi se ti dve stvarnosti dejansko približali. Središča Karitas v Trstu se obenem v zadnjih letih spopadajo z vedno hujšo revščino: kako se kot cerkveni dostojanstvenik soočate s tako nevarno družbeno problematiko?
Odnosi s koprsko škofijo so v teh letih bili prijateljski, iskreni. Večkrat sem imel priložnost, da sem so-maševal s koprskim škofom msgr. Metodom Pirihom in njegovim pomožnim škofom msgr. Bi-zijakom (med raznimi priložnostmi bi rad omenil jubilejno tisočletno obletnico obstoja koprske škofije in sveto mašo ob Marijinem vnebovzetju, ki je bila pred leti v cerkvi v Starih Miljah), na katera me veže globoko spoštovanje. Res je, da sta tržaška in koprska škofija začeli novo trajno sodelovanje prav zaradi prizadevanja naše in koprske Karitas. Skupnih koordinacijskih srečanj je bilo že
veliko tako na Tržaškem kot na Koprskem: ob nedavnem odprtju novega refektorija Giorgia Monti v Trstu je bil prisoten tudi g. Franc Prelc, ravnatelj območne Karitas za primorsko Istro; pred kratkim je delegacija tržaške Karitas z mojim vikarjem, msgr. Vončino na čelu, obiskala msgr. Piriha, da bi skupno določili smernice nadaljnjega sodelovanja. Globoko sem prepričan o moči, ki jo milost ima pri premoščanju pregrad. Usklajevanje delovanja obeh Karitas je danes neobhodno potrebno zato, ker se je t. i. nova revšči-
na močno usidrala tudi v takih družbenih segmentih, ki so lahko pred mnogimi leti shajali brez večjih finančnih težav. Iskreno vam povem, da ob svojem prihodu v Trst nisem še zdaleč mislil, da je revščina v našem mestu tako razširjen pojav: v mislih nimam očitne revščine, ki je že na prvi pogled razvidna pri priseljencih, govorim namreč o taki revščini, kateri so podvrženi stalni prebivalci Trsta: s tovrstnim težkim položajem sem se soočal med svojimi obiski v določenih mestnih rajonih, pri nekaterih tržaških družinah. To prikrito revščino, ki jo osebe doživljajo s pokončnim dostojanstvom, spremlja večkrat samota, ki človeka uničuje. Zaključno sporočilo II. Tržaškega cerkvenega simpozija, ki se je sklenil leta 2003, je povzelo velike tematike dialoga in pre-moščanja težav: obenem je simpozij osnoval na Božji besedi, na družini in na mladih pot, ki pelje v prihodnost: kako je naše mesto po petih letih udejanjilo iztočnice tega simpozija in kako se je na te tematike odzvala slovenska pastorala?
Med mnogimi sklepi simpozija sta bili med drugim izrečeni želja in potreba po vedrejšem, prisrčne j šem in bolj odprtem sožitju med Italijani in Slovenci, ki so -podčrtujem - sobratje ene same Cerkve. Izsledki srečanj, ki so naglasili potrebo po osnovanju našega življenja na Božji besedi, so se pri italijanski verski skupnosti udejanjili v nadaljnjem dveletnem skupnem razmišljanju o ver-
skih problematikah, med slovenskimi verniki pa so spričo drugačnih pastoralnih okoliščin obrodili spoznanje, da je priporočljiva občasna naveza s pastoralnimi načrti sosednje Slovenije: zahvaljujem se zato našim duhovnikom, ki so na tej poti storili pravšnje korake in hkrati z dejanskim delom opredmetili tudi ostala idejna izhodišča simpozija - se pravi odnos, ki ga moramo gojiti do družine in do mladih.
Prav je zato, da se pastorala za slovenske vernike v nekaterih pogledih zgleduje po smernicah Cerkve na Slovenskem, saj je delo slovenskih škofov v teh letih obrodilo pomembne rezultate in je navsezadnje tudi prav, da so teh dosežkov deležni tudi zamejci: to pa mora vselej veljati hkrati kot obveza za prihodnje načrtovanje skupne pastorale našega mešanega prostora.
Ko je nekdo razmišljal o vojni in miru v Jeruzalemu, je tematiko bistroumno povzel: "Preveč zgodovine v premajhnem kraju". Ali je lahko ta analiza prikladna tudi naši stvarnosti? Je, gotovo, da je, a osnovni misli bi še dodal: v zelo kratkem časovnem razdobju.
Naša zemlja je v minulem stoletju doživela hude preizkušnje: krvavi dogodki so doleteli tako italijanskega kot tudi slovenskega človeka. Pomislimo na čas izpred petdesetih letin še na predhodno obdobje, ko so nacionalna vprašanja oskrunjala človekovo dostojanstvo in zgodovino samo, terna dejstvo, da so med drugimi tudi slovenski duhovniki bili odvedeni v koncentracijska taborišča; to nasilje se za dušne pastirje v Jugoslaviji ni končalo niti po vojni, saj so bili podvrženi nasilju totalitarnega režima in ideološkega ateizma. Se danes je v naši škofiji nekaj slovenskih, italijanskih in hrvaških duhovnikov, ki so na lastni koži doživeli vse to gorje: ker pa duhovniki živijo v stiku s svojimi verniki, se je ta zločin raznesel nad vsem našim občestvom.
Priznati pa vendarle moramo, da je v teh letih prišlo do tolikšnih sprememb, na osnovi katerih lahko drug drugega že vabimo k očiščenju spomina, kar sem pred leti že jasno izpostavil na srečanju s krajevnimi novinarji. Spomina nikakor ne smemo brisati, negovati ga moramo iz spoštovanja do vseh tistih-ne glede na to, katerega jezika ali kulture so bili - ki so trpeli. Vse te ljudi jemljem kot sobrate edine krščanske Cerkve, spoštujem pa tudi ostale, ki se nimajo za del krščanskega občestva, so pa ravno tako trpeli kot vsi osta-
li.
Spomin pa lahko očistimo le takrat, ko se ga lotevamo brez občutka distance, brez zadržkov, brez ovir do dejanskega medsebojnega soočanja.
Večetnični in večkulturni Trst te besede so nekoč globoko zaznamovale obličje našega mesta, v času pa - predvsem zaradi zgodovinskih sunkov - so se porazgubile, razvodenele, postale so fenomen, ki ga je preplavil ravnodušni enostranski vidik vsakdanjega življenja večine. Te besede, ločene od kulturnega izročila, zaradi katerega je Trst nekoč zaslovel, so danes postale zgolj geslo težko prepričljivih reklamnih sloganov.
Odgovor na to vprašanje bom enostavno zasnoval. Nekdo, ki bi danes gledal na naše mesto, bi težko prezrl dejstvo, da je Trst dejansko že itak večetnično in večkulturno mesto. Nekdo pa bi se lahko vprašal, ali se lahko sploh taka raznovrstnost kultur in jezikov, ki tvorijo raznolične življenjske navade in miselne vzorce, uskladi s - dovolite mi ta izraz - 'tržačnostjo', se pravi s skupno lastnostjo, ki izhaja iz našega skupnega in predvsem specifičnega bivanja na tem področju. Prepričan sem, da se lahko!
Dovolj je, da se ozremo v preteklost: verjamem, da je tudi prihod prvih grških trgovcev v 18. stoletju razdražil tedanje Tržačane. Sčasoma pa so se grški bratje odlično vključili v mestno tkivo in postali pomembni sooblikovalci tržaškega gospodarskega in kulturnega vzpona. Podobno velja za srbske pravoslavne priseljence, ki so pred mnogo leti prispeli v Trst, kjer je habsburško cesarstvo močno ščitilo katoliško dediščino: kako bi si lahko danes predstavljali naše mesto brez njihove prisotnosti? Večetničnost in večkulturnost je za Trst resnično dejstvo, ki se mora v prihodnosti še naprej udejanjati po smernicah integracije, kar pa - pozor - nikakor ne pomeni asimilacije različnih tržaških duš. Gre enostavno za integracijo vseh teh različnih stvarnosti, ki so dragocenem jih ne gre podcenjevati, ven sam načrt, ven sam način življenja, na točno določenem ozemlju in točno določenem časovnem trenutku. Elementi, ki tvorijo raznolikost našega mesta, že samo zaradi svoje prisotnosti izjalovijo 'ravnodušni enostranski vidik vsakdanjega življenja večine'. (Še enkrat poudarjam, da izrazov večina in manjšina nerad uporabljam.) Če pa se bolj razširjena kultura ne bo znala odpreti manj razširjeni dediščini - in obratno - bodo še naprej obstajale pregrade, ki bodo onemogočale obojestransko razumevanje in soočenje.
S kakšnimi besedami bi radi nagovorili slovensko versko skupnost, ki iz leta v leto čuti kot neobhodno potrebno krepitev števila slovenskih dušnih pastirjev?
To svojo misel oz. zaskrbljenost sem poudaril že ob koncu nedavnega Marijanskega shoda.
Žal ne moremo več vsem slovenskim župnijskim skupnostim nuditi podporo domačega župnika; obenem nismo več zmožni speljati v našem mestu take pastorale, ki bi odgovarjala potrebam župnij, kjer živijo verniki slovenske narodnosti. S tem se moramo žal soočati.
Nikoli nisem verjel, da se duhovniki rojevajo iz dneva vdan. Verjamem pa, da se lahko število duhovnikov podkrepi po obdobju močnega pastoralnega prizadevanja naših sedanjih dušnih pastirjev. Žrtvovanje in mogoče tudi bolečina današnjih duhovnikov sta vendar lahko podlaga zaposve-titevnovih duhovnikov v prihodnosti. Slovenski verniki se morajo zato zavedati širokodušnosti slovenskih škofov, predvsem msgr. Piriha kot tudi salezijancev in drugih redovnikov, ki so nam v preteklosti močno pomagali. Včasih se nasmehnem svoji želji: nekoč, ko bo odbila moja ura, bom z lahkim srcem zapustil življenje, vedoč, da se je kak mlad slovenski vernik vpisal v semenišče: hvaležen bom Gospodu, če bo ugodil tej moji želji. Večkrat smo z msgr. Rodetom in msgr. Uranom razmišljali, da bi ljubljansko semenišče lahko sprejemalo večje število mladih s te strani meje, ki bi se po opravljenem študiju vrnili v tržaško škofijo in začeli dejansko dušno pastirsko delovanje. To je pri nas težje kot v Sloveniji.
Če z mislijo poletim po naših župnijah od Doline, prek Bazovice do Svetega Križa, se dobro zavedam, kako pomembna bi bila prisotnost slovenskega duhovnika, ki bi lahko ponovno segel v tamkajšnjo kulturno in versko dediščino in bi bil predvsem vzor mladim generacijam - še najbolj skavtom, ki so edina široka organizirana skupina med mladimi Slovenci. Prosil in molil bom Gospoda, da bi med nas poslal kakšnega novega mladega duhovnika. To je storil tudi ljubljeni msgr. Jakob Ukmar, čigar škofijski postopek beatifikacije bomo sklenili najkasneje oktobra.
/stran 5 IgorGregori
Foto DPD
9. oktobra 2008
Kristjani in družba
POGOVOR
G. Iztok Mozetič
Osebna izkušnja na svetovnem dnevu mladih
G. Iztok Mozetič je med najmlajšimi duhovniki v Škofiji Koper; zaupana mu je dušna oskrba treh župnij na obronkih Krasa, Istre in Brkinov: Rodik, Klanec in Hrpelje-Ko-zina. Doma je iz župnije Bilje na Goriškem, v bližnji župniji Kristusa Odrešenika v Novi Gorici je nastopil prvo službo kot kaplan. Tam se je posvečal mladim in deloval kot duhovni asistent skavtov ter prinesel v naše kraje številne izkušnje.
G. Iztok Mozetič, kot edini primorski duhovnik ste se udeležili 23. svetovnega dneva mladih, ki je v Sydneyju potekalo od 15. do 20. julija
2008.	Kakšen je bil njegov program?
Priprave na svetovni dan mladih so se v sami Avstraliji začele takoj po razglasitvi v Kolnu 1. 2005. Križ svetovnega dneva mladih, ki ga jel. 1984 ob začetku svetovnega leta mladih v Rimu mladim izročil božji služabnik Janez Pavel
II.,	in ikona Matere Božje, ki jo je 1.2003 v letu rožnega venca prav tako izročil mladim pokojni papež, sta avstralsko celino obšla v teh pripravah. V juliju so bili najprej dnevi po škofijah, potem slovesno odprtje svetovnega dneva mladih v torek, 16. julija, kar je storil sydneyjski kardinal Peli,
sprejem papeža v četrtek, križev pot po ulicah Sydneyja v petek in seveda vrh svetovnega dneva, ki se je začel v soboto z romanjem čez Sydney Harbour Bridge, nadaljeval z vigilijo na prireditvenem prostoru Randwick in zaključil v nedeljo, 20. julija, z mašo, ki jo je vodil papež Benedikt XVI. in pri tem razglasil prihodnji svetovni dan mladih, ki bo v Madridu 1.2011.
Pravzaprav ste se s skupino slo-
maju v Stični. Sam poletje trajal dvakrat po približno 10 ur (Mtin-chen - Bangkok - Sydney), časovni razmik je bil 8 ur. Iz poletja smo prišli v zimo (južna polobla).
V	Sydneyju so nas sprejeli izredno gostoljubni Slovenci iz kraja Wollongong, ki je približno 100 km oddaljen od Sydneyja, velik pa kot naša prestolnica Ljubljana; tu je tudi sedež škofije. Tu smo od 6. do 14. julija preživljali dneve po škofijah. Tamkaj živeči Slo-
pnem srečanju na univerzi v Wollongongu in v dvorani stadiona, kjer je skupno sv. mašo vodil domači škof- bilo nas je zbranih okoli 10000 ljudi. V samem Sydneyju pa so nas sprejeli frančiškani v slovenskem misijonu, v predelu Merrylands (približno pol ure z vlakom iz centra). Tam so tudi bile kateheze za mlade, ki jih je vodil škof Štumpf. Organizatorji so pripravili bogat program, ki je potekal v Sydneyju na različnih prizoriščih. Ali lahko opišete dogodek, ki je Vas najbolj nagovoril?
Najbolj me je nagovorila vigilija na predvečer svetovnega dneva mladih: papežev nagovor, slavje luči, pričevanja in češčenje Najsvetejšega. Lepo je bilo doživljati petje množice mladih in tiho mo-
l
venskih romarjev na pot odpravili že kakšen teden prej. Kako ste doživeli nam tako oddaljeno deželo Avstralijo?
Dve pripravi sta bili v aprilu in
venci so nam pripravili izredno lep sprejem v klubu Planica in nam seveda razkazali okolico. Živeli smo pri družinah. Z ostalimi romarji smo se sestali na sku-
litev mladih na kolenih pred Najsvetejšim.
Svetovni dan mladih je potekal na temo "Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel na
vas, in boste moje priče". Kako je sveti oče Benedikt XVI. to sporočilo približal mladim in ali je bil pri tem uspešen?
Papež je že v svoji lanskoletni poslanici za svetovni dan mladih dal globoka izhodišča. V Avstraliji je to še dopolnil. Mlade in vse, ki se z mladimi ukvarjamo, čaka izziv, da se vanje poglobimo in jih prenesemo v konkretno življenje.
Ena od novosti na letošnjem svetovnem dnevu je bila, da so lahko udeleženci na svoje mobilne telefone prejemali sporočila papeža Benedikta XVI. Kako je bila ta pobuda sprejeta med mladimi? Ali je Cerkev dovolj prožna pri koriščenju sodobnih komunikacijskih orodij pri nagovarjanju mladih?
Karmi je uspelo zaslediti, so mladi z veseljem sprejemali to pobudo, za vse nas kristjane pa so pridobitve tehnike seveda izziv za nagovarjanje mladih.
Srečanja se je udeležilo
500.000	mladih z vseh koncev sveta. Kako so v tej množici prišli do izraza Slovenci in kakšno sporočilo so prinesli v domovino?
Na zunaj smo bili prepoznavni po zastavah. Ko smo se pogovarjali z drugimi, je večina od njih kar dobro vedela, kje je Slovenija v Evropi. Upam, da smo romarji prinesli domov vsaj nekoliko mladostnega vzdušja.
V	soboto, 20.9.2008, je v Stični potekal slovenski festival mladosti in vere, ki obenem predstavlja začetek pastoralnega dela z mladimi v novem šolskem letu. Kako je letos nagovoril mlade?
ljudi, ki ne berejo dnevnikov, po njem pa segajo tudi taki, ki ne zahajajo v cerkev. Zaželel je, da bi okrog njega bilo čim več mladih, da bi prinašali novih in živahnih idej. Pomembno je, da tednik ostane formativen in da ne zdrsne na raven župnijskega lističa. "Cerkev ima še kaj povedati in ponuditi"! Nadškof je na koncu pred vsemi tudi izrazil željo, da bi se v tedniku našlo kaj več prostora za slovensko besedo, tudi za preproste besede in stavke, da bi se italijanski bralci tako lahko približali našemu jeziku. Urednik Ungaro je potrdil ta namen in napovedal, da imajo v načrtu obliko sodelovanja s tednikom Družina, da bi se preko tega dva naroda in dve Cerkvi tudi zbližali.
Po nadškofovi molitvi in blagoslovu je nadškofijski ekonom g. Nino Comar prerezal trak in novi sedež uredništva in uprave je bil predan svojemu namenu. Kolegom, ki bodo delovali v njem, želimo čim več uspehov in sadov tudi skupnega snovanja!
DD
Mladi so bili navdušeni, tudi tisti, ki so bili na avtobusu Kraške dekanije. Želja je, da bi navdušenje prenesli v domače družine in župnije.
Cerkev v Sloveniji je letošnje pastoralno leto posvetila pobudam, ki naj bi najbolj nagovarjale mlade. Kako bo organizirana mladinska pastorala na vašem delovnem področju in kaj lahko ponudi mladim? Leto mladih je v prvi vrsti namenjeno nosilcem mladinske pastorale. Konkretno v Kraški dekaniji spodbujamo mlade, da odkrivajo svoje mesto v domačih župnijah, podpiramo skavtstvo in oratorije, razmišljamo tudi o neke vrste dekanijskih dnevih mladih v adventu in postu, verujemo pa tudi v moč delovanja Svetega Duha, ki mladim daje notranji žar in moč.
Za pogovor se vam iskreno zahvaljujem.
Jana Barba
Slovenci v Milanu
Jeseni leta 1968 je pokojni msgr. Ignacij Kunstelj nepričakovano obiskal družino Blažič, ki je že nekaj let živela v Milanu, daleč od rodne goriške dežele. Sredi dopoldneva je pozvonil na hišni zvonec in po kratkem, vljudnem pozdravu prosil, naj se takoj povežejo s čim večjo skupino Slovencev, ki so takrat živeli v Milanu. Oskar in Tatjana sta bila presenečena in vznemirjena: samo nekaj ur časa in to sredi nedeljskega praznika, ki je za Milančane dan prostosti! Pa vendar jim je uspelo. Popoldne istega dne so obhajali v baziliki sv. Ambroža prvo sv. mašo v slovenskem jeziku. Navdušenje nad novo pridobitvijo ni nikoli usahnilo, pač pa se je vedno bolj bogatilo. Od tedaj odhajajo slovenski duhovniki v Milan in enkrat ali dvakrat mesečno obhajajo evharistijo, obiskujejo slovenske rojake, prinašajo novice iz domovine in skrbijo za narodno in versko istovetnost Slovencev v Lombardiji.
Kunstelj, Rode, Škrlj, Jezernik, Simčič, Taljat, Bolčina so le nekatera imena duhovnikov, ki so se vrstili v teh letih. Med njimi moramo podčrati vlogo msgr. Simčiča, ki se je največ časa mudil v Milanu ter vzpostavil prijetno in trdo skupnost vernikov in narodnjakov. Ob 40. obletnici skupnosti se Slovenci v Milanu želijo zahvaliti Bogu, duhovnikom in vsem, ki sojih kdajkoli obiskali. To bodo storili v nedeljo, 19. oktobra, ob 15.30 v baziliki sv. Ambroža v Milanu. Iskreno pričakujejo, da se čim več ljudi pridruži njihovemu veselju.
28. NAVADNA NEDELJA
Iz 25,6-10; Ps 23; Flp 4,12-14, 19-20;
Mt 22,1-14
V	današnjem evangeliju nam Jezus govori v priliki o svatbi. Prilike osvetljujejo Božje kraljestvo, v katerega Bog vabi. Taka je tudi naša prilika.
Prilikam je skupno vabilo nebeškega Očeta vsakemu človeku, ki se mora odločiti za vstop v to kraljestvo ali pa se izreče, četudi ne izrecno, proti temu vabilu. Zdi se pa, da se večina ljudi ne zanima za kraljestvo, ki ga ni mogoče preveriti in ga oblikovati po lastnih željah in interesih. Vera pa zahteva brezpogojno zaupanje v Boga, ki ga ne vidimo, a ki smo ga spoznali po vesti, po zglednem življenju vernih in na nešteto drugih načinov, posebno po Svetem pismu. Danes nam Jezus govori o kraljestvu, ki ga primerja svatbi.
Kralj pripravi slavje poroke za sina. S svatbo
želi razveseliti širok krog ljudi, toda naleti na razjarjenost nekaterih povabljenih. Gotovo je tudi doma nevoščljivost, ki se ji pridruži še lakomnost. A vera je dar, ki ga daje samo Bog. Zato velja samo Bogu hvala, zahvala in čast. Vabilo na svatbo je od nekdaj veljalo za veliko čast in zaupno prijateljstvo. Na "ohce-tih ” so se ljudje žlahtali. Nastajali so in se krepili nove družinske vezi in nova spoznanja ter celo obljube novih zakonov. To je bilo mogoče tem bolj, ker so svatbe trajale kar nekaj dni. Današnja prilika poudarja, da je svatba imenitna. Prireja jo kralj, s čimer razveseljuje goste. Počasti sina- ženina, pa tudi kralju gre vsa čast, saj je vse imenitno pripravljeno.
Kralj je razposlal veliko služabnikov vabit ljudi na svatbo. Toda ljudje, ki so bili povabljeni, niso čutili nobenega veselja do kraljeve svatbe. Kraljeve služabnike, ki so hiteli vabit, so slabo sprejeli, zasramovali so jih, tudi pretepli in nekaj celo pobili.
Opraviti imamo z nerazumnim ravnanjem povabljencev. Enako zadržanje do vere, do Božjega kraljestva imamo tudi danes in po-
nekod še pobijanje kristjanov samo zaradi vere v Jezusa. Zato kralj nastopi ogorčeno in brez usmiljenja do ubijalcev. Izreče hudo sodbo poboja vseh krivcev.
Mi bi v takih primerih radi videli, kaj se dogaja za zaveso smrti, takoj po smrti, s tem ali onim tiranom, če je Bog pravičen in podobno, a čakati moramo potrpežljivo, dokler se vse ne izpolni, kar je napovedano od začetka sveta.
Vsekakor prilika razodeva trmo in zavračanje judovskih prvakov Jezusa kot mesija. Njega in njegove služabnike, preroke in apostole in vse verne zagrne huda preizkušnja, razdejanjem požig Jeruzalema in templja, ki je bil ponos vseh Judov in znamenje vere v enega Boga. A vsega tega niso bili vredni. Še do danes se je ohranilo le malo od opustošenja Jeruzalema in templja po Titu 1. 70 po Kr. Prilika nas uči, da se bomo rešili samo po Božjem usmiljenju, a ne brez del, prečiščenih v ognju trpljenja. Bog pa bo sodil delo vsakega posameznika.
Jezus vabi v kraljestvo dobre in hudobne, a še te samo, če bodo v svatovski obleki dobrih
del. Ta rešuje v nebeško domovino.
Božjemu vabilu v skrivnostno življenje v Bogu naj odgovarjajo dobra dela.
Bog imenuje nebeško kraljestvo kot gostijo že v Stari zavezi. Prerok Izaija takole piše: "Gospod nad vojskami bo na tej gori pripravil vsem ljudstvom gostijo z izbornimi jedmi, gostijo z žlahtnimi vini. Na tej gori bo pretrgal zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva, in pokrivalo, ki pokriva vse narode; za vselej bo uničil smrt. Gospod Bog bo obrisal solze z vseh obrazov in z vse zemlje bo odstranil sramoto svojega ljudstva. To je Gospod, ki smo ga čakali, radujmo in veselimo se, da nas je odrešil" (Iz 25,6-10).
Psalm govori, da je Bog pastir, ki nudi ovcam dobro pašo in vso potrebno vodo. Je s človekom, ki ga vodi tudi v temni globeli. Pastirska palica je dana, da vodi ovce, gorjača pa, da brani pred napadi zverin. Pred njim pregrinja mizo, olja mu ne manjka. Človeka, ki veruje, spremljata milina in dobrota" (Ps 23,1-6).
V	pismu Filipljanom apostol Pavel nas uči hvaležnosti za vse, kar prejemamo, ker je vse dar.
gom časnikarjem. Voce Isonti-na je trdno povezan s teritorijem, je njegov del. Povzel je papeževo vabilo katoliškim medijem, naj znajo na filozofski način gledati "onkraj 'predzad-nj ih stvari 'vsmerzadnj ih ".Župan Ettore Ro-moli se je zahvalil krajevni Cerkvi za njeno podporo ljudem v preteklosti in tudi danes, prefektinja Maria Augusta Marrosu pa je izrazila željo, da bi se tako časnikarji kot vsi ljudje vrnili k bolj etičnemu življenju. Nadškof Dino De Antoni je izrazil zaskrbljenost, ker je t. i. manjši tisk na udaru, saj tak tednik ima pomembno vlogo, saj dosega
V goriškem nadškofijskem tedniku več prostora tudi za slovenščino
Odprtje prenovljenih prostorov goriškega tednika Voce Isontina
Odprtje prenovljenega sedeža goriškega nadškofijskega tednika Voce Isontina v sredo, 1. oktobra, je bil lep dogodek. Krajšega slavja se je udeležilo - poleg nadškofa msgr. Dina De Antonija - nekaj predstavnikov krajevnih oblasti, zraven so bili prejšnji uredniki, kolegi, sodelavci, nekaj duhovnikov in osebje škofijskih uradov. Navzoči smo bili tudi člani uredništva našega Novega glasa, saj v zadnjih letih skupno s sestrskim tednikom Voce Isontina več sodelujemo, delimo in gradimo isti prostor. Predaja obnovljenih prostorov je pretveza, da se srečamo in obnovimo namere o sodelovanju, saj naše mesto je kulturno bogato, večplastno in po svoje edinstveno, je v svojem pozdravu povedal urednik Mauro Un-
garo. Zahvalil se je nadškofu, svojim predhodnikom msgr. Maffeu Zam-bonardiju (ki je umrl dan kasneje), g. Renzu Boscarolu, Andrei Bellaviteju in msgr. Giuseppeju Baldasu, pa tudi sodelavcem, ki so "jamstvo prihodnosti", operaterjem v drugih škofijskih uradih, ki so - kot sotrudniki tednika -sredstvo v službi nadškofije, predsedniku uprave Giorgiu Grattonu in ožjima sodelavcema na uredništvu, Simon-etti in Pierpaolu, ter nazadnje vsem kole-
NOVI	~w--pr • •	•	•	-i y-|
glas	Kristi am m družba
Misel msgr. Alojzija Urana
Proces beatifikacije
Proces beatifikacije g. Francesca Bonifacia poteka že vrsto desetletij.
Med 1959 in 1970 je nadškof msgr. Santin začel dokazni postopek in začel zbirati potrebno dokumentacijo v zvezi z mučeništvom g. Bonifacia: dokumentirana so tako bila bistvena pričevanja oseb, ki so duhovnika poznale. Leta 1970 je tržaško-koprski nadškof imenoval p. Antonia Cairolia za postulatorja, papeža Pavla VI. pa zaprosil, naj sproži cerkveno preiskavo. Prvi fazi škofijske sodne obravnave je v letih 1972 -1974 sledil msgr. Evgen Ravignani. Tržaški škof msgr. Lovrenc Bellomi je leta 1995 zasnoval novo škofijsko sodišče, ki je imelo nalogo, da z dopolnjeno dokumentacijo sklene prvo stopnjo škofijske obravnave: ta se je namreč zaključila leta 1998, nato je bil ves material posredovan Kongregaciji za zadeve svetnikov s prošnjo, da bi potrdila mučeništvo g. Bonifacia. Postopku procesa sta sledila postulator g. Luca De Rosa in msgr. Ettore Malnati v vlogi predsednika sodišča, ki je imel nalogo, da načrtno organizira ves material
postopka: zbrati je moral osebne dokumente in zapise pokojnega in jih hkrati presoditi z moralnega in teološkega gledišča, poglobiti se je moral v zgodovinsko ozadje tedanjega povojnega časa itd.
Papež Benedikt XVI. je po globoki in modri presoji opravljenega dela Kongregacije 3. julija 2008 priznal mučeništvo iz sovraštva do vere (odium fidei) služabnika Božjega g. Francesca Bonifacia.
Cerkveno pravo določa, da zaradi mučeniške smrti ni potreben nikakršen posmrtni čudež za prehod iz blaženega položaja v svetniški stan: v tem primeru je namreč odločilno splošno priznanje velike vrednosti oz. veljave mučenika v širšem prostoru, ne le v kraju, kjer je v življenju deloval.
G. Francesco Bonifacio je tako postal prvi svetnik tržaške Cerkve po zelo dolgem obdobju: zadnji mučeniki tržaške Cerkve, ki jih danes častimo - kot zagotavlja msgr. Ettore Malnati -, segajo v čas izpred 1.600 let, to je v obdobje hudih protikrščanskih preganjanj.
Tržaški škof je na začetku svojega posega pozdravil somaševalce verske svečanosti: najrobijskega škofa, kardinala Johna Njueja, goriškega nadškofa Dina De Antonija, videmskega nadškofa Pietra Brolla, pordenonskega škofa Ovidia Poletta, koprskega ško-
S1. strani
//
Kdor ni toliko pogumen...
//
označil blaženega Francesca Bonifacia za vzornega duhovnika, ki je znal darovati svoje živl-
je nadškof Amato uporabil za presoj o	današnjega položaja
krščanstva, ki doživlja ravno tako
kot v času po vojni hude preizkušnje. Prefekt je opozoril namreč, da je tudi današnji čas čas mučencev. "Čeprav so vse države na splošno sprejele temeljne človekove pravice, se tudi danes kristjanom krati verska svoboda", je dejal in navedel huda protikrščanska nasilna dogajanja na Kitajskem, v Turčiji, Somaliji, Iraku, Nepalu, Bangladešu, Pakistanu, Nigeriji, Etiopiji, Eritreji, Sudanu, Egiptu in Indiji. Ali se naša zahodna družba tudi boji evangeljske resnice? Msgr. Amato je prepričan, da se. "Tudi pri nas poteka podtalno protikrščansko
z lahkomiselnimi in površinskimi idejami, ki so odkrito protikrščanske". Današnja družba zahteva zato, da se duhovniki in verniki pogumno vedejo in da v celoti proglašajo besedo evangelija, "tako kot je to storil blaženi Francesco Bonifacio".
Pred koncem svete maše je pred zbor somaševalcev stopil brat pokojnega Francesca Bonifacia, Giovanni, ki se je v krajšem nagovoru zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je proces beatifikacije pokojnega družinskega člana pozitivno iztekel. V znak hvaležnosti je Giovanni Bonifacio poklonil tržaški škofiji kelih, s katerim je blaženi obhajal na svoji prvi maši, in njegovo štolo. Ta dva predmeta bosta odslej edini relikviji pokojnega duhovnika: običajnih telesnih fragmentov v
Foto IG
fa Metoda Piriha, ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojzija Urana, številne škofe iz drugih italijanskih dežel ter duhovnike s Tržaškega; prisotna sta bila tudi škofov vikar za Slovence msgr. Franc Vončina in msgr. Marij Gerdol ter p. Rafko Ropret. Slavnostno sveto mašo je vodil prefekt vatikanske Kongregacije za zadeve svetnikov nadškof Angelo Amato, ki je v svoji homiliji
jenje za krščansko vero. "Ker je blaženi predvideval možnost svojega mučeništva, je v svojo beležko nekoč zapisal: 'Živimo v junaških časih: junaki smo zato, da bi bili - če bi bilo treba - sveti, sveti do mučeništva'. Pred svojim žrtvovanjem pa je slavnostno izjavil, da, 'kdor ni toliko pogumen, da bi umrl za lastno vero, je nevreden, da bi jo izpovedoval'". Mučeništvo g. Bonifacia
Kristusovo besedo je pričal do konca življenja
Rodil se je v skromni in globokoverni družini v Piranu 7. septembra 1912. Bil je drugi sin od sedmih otrok.
Družinsko okolje, ki so ga zaznamovale preprostost, delavnost in molitev, je Francesca spodbujalo k želji, da bi nekoč postal duhovnik. Kot najstnik je vstopil v koprsko semenišče, kjer je obiskoval gimnazijo, teološke študije pa je dokončal v goriškem semenišču. Sošolci se ga spominjajo predvsem zaradi	njegove
dobrosrčnosti in prizadevnosti.
27. decembra ga je nadškof Margotti v baziliki sv. Justa posvetil v duhovnika. Prvi dve leti svojega dušnopastirskega dela je preživel v Novigradu, kjer seje ukvarjal predvsem z mladino. Leta 1939 je kot župnik služboval v Krašici, majhnem naselju
med Bujami in Grožnjanom, kjer je marljivo skrbel za krščansko skupnost s poučevanjem verouka, s priporočili za redno obhajanje zakramentov in verskih svečanosti, z obiskovanjem bolnih domačinov, s češčenjem sv. Rešnjega Telesa in Matere Božje ter z izobraževanjem mladih preko vzgojnih načel Katoliške akcije (Azione Cattolica).
G. Francesco Bonifacio je svoje življenje popolnoma posvetil dušnopastirskemu delu, zaradi česar je vedno bil trn v peti osebam, ki so skušale odtujiti vero od ljudi.
Takoj po vojni je jugoslovanska uprava množično podpirala in širila protiversko stališče na vseh nivojih. Pastoralno delo g. Bonifacia je bilo zato močno okrnjeno, vendar se ni vdal. Ko je na zagovoru v Trstu vprašal msgr. Santina, ali naj se umakne na varno, ga je škof zaprosil, naj nadaljuje svoje delo. “Od svojega škofa sem si želel prav tak odgovor”, mu je odvrnil g. Bonifacio. Ko se je 11. septembra 1946 vračal iz Grožnjana v Krašico so ga nekateri jugoslovanski vojaki ugrabili in - kot trdi množica prič - odvedli v gozd, kjer so ga 'prepustili' nemili usodi.
0 tem, kako je g. Bonifacio stopil v večni Božji objem, je znanih več verzij: vse pa odločno potrjujejo, daje do zadnjega izpričeval Kristusovo besedo: znebiti so se ga hoteli zaradi njegove velike vplivnosti na ljudi, predvsem na mlade. Tedanja oblast ga je usmrtila zaradi sovraštva do Boga in Cerkve in zaradi njegove zvestobe duhovniškemu poklicu in dušnopastirskemu delu.
tem primeru ni, saj trupla pokojnega Bonifacia niso nikdar našli. Verski svečanosti, ki jo je spremljalo petje (pretežno v italijanščini, mestoma tudi v latinščini in slovenščini) tržaškega stolnega zbora, so prisostvovali predstavniki javnih ustanov in oblasti. Isto klop v osrednji ladji so med drugim zasedali tržaški župan Roberto Dipiazza, predsed-
S 3. strani
Naš prostor namreč ni •••
Vselej, ko ste se srečali s slovensko versko skupnostjo, ste poudarili, kako pomembno je petje v bogoslužju: "In vi Slovenci lepo pojete", ste vedno dobrohotno dodajali. Kako ste se zato počutili med krajšim bivanjem v družbi pevcev	Združenja
cerkvenih pevskih zborov Trst, ki so tokrat na Ptuju imeli tradicionalni poletni seminar?
Takoj bi se vrnil mednje! Prevozil sem dolgo pot, a vožnja me pretežno ne utruja. Bil sem izredno zadovoljen, da sem preživel krajše obdobje v stiku s prelepo naravo, - ki sem jo sicer že nekoliko poznal -, predvsem pa s prisrčnimi ljudmi, ki so me sprejeli z
radostnim nasmehom in iskreno besedo. Med darovanjem svete maše sem lahko okusil slastne pevske sadove enotedenskega seminarja. Vedno sem trdil, da slovenski narod rad poje: pevci ZCPZ so to še enkrat potrdili. Na Dragi sem ponovno poudaril, naj bodo Slovenci ljubosumni na svoje korenine, predvsem pa na izročila, ki ga pevska sposobnost bogati.
Dodajam tudi, da sem dan po svojem prihodu na Ptujsko Goro namenil pevcem, zborovodjem in organistom nekaj napotkov v zvezi z liturgičnim petjem, kar so prisotni res dobro sprejeli. Skratka: počutil sem se kot doma. Do svoje vesti imam morda en sam očitek, in sicer, da sem se seminarja udeležil le enkrat.
Kako bi radi, da bi se Vas v prihodnosti spomnili Vaši sobratje slovenske narodne skupnosti?
Zadovoljen bom, če se me bo
“Mučeništvo Francesca Bonifacia presega predvsem meje, ki jih ljudje postavljamo in ki so povzročale vedno nove konflikte. Ker danes pri
kdo spomnil kot osebo, ki je vselej skušala ljubiti slovenske sobrate in jim služiti, jih skušala utrditi v veri in v pripadnosti do lastnega kulturnega in krščanskega izročila.
Kako pa boste po upokojitvi preživljali prosti čas?
Verjamem, da bo prostega časa zelo malo; to mi je potrdil neki škof, ki se je pred nedavnim umaknil v zasebno življenje. Vrsto obveznosti sem sprejel že pred časom: morda bom sodeloval pri kakšnem skupnem načrtu sosednjih škofij, morda bom nudil svojo izkušnjo kakšnemu mlademu župniku. Gotovo bom nadaljeval načrte, ki sem jih ob svojem škofovskem posvečenju zaradi drugih razumljivih obveznosti nekoliko zanemaril; veliko bom tudi študiral.
Največ časa pa bom preživel ob molitvi: molil bom za svoje ljudi, ki sem jih vedno ljubil. To sem si obljubil in to bom tudi storil!
preganjanje v obliki zasmehovanja, sprevračanja dejstev in besed, žalitev in razglašanja krivičnih zakonov. Mediji nas tlačijo
njegovi beatifikaciji ni bilo govora o raznih političnih nasprotovanjih in je bilo poudarjeno versko darovanje, ki gaje on izkazal s svojim duhovništvom, daje upati, da bo v prihodnje mogoče premostiti razlike, ki so žal še vedno navzoče. Tržaški škof Evgen Ravignani je z veliko modrostjo pripravil proces beatifikacije in tudi današnje praznovanje. Blaženi Francesco Bonifacio ne predstavlja le človeka iz Istre, ki je vseskozi pričal evangelij:	postal	je
predvsem simbol kristjana, ki je v vsakem trenutku pripravljen darovati življenje za vero”.
nica pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat, podtajnik na italijanskem ministrstvu za okolje Roberto Menia in nekdanji minister Rocco Buttiglione ter tržaški prefekt Giovanni Balsamo.
Stran je pripravil Igor Gregori
Kratke
Dvojezično poslovanje na pokrajini
V imenu pokrajinskega tajništva SSk izrekam priznanje goriški pokrajinski upravi in njenemu predsedniku Gherghetti zaradi daljnoročne odločitve, da uredi status tistih uradnikov, ki so nameščeni za dvojezično poslovanje. Pomembnost takega koraka je v tem, da se tako pravilno izvajajo določila zakonov, ki obravnavajo zaščito Slovencev. Prepričan sem, da je tako dejanje popolnoma v sozvočju z evropskim duhom, po drugi strani omogoča pokrajinski upravni strukturi izpopolnjeno delovanje in odgovarja na dejanske potrebe po dvojezičnem poslovanju, tako v slovenščini kot v furlanščini. Na tak način bo pokrajinska institucija bliže slovenski narodni skupnosti na Goriškem, ki bo imela še dodatno možnost, da se sporazumeva v slovenskem jeziku. To možnost morajo vsestransko izkoristiti tako občani in društva kot tudi javne ustanove, predvsem treh slovenskih občin.
Dejanje je tudi pomembno za osebje samo, saj njihovo delovno mesto ne bo več odvisno od razpoložljivosti deželnih prispevkov, temveč bo temeljilo na redni delovni pogodbi.
Ugotavljam, da bi bilo potrebno take korake napraviti tudi drugod. V prvi vrsti prav na goriški občini, katere uprava bi se morala zgledovati po odločitvi goriške pokrajine. / Pokrajinski tajnik SSk - Gorica, Julijan Čavdek
Obisk pri prefektinji
Novo goriško prefektinjo dr. M. A. Marrosu, so v ponedeljek, 6. t. m., obiskali predstavniki Kulturnega centra Lojze Bratuž, Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in Združenja cerkvenih pevskih zborov (F. Žgavec, S. Kerševan in L. Bratuž), da bi ji predstavili svoje delovanje in še posebej koncertno sezono 2008/09, ki se je pravkar pričela. Prefektinjo so povabili na koncerte in obenem izrazili željo, da bi obiskala Kulturni center in se seznanila z ustanovami, ki v njem delujejo.
Vračajo se Pravljične urice
V jesenskem času, ko se otroci vrnejo v šolske klopi, se vračajo tudi Pravljične urice v Feiglovi knjižnici. Priljubljeni niz srečanj bo tudi letos popeljal otroke v pravljični svet s pomočjo številnih pravljičarjev, ki želijo otroke čim bolj približati bogatemu svetu knjige. Srečanja s pravljico bodo potekala v mladinski sobi vsak drugi ponedeljek. V ponedeljek, 13. oktobra, bo knjižničarka Martina Humar pripovedovala pravljico Muc išče čarovnico. Pravljične urice so namenjene otrokom od 3. do 7. leta starosti. Namen srečanj je poleg uživanja ob poslušanju pravljice tudi spoznavanje različnih vsebin knjige ter uvajanje v redni obisk knjižnice.
Srečanje SKGZ in SSO na temo šole
Katera šola za slovenske učence in dijake v Italiji?
V	zadnjih mesecih je po televiziji in drugih medijih veliko govora o italijanskem šolskem sistemu in o reformah (žal v glavnem govorijo le ministri in ministrski sodelavci, zelo malo pa učitelji in tisti, ki so odgovorni za kvaliteto šole), ki jih je ministrica za šolstvo Gelmini začela sistematično izvajati. Po besedah ministrice bodo reforme izboljšale in spremenile podobo državnih šol. Vsi se strinjamo, da je treba izboljšati šolski sistem, toda kakšne so te reforme in kaj "se skriva" za njimi? V osnovni šoli je predvidena vrnitev enega samega učitelja. S tem se veliko ljudi strinja. Toda ali je mogoče, da se je toliko priznanih pedagogov in psihologov zmotilo, ko je pred leti za boljšo integracijo učencev predlagalo timsko delo in več sodelovanja med učitelji? Reforme predvidevajo oster "rez" pri proračunu, ki ga država namenja šoli (8 milijonov evrov manj za osnovne in srednje šole v dobi treh let, za univerze je predvidenih 1.500 milijonov manj). Nove ministrske okrožnice predvidevajo odpust v roku treh let 143.000 učiteljev, profesorjev in administrativnega osebja, tako da bodo povišali število dijakov v razredu, zmanjšali šolski urnik, združili ravnateljstva, marsikatera šola bo ukinjena... To je le del reform. Vprašanje, ki si ga
postavljamo, je, ali res misli ministrica dvigniti raven šolskega sistema s takimi ukrepi. Mogoče bo dosegla prav obratno.
Kaj pa se obeta slovenski šoli v Italiji? To je bila tema srečanja v sredo, 1. t. m., na sedežu SKGZ v Gorici na pobudo krovnih organizacij in sin-
dikata. Prisotni so bili - poleg Livia Semoliča za SKGZ in Janeza Povše-ta za SSO - še štiri ravnateljice go-riških slovenskih šol (pridružila se je tudi že upokojena ravnateljica Mirka Braini), predsednik pokrajinske konzulte Peter Černič, Nataša Pavlin, ravnateljica sloveskega raziskovalnega inštituta SLORI M. Maja Mezgec, Igor Devetak, Igor
Pahor. Med udeleženci se je razvnela debata, ki jo je vodil Livio Semolič. Zavzel se je za iskanje rešitve za čim širše soglasje. Povedal je, da srečanja
o	šolstvu potekajo tudi v Trstu, kjer so slovenske šole v bolj kritičnem stanju. Povše je poudaril pomen, ki ga ima šola za civilno službo kot element v procesu socialne interakcije in kot dejavnik socializacije. Tudi Maja Mezgec je poudarila pomen, ki ga ima sodelovanje s šolo, posebno za inštitut, kot je SLORI, ki se ukvarja z analizo dražbe in je pripravljen nu-
diti strokovno pomoč. Ravnateljica višjih šol Mihaela Pirih je bila zaskrbljena zaradi reform, ki bi črtale sperimentalne smeri in prinašajo nemalo težav predvsem za tehnične zavode zaradi združevanja smeri in zmanjšanja šolskega urnika. Trenutno deluje v centru slovenskih višjih šol šest smeri. Vprašanje je, katero teh smeri bo-
do morali združiti ali črtati. Ravnateljica je izpostavila tudi vprašanje osipa. Meja šolske obveznosti se je letos zvišala na 16 let, kar pomeni, da morajo učenci srednjih šol nadaljevati študij vsaj še dve leti. Na Goriškem nimamo odprte poti za dijake, ki jih zanima vložiti trud v bolj praktične predmete, kot jih ima slovenski deželni poklicni zavod na Tržaškem. Ker pa še ni jasno, koliko ur bo treba skrčiti, je za višje šole tudi problematično, koliko ur bo ostalo za slovenščino. Na slovenski višji šoli je letos 177 dijakov na klasično-znastvenih in 113 na tehnično-poklicnih smereh, kar je veliko pod nivojem italijanskih šol. Zato obstaja nevarnost, da nam bodo odvzeli eno ravnateljstvo. Glede na raznolikost šol bo za eno samo ravnateljico zelo obremenjujoče in kakovost bo upadla. Vsaka izmed šestih višjih šol ima specifično smer, posebno tipologijo, ki potrebuje posebno pozornost. Zato se ravnateljica Pirih zavzema, da bi ostali v šolskem centru obe ravnateljstvi.
Ravnateljica večstopenjske šole v Doberdobu Sonja Klanjšček je podčrtala, da je trenutno največja težava v osnovni in srednji šoli v Doberdobu prostorska stiska, in je prosila pomoč civilne družbe. Tudi osnovno šolo v Romjanu pesti prostorska stiska, predvsem v naslednjem letu, ko bosta še dva dodatna razreda otrok, ki se nameravajo vpisati v prvi razred osnovne šole. V Romjanu je tudi velika težava v tem, da večina otrok, ki se vpisujejo v vrtec ali osnovno šolo, ne pozna slovenščine. Šola si pomaga tudi z zunanji-
mi sodelavci in dejavnostmi, kot so šport, glasba in gledališče, tako da imajo učenci možnost uriti slovenski jezik. Poleg tega se dober-dobski učenci že več let udeležujejo jezikovnega programa v osnovni šoli v Piranu. V osnovni šoli v Sovodnjah trenutno ni težav, bi pa nastale, če bi zaprli šolo na Vrhu, kajti v Sovodnjah so učilnice premajhne, da bi v njih lahko sedelo po 20 učencev.
Ravnateljica Elisabetta Kovic je povedala, da tudi na srednji šoli Ivan Trinko za zdaj ni težav, ker je stavba dovolj prostorna za osem razredov po približno 20-25 učencev. Tudi slovenščina ne dela težav. Precej otrok sicer prihaja iz mešanih družin, a prav ti so pokazali, da obvladajo bolje slovenski jezik kot učenci, katerih oče in mati doma
govorita slovensko. To pa zato, ker je njihova slovenščina bolj čista. Vsako leto se šola udeležuje raznih natečajev, na katerih so naši otroci uspešni. Učenci tudi z zadovoljstvom obiskujejo bogato šolsko knjižnico. Več težav predstavlja dejstvo, da ima šola omejena finančna sredstva in si ne more privoščiti izvesti vseh projektov. Ima sicer gledališko in fotografsko delavnico, a bi potrebovali še kaj. Udeleženci srečanja so menili, da je še prezgodaj, da bi pravilno ocenili posledice, ki bi jih nove reforme povzročile v slovenskih šolah, in da je treba težave naših šol pre-dočiti čim širše. Zato so sklenili, da bo naslednje srečanje na isto temo na goriškem sedežu SSO v petek, 17. t. m.
Karlo Nanut
KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM
OD 5. DO 12. OKTOBRA 2008
Prireditve na Goriškem
Četrtek, 9.10.2008, ob 18. uri Gorica, Komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž
Srečanje glasbenih šol Soprireditelj Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel
Petek, 10.10.2008, ob 9.30 in 10.45 Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
Lutkovna predstava Srečni kraljevič Nastopa Lutkovna skupina Navihanci - SKD Celovec Soprireditelj Kulturni center Lojze Bratuž
Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica Slovenska prosveta - Trst Krščanska kulturna zveza - Celovec
\
Foto JMP
fSnlmaRMS-
U 'MU r I' r j; _
^	NOVI
Gonska	glas
In memoriam
V	petek, 3. oktobra, je goriški župan Romoli obiskal sedež novogoriške univerze v Gorici v Križni ulici 3. Pogovoril se je s predsednikom univerze Zavrtanikom, z rektorjem Žekšem, direktorjem družbe KB 1909 Peričem in dragimi. Zavrtanik je nato časnikarjem povedal, da je bila novogoriška univerza lepo sprejeta, "odpirajo se nove možnosti sodelovanja, zaradi česar ta mlada univerza gleda na prihodnost z optimizmom". Sodelovanje z videmsko in tržaško univerzo je -po Za-vrtanikovem mnenju - zgledno; vse tri imajo znanstvene interese od sodelovanja, polega tega pa ne črpajo iz istih financ. S tržaškim vseučiliščem imajo več skupnih točk na raziskovalnem področju, z videmsko pa na pedagoškem. Romoli je dodal, da je Gorica zelo počaščena, da ima v mestu slovensko univerzo, ki se ukvarja z okoljem. Izjavil je tudi, da je pripravljen sprejeti še kakšno drago njeno fakulteto.
V	četrtek, 2. t. m., je v goriški bolnišnici umrl msgr.
Maffeo Zambonardi.
Rojen leta 1914 v Brescii, je študiral
teologijo v Gorici, v duhovnika pa je bil posvečen I. 1939 v Sofiji (Bolgarija), kjer je želel delovati na ekumenskem področju. Zaradi nemške zasedbe se je vrnil na Goriško; deloval je v Červinjanu in Tržiču, nato pa v Istri. Po študiju v Rimu in nekajletnem služenju v kongregaciji Propaganda Fide se je I. 1952 dokončno vrnil v Gorico. L. 1958 je začel razmišljati o katoliškem listu; tako je I. 1964 nastal tednik Voce Isontina, ki gaje vodil in utrdil njegov razvoj vse do leta 1978. Do zadnjega je s svojimi nasveti ostajal blizu naslednjim urednikom. V naslednjih letih je bil škofijski prokancler in kancler, od 1982 dalje kanonik. Poleg vsega tega je v tišini opravljal še marsikateri posel, zaradi česar je bil posebno priljubljen med ljudmi. Pokopali so ga 4. oktobra.
Vljudno vabljeni na odprtje razstave slik in risb iz cikla POTOVANJE AMATERJEV ruskega akademskega umetnika.
Razstavljal bo
NIKOLAJ MAŠ U KOV
Predstavila ga bo likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn Glasbeni poklon: Goran Ruzzier, Bajan
Kulturni center Lojze Bratuž Sobota, 18. oktobra 2008, ob 18. uri
Pokrajinska odbornica Mara Černič o Las-Kras
Družba za ovrednotenje in promocijo enotnega Krasa
V	zadnjih časih se vse več govori o Las Kras. To je Lokalna akcijska skupina, zadruga z omejeno odgovornostjo. Gre za družbo, ki so jo ustanovili goriška in tržaška pokrajinska uprava ter skupina zasebnikov, kot to predvideva deželni zakon. V italijanščini se družba imenuje Gal-Carso (Gruppo di azione locale Carso).
To naj bi bila, kot nam je povedala goriška pokrajinska odbornica Mara Černič, ki zastopa pokrajino v novi družbi, dejansko naslednica gorske skupnosti, čeprav nova tvorba ni javna institucija, ampak družba. Imela bo celo serijo kompetenc na kraškem območju z glavnim ciljem, da združuje goriški in
tržaški Kras.
Potem ko je še doberdobski občinski svet v ponedeljek, 6. t. m., odobril vstop občine v
družbo, je zdaj v Las-u prisotnih vseh šest kraških občin goriške pokrajine (poleg Doberdoba, katerega ozemlje je v celoti na Krasu, še Sovodnje, Zagraj, Ronke, Foljan, Tržič). Te bodo torej zastopane v svetu Lasa ter imele pravico do odločanja in oblikovanja razvojne strategije Krasa. Na Tržaškem še niso glasovale vse občine. Zasebne organizacije z Goriškega v upravnem odboru zastopa Nataša Černič. Do 15. oktobra bo Las Kras moral predstaviti deželni upravi FJK razvojni načrt, za sestavo katerega so se že posvetovali s teritorijem, da bi bil dokument čim bližji stvarnim potrebam vsega področja. Na osnovi omenjenega dokumenta bo dežela določila višino finančnih sredstev, ki naj bi skupno za obe pokrajini znašala približno dva milijona evrov. Vsoto bo družba razdelila po vsem kraškem področju za razvoj tipično kraških pridelkov, za njihovo promocijo, okoljske posege in druge storitve za občane, ki živijo na manj dostopnih območjih.
evrov.
ki ga je napisal Maksimilijan Feguš (skladatelj je njihov oče). Sledil je Godalni kvartet 2007 Stefana Maurija, skladatelja iz Avč. Koncert sta zaključila dva češka skladatelja, in sicer Josef Suk in Leoš Janaček. Delo prvega avtorja je meditacija na staročeški koral sv. Venceslava, Janačkov pa je bil Godalni kvartet št. 1, nastal je po navdihu Tolstojevega dela Kreutzerjeva sonata. Kot dodatek so izvajalci predstavili en stavek melodioznega Schubertovega kvarteta.
Ne zelo številni poslušalci so izvajalce nagradili s toplimi aplavzi. Koncert je sodil še v prireditve Kogojevih dnevov, to je festivala, ki se je malo prej odvijal v glavnem v Kanalu ob Soči. Predvajena glasba je bila večkrat precej težavna in morda za poslušalce nekoliko nehvaležna, čeprav na gotovi umetniški višini. Naj posebej izpostavimo lep in zaokrožen Maurijev kvartet, ki je izzvenel zelo plastično in posrečeno, izvajalci pa so ga res podali s sigurno tehniko ter poglobljeno interpretacijo.
Andrej Bratuž
Goriško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je nedavno ocenilo opravljeno delo, v prvi vrsti preoblikovanje svetniške skupine Ulivo-Oljko-Ulif, v kateri ima SSk tri svetnike. Dosedanji načelnik skupine B. Tabaj je namreč odstopil, njegovo mesto je prevzel F. Portelli (DS). Za podnačelnik je bil izbran Silvan Primožič. Kot piše v tiskovnem sporočilu, je tajništvo nato ocenilo položaj na goriški občini. Sedanja uprava vse težje odgovarja na aktualne potrebe, menijo pri SSk. Za tako stanje nima primernih argumentov in se vse preveč skriva za izgovorom o pomanjkanju finančnih sredstev. To je tudi razvidno
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti
Aktualne teme pred kongresom
iz dejstva, da na interpelacije občinski svetniki ne dobijo ustreznih odgovorov. O stanju v rajonih sta poročala Marjan Brescia za Štandrež in David Grinovero za Pevmo-Štmaver-Oslavje. Člani tajništva so nato obravnavali vprašanje novoustanovljene družbe Gal-Las Kras in se pohvalno izrekli o uspešnem delu pokrajinske odbornice SSk Mare Černič. Stranka nadalje gleda z zaskrbljenostjo na
napovedane reforme o šolstvu. Meni namreč, da mora biti slovensko šolstvo v Italiji obravnavano posebej, saj bi vsako krčenje pomenilo za slovensko narodno skupnost hud udarec. Na Goriškem se pojavlja tudi vprašanje vertikalizacije didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo in srednje šole Ivan Trinko. Tajništvo sicer zaupa vodstvu šol, da bo opravljena premišljena in daljnoročna izbira. Po-
manjkanje ravnateljev pa predstavlja problem, ki bi mu bilo potrebno posvetiti več pozornosti. Nazadnje so člani pokrajinskega tajništva obravnavali bližajoči se deželni kongres stranke, ki bo potekal v Gorici in Podbonescu; goriški del bo potekal v KG Lojze Bratuž 8. novembra. V ta namen je tajništvo spodbudilo krajevne sekcije, naj se v oktobru posvetijo aktualnim političnim temam, v prvi vrsti pripravam na občinske volitve 2009. Prav vprašanju oblikovanja političnega dogovora z Demokratsko stranko in pripravam na deželni kongres bo namenjeno prihodnje zasedanje pokrajinskega sveta SSk 14. t. m.
DOBERDOB
| Dobrodelna baklada
Krvodajalci v pomoč CRO iz Aviana
Doberdobska sekcija krvodajalcev je v soboto, 27. septembra, priredila že tradicionalno baklado, ki se je je udeležilo veliko število ljudi, predvsem	doberdobskih
vaščanov in občanov. Pobuda je postala že tradicionalna priložnost ob začetku jeseni, ko se ob hvalevredni logistični in vsebinski organizaciji doberdobskih krvodajalcev množica ljudi, letos jih je bilo več stotin, zbere pred doberdobsko občino in s svečami v rokah krene po vaških ulicah. Prostovoljni prispevki, ki se pri tem naberejo, gredo v dobrodelne namene, natančneje v podporo hospice Via di Natale, ki deluje v okviru onkološkega centra ČRO iz Aviana in nudi brezplačno prenočišče za bolnike in njihove domače.
Uvodni pozdrav je pred začetkom baklade izrekel predsednik doberdobske sekcije Aldo Jarc. Zahvalil se je vsem društvom in institucijam, ki so pripomogle k uspehu manifestacije. Omenil je Zadružno kreditno banko Doberdob - Sovodnje, Pihalni orkester Kras, SKD Hrast, ŠZ Mladost in goste večera, pevski zbor Starši ensemble iz Romjana. Ob tem je Jarc poklical k mikrofonu tudi doberdobskega župana Paola Vis-intina in predsednico hospice Via di Natale, gospo Carmen Gallini. Visintin je izpostavil pomen darovanja krvi kot simbolične in moralne odločitve, ki pa lahko reši življenje mnogim ljudem. Pohvalil je ob tem občutljivost vseh, ki so se udeležili baklade in tako z majhnim denarnim darom
pokazali pozornost do tistih, ki zaradi bolezni preživljajo hude trenutke.
Gospa Carmen Gallini je na štartni točki pohoda tako kot župan Visintin pohvalila vse prisotne ter se jim zahvalila za finančno pomoč, ki je pomemben vir prihodkov hospice Via di Natale. Ob sklepu baklade, ko so se pohodniki zbrali v župnijski dvorani v Doberdobu, se je gospa Gallini ponovno oglasila in predstavila delovanje institucije, ki ji načeljuje. Gre za brezplačno zavetišče za bolnike in njihove domače, ki je bilo zgrajeno leta 1989, na novi lokaciji pa prenovljeno leta 1992. V tej zgradbi še danes gostijo letno 1500 - 1600
i
S?
ljudi. Seveda je tudi upravljanje takega objekta zelo drago, in sicer v višini milijona in 700 tisoč evrov letno. "Dobršen del prihodkov dobimo na takih manifestacijah, kot je današnja. Zato se vam ganjeno zahvaljujem". Program večera so oblikovali gosti iz Romjana, pevski sestav Starši ensemble, v katerem poje-
jo člani Združenja romjanskih staršev. Predstavili so program slovenskih, italijanskih in furlanskih pesmi. Nastopili so tudi otroci in mladi s samostojnim blues in soul nastopom. Večer so gosti iz Romjana sklenili s popestritvijo rockovske note, pri kateri so sodelovali otroci in starši.
AČ
KraLj
Goriška Mohorjeva družba Župnija Sv. Andr ej a Apostola Prosvetno društvo Štandrež
vabijo na predstavitev publikacije Verena Koršič Zorn
TONE	4
KRALJ
CERKVENE POSLIKAVE NA TRŽAŠKEM, GORIŠKEM IN V KANALSKI DOLINI
LE PITTURE MURALI NELLE CHIESE DELL'AREA TRIESTINA,
DEL G0RIZIAN0 E DELLA VAL CANALE
O
V nedeljo, 12. oktobra 2008, ob 10.50 (takoj po sv. maši) v župnijski cerkvi v Standrežu O knjigi bosta spregovorila avtorica Verena Koršič Zorn in umetnostni zgodovinar Saša Quinzi
1
J
' -i-
Obvestila
Slovenska skupnost Gorica sklicuje pokrajinski svet za torek, 14. oktobra, s pričetkom ob 20. uri. Zasedanje bo potekalo na goriškem sedežu SSk.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško sporoča, da bosta za izlet v dolino Neretve in Črno goro odpeljala avtobusa št. 1 in št. 2 dne 15. oktobra iz Štandreža ob 6. uri, nato skozi Sovodnje, Doberdob, na avtocesto pri bencinski črpalki Agip pri Devinu in okrog 7. ure bo postanek v Bazovici na križišču za Kozino. Za pojasnila kličite tel. 0481 390688. Udeleženci morajo imeti zdravstveno izkaznico za tujino, dokument za socialno zavarovanje za Hrvaško in posebej za Črno goro ter veljavni osebni dokument. Zveza slovenskih kulturnih društev, KC L. Bratuž, Kulturni dom Gorica in Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na predstavo TRIESTE - ALESSANDRIA EMBARKED Štorja od lešandrink (Neda R. Bric), ki bo 27. oktobra, 2008, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici. Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Gorica, tel. 0481/33288.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, pri spomeniku v Gonjačah v Brdih. Prijave od 20. oktobra dalje do razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Vpisujejo ob uri obedov poverjeniki Saverij R., Ivo T., Dragica V. (0481 882183), Ema B„ Marija Č. (0481 390697), Ana K. in na sedežu v Gorici (vsako sredo od 10. do 11. ure). Pohitite!
Za misijonarja Lisjaka: Bruna 100
Čestitka
MePZ Štandrež iskreno čestita svojemu korepetitorju Micheletu Schincariolu ob uspešno opravljenem izpitu nižje stopnje iz kitare na konservatoriju Giuseppa Tartinija v Trstu. Želi mu še mnogo glasbenih uspehov in veliko potrpljenja pri korepeticijah...
RADIO SPAZIO 103
»ravenske oddaje (od 10.10. do 16.10.2008)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Kamijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah, od 18.30 do 19.30, na soboto ob 15. uri. Spored:
Petek, 10. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Ob domačem ognjišču: domače viže, zborovski kotiček, iz krščanskega sveta, zanimivosti in humor.
Sobota, 11. oktobra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v beneškem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 13. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Sodobni sound, živemu se vse zgodi, vroči šport in rubrike, obvestila in zanimivosti. Torek, 14. oktobra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 15. oktobra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Pozabljeni junak Filip Terčelj - Izbor melodij.
Četrtek, 16. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: Posnetki z naših kulturnih prireditev-Glasba iz studia 2.
PD ŠTANDREŽ
Abonma
gledaliških skupin
PROGRAM PREDSTAV:
- Sobota, 25.10.2008, ob 20. uri
KD Rudi Jedretič -RIBNO Moliere
GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG
komedija
Režija: Rado MUŽAN
- Nedelja, 30.11.2008, ob 17. uri
KUD Polzela Anton Tomaž Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija
Režija: Matjaž JERŠIČ
- Nedelja, 14.12.2008, ob 17. uri
KUD Šmartno ob Paki Jean Clod Danaud KVAČKARIJA komedija
Režija: Bogomir VERAS
- Nedelja, 11.1.2009, ob 17. uri
Gledališka skupina KUD Dolomiti - DOBROVA Ephraim Kishon POROČNI LIST
komedija
Režija: Franci KONČAN
- Sobota, 24.1.2009, ob 20. uri Premiera
- Nedelja, 25.1.2009, ob 17. uri
Abonmajska predstava
PD Štandrež - dramski odsek
Branislav Nušič
KAJ BODO REKLI LJUDJE
komedija
Režija: Jože HROVAT
Vse predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Standrežu.
Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža: na blagajni vsako
nedeljo do 25.10.2008, od 11. do 12. ure in eno uro pred vsako predstavo
Informacije: Tabaj Božidar 0481 20678
Abonma 5 predstav 22,00 evrov, znižano 15,00 evrov*;
posamezne predstave 6,00 evrov, znižano 4,00 evri*
'Študenti - starejši od 10 let - društvene in družinske skupine 7. decembra in 8. februarja za abonente nagradna predstava Vabljeni!
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Začela se je letošnja koncertna sezona
Godalni kvartet Feguš v Gorici
stov. Med njimi bodo tudi zanimivi zborovski koncerti (slovenski, ruski in ameriški zbor).
Na prvem koncertu je nastopil Godalni kvartet Feguš iz Maribora. Sestavljajo ga bratje Filip (violina), Simon Peter (violina), Andrej (viola) in Jernej (violončelo). Skupaj nastopajo od leta 1992. Študirali so na različnih konservatorijih, glasbenih univerzah oz. akademijah doma in v tujini. Nato so se izpopolnjevali v različnih mednarodnih glasbenih zavodih, kot sta npr. Accademia mu-sicale Chigiana v Sieni ali Evropska akademija za godalni kvartet v Firencah. Sodelovali so na raznih glasbenih festivalih v Evropi in ZDA. Prav tako so snemali za različne domače in tuje radijske postaje. Oglejmo si sedaj njih goriški koncert. Na sporedu so bili štirje godalni kvarteti, vsak kvartet pa se deli še na več stavkov. Začeli so z Godalnim kvartetom št. 1,
V četrtek, 2. oktobra, se je začela letošnja koncetna sezona, ki jo prirejajo Kulturni center Lojze Bratuž, Slovenski center za glasbeno vz-
gojo Emil Komel in Združenje cerkvenih pevskih zborov v Gorici. V tem nizu koncertov bo nastopilo lepo število tako domačih kot tujih skupin in soli-
Studio Art/ Predstavitev letošnjega programa
Pomembne novosti in vedno novi izzivi
Uspeh, ki ga je Gledališka šola Studio Art žela pri naši mladini v triletnem obdobju, je morda presenetil celo koordinatorko šole Majo Lapornik in ravnatelja SSG Tomaža Bana. Kljub temu da sta pred tremi leti oba upala v pozitivni razvoj pomembnega načrta, je vsaj začetno fazo didaktično gledališke avanture - prvo leto je bilo namreč po-
skusne narave - spremljala tančica razumljivih skrbi. Množična prisotnost mladih, ki so v sredo, 1. oktobra, v mali dvorani Kulturnega doma prisostvovali informativnemu srečanju, pa je razblinila vsakršne zadržke: Studio Art stopa tako s starimi in novimi člani v
tretje leto delovanja in s tem zaključuje prvi ciklus formiranja igralcev mlajše generacije. Koordinatorka šole Maja Lapor-nikova je tečajnikom obrazložila, da bodo letošnja didaktična prizadevanja težila predvsem k negovanju jezika in govorne tehnike. Ta didaktični resor so prireditelji zaupali slovenskima strokovnjakoma Mini Kjuder in Janezu Dolinarju, ki bo preda-
val o teoriji fonetike in govorice. Dramske elemente pa bodo tečajnikom posredovali Sergej Verč, Boris Kobal in Gregor Geč, ki se je letos pridružil ansamblu mentorjev Studio Art; Uršuli Tržan pa so prireditelji prepustili mentorstvo tečaja o telesnem gibu. "Ob teh didak-
tičnih stebrih bomo tečajnikom posredovali še zakonitosti dramaturgije, scenografije in kostumografije. Obenem bomo gledališko izobrazbo mladih tečajnikov izpopolnjevali z udeležbo pri raznih predstavah v SSG, ljubljanskem in videmskem gledališču". Koordinatorka, ki se je med drugim za podporo zahvalila krovnim organizacijam SSO in SKGZ in
kulturnim zvezam Slovencev v Italiji, ZSKP, SP in ZSKD, je dodala, da bodo srečanja potekala ob ponedeljkih in sredah: tečajniki bodo morali s seboj prinesti "veliko navdušenja", lekcijam pa bodo morali redno slediti.
Studio Art šteje letos 73 obisko-
valcev: večje število teh je iz Trsta; v Benečiji, kjer bosta tečajnike poučevala Marjan in Alida Bevk, jih je 15, v Gorici pa dvanajst: kar se goriškega člena Studio Art tiče, velja poudariti, da bo mentorsko delo slonelo pretežno na ramenih Gregorja Geča, srečanja pa bodo v go-riškem šolskem središču po rednem pouku. Od januarja do marca bo goriška skupina delovala v Doberdobu, obenem pa bo na željo Zveze slovenske katoliške prosvete zanjo vključen v program še tečaj retorike. Ravnatelj SSG Tomaž Ban je v svojem posegu voščil tečajnikom mnogo uspeha, obenem pa je napovedal tudi pomembno novost glede statusa Studio Art: čeprav bo Gledališka šola še naprej delovala pod okriljem SSG ob sodelovanju slovenskih kulturnih zvez v Italiji, bo odslej formalno postala samostojni pravni subjekt, kar bo omogočilo avtonomno ko-riščanje sredstev iz določenih skladov. "Podobno so urejene tudi druge gledališke šole, npr. šola gledališča La Contrada", nam je zaupal ravnatelj, ki je tečajnikom napovedal nekaj lepih izzivov, ki bodo letos namenjeni nekaterim izmed njih. Oktobra meseca bo namreč SSG priredilo avdicije za sodelovanje pri produkciji Mladoporočenca iz Ulice Rossetti, ki bo na sporedu januarja prihodnje leto. Nekateri pa bodo lahko postali tudi člani zasedbe, ki jo bo italijanska produkcijska hiša uporabila pri snemanju nanizanke (za nekatere prizore naj bi uporabili tudi prostore Kulturnega doma). Novo šolsko leto pač, polno izzivov in sanj!
IG
Ob pesnikovi osemdesetletnici
Darovi Toneta Pavčka
4( 1 X vorim le eni oblasti 1-življenju"! je mo-
1	S to, ki si ga je izbral pesnik Tone Pavček najbrž ne le za oktobrsko pesniško turnejo po Sloveniji ob svoji osemdesetletnici. Prav na svoj rojstni dan (rojen je bil 29.9.1928) je doživel morda eno najlepših počastitev, in sicer v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, in sicer pregledno razstavo, pripravljeno ob njegovi 80-letnici. Toliko navdušene pozornosti lahko doživi le malokdo, saj se je na odprtju trlo ljudi, fotoaparati so bliskali, kamere brnele. Priljubljenost si je pridobil s svojo poezijo in osebnostjo, ki se je ne da kar tako ukloniti, ter držo skozi življenje, ki je od njega zahteva-
lo	kar nekaj poguma in tveganja.
Po študiju je pravnik, a je skoraj vse življenje počel nekaj povsem drugega. Objavljati je začel v Mladinski reviji leta 1947. Bil je novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, na RTV Ljubljana je delal na prelomu sedemdesetih let, a je moral oditi, zaradi "neprimernosti". Bil je tudi ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Najmočnejši delež nosijo leta, ko je bil glavni urednik Cankarjeve založbe in predsednik Društva slovenskih pisateljev (od leta 1979 do 1983), pozneje pa tudi viden član društvenega vodstva. Najdlje je bil urednik na Cankarjevi založbi, v letih 1972 do 1990, torej v časih, ko je založba imela program, kakršnega si danes sploh ni mogoče zamisliti. Med knjigami, ki nosijo njegov uredniški podpis, so
tudi pesmi Edvarda Kocbeka, izdane v času, ko se je okoli njega pletla najbolj groba nit zamolčevanja. Seveda gre za enega najpomembnejših slovenskih pesnikov sedanjega časa.
Kdo ne pozna slovitih Pesmi štirih? To je bil Pavčkov prvi pesniški prodor, skupaj z Menartom, Zlobcem in Kovičem, in sicer leta 1953. Ta četverica se je s svojo poezijo in tudi drugim delovanjem trdno zasidrala v slovenski kulturni zavesti. Zbirka Pesmi štirih velja za odločen prodor intimizma v slovensko poezijo, čeprav je zaradi nezaželenega intimizma v zbirki Senca v srcu doživela prvi udarec Ada Škerl štiri leta prej (1949) in je nato za dolgo umolk-
nila. Pavček je z naslednjo zbirko, Sanje živijo dalje, čakal pet let, do 1958, nato pa so zbirke sledile v vedno krajših intervalih. Nagrado Prešernovega sklada je dobila druga zbirka, Ujeti ocean (izšla 1964). Dediščina (1983) mu je leto po izidu prinesla Prešernovo nagrado. Za Ujedanke (izšle leta 2006) ima Veronikino nagrado za leto 2007, in tako naprej. Lansko in letošnje leto sodita, kar zadeva Pavčkovo poezijo, med izjemno bogato ob-
dobje. Omenim naj vsaj zbirke To je, kar je, pa Same pesmi o ljubezni, ter Samo tu lahko živim. Slednja je izbor, ki ga je pripravil Peter Kolšek.
Antologija Samo tu lahko živim je še popolnoma sveža, saj jo je založba Mladinska knjiga predstavila šele dan po pesnikovem rojstnem dnevu. Peter Kolšek, tudi sam tenkočutni poet in antologi-st, je Pavčka označil kot pesnika zemlje in luči, v svoj izbor pa je nanizal pesmi iz dvanajstih zbirk in četrt (Pesmi štirih, seveda, tam ima Pavček samo četrtinski delež). Razvrstil jih je v pet razdelkov in tako pripravil nemara najpopolnejši pesnikov portret, od Pavčkovih mladostnih pesmi do refleksij o sinu Marku, o življenju in minevanju. Tako se zavemo, kako Pavčkov trdno zastavljeni verz zveni v vsej lepoti slovenske pesniške besede.
Nič manj pomemben je Pavčkov opus za otroke in mladino, zlasti sloviti Juri Muri v Afriki, pa Čenčanja, Mokedaj, Deček gre za soncem, Majnice in druge, saj gre za več kot dvajset del, ki so vse po vrsti uspešnice. Nič nenavadnega torej, da j e kar trikrat prej el Levstikovo nagrado (1958,1962,2005) za mladinsko poezijo!
Pavček velja tudi za mojstra prevajanja. Prevaja rusko poezijo 20. stol. (Jesenin, Majakovski, Ahma-
tova, Pasternak in Cvetajeva), zelo pomembni pa so tudi njegovi prevodi iz srbščine, hrvaščine, make-donščine, beloruščine (npr. pesnik Janka Kupala, njihov Prešeren in Župančič obenem), posredno iz gruzijščine (npr. sloviti ep Vitez v tigrovi koži) in albanščine. Prevajal je tudi iz drugih slovanskih jezikov, poleg poezije za odrasle še pesmi za mladino.
Razstava v Narodni in univerzitetni knjižnici - odprta bo ves oktober - je zelo izbran ter dobro premišljen prerez skozi Pavčkovo življenje in delo. Na ogled so Pavčkove lastne knjige, se pravi zbirke za odrasle in otroke, le majhen del prevodov, zelo reducirano fotografsko gradivo ter nekaj najpomembnejših nagrad. Prostor, v katerem NUK prireja razstave, pač več ne dovoljuje. A vendar vidimo več kot dovolj, da si osvežimo podobo o Pavčkovi ustvarjalnosti, založniškem in političnem delovanju, v kulturi, v parlamentu (1986-1990) in predvsem, ko leta 1989 pred več kot dvajsettisočglavo množico na Kongresnem trgu v Ljubljani bere Majniško deklaracijo, odločno zahtevo po samostojni Sloveniji. Razstavo in katalog je pripravila Tatjana Kovač, oblikovala pa Vesna Vidmar. Razstava v NUK-u povzema naslov zbirke Darovi, iz leta 2005.
Bralce bo Tone Pavček za svojih osemdeset let počastil tudi z literarno turnejo od Celja, Maribora, Novega mesta, Murske Sobote in Kopra, kjer bo nastopil v četrtek,
9.10.,	ob 19. uri v knjigarni Dom knjige. Doživeti Pavčkovo poezijo in biti deležen njegove dobre volje in vitalizma je zagotovo nekaj posebnega.
Peter Kuhar
Tone Pavček
M.
ob 80-letnici Toneta Pavčka
Kratke
Slovenščina med kulturami
Od 2. do 4. oktobra je med Celovcem in Pliberkom potekal 19. Slovenski slavistični kongres. Letos je bila rdeča nit celotnega programa kongresa slovenščina med kulturami. Slavistično društvo Slovenije (SDS), kije ob pomoči krajevnega organizacijskega odbora priredilo kongres, je s tem poudarilo po eni strani aktualnost teme medkulturnosti, po drugi strani pa je nadaljevalo z nadvse pohvalno odločitvijo, da se njegovi kongresi odvijajo tudi v t. i. zamejstvih. Kongres seje začel v prostorih Univerze v Celovcu. Na otvoritveni slovesnosti so udeležence pozdravili ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu Miha Vrbinc, rektor celovške univerze Heinrich Mayr, avstrijski veleposlanik v Republiki Sloveniji Valentin Inzko, predsednica Strokovnega pedagoškega združenja dvojezičnih učiteljic in u-čiteljev na Koroškem Lucija Ogo-revc-Feinig, Uršula Doleschal z Inštituta za slavistiko celovške univerze ter doseda-nji predsednik Slavističnega društva Slovenije Miran Košuta. Popoldanski program prvega dne je obsegal vodstvo po slovenskem/slavističnem Celovcu ter srečanje z narečnimi ustvarjalci. Slavistom iz alpsko-ja-dranskega prostora so se predstavili ustvarjalci, ki, kot je poudarila moderatorka večera Martina Piko, se poslužujejo narečja v književnosti ne zaradi neznanja knjižnega jezika, ampak ker tako podrobno poznajo narečje, da se z njim lahko tudi umetniško izražajo in igrajo z narečnimi besedami in besedili. V celovški knjigarni Haček so se predstavili Andrej Kokot, Marija Bartaloth in Janko Messner iz Koroške, Franci Mukič iz Porabja ter rezijanska pesnica Silvana Paletti. V Kulturnem domu v Pliberku so pred nadaljevanjem dela predavanj in predstavitev podelili častno članstvo SDS VVolfgangu Eismannu in Francetu Žagarju. Udeležencem so že na samem kongresu razdelili zbornik z letošnjimi predavanji, ki gaje uredil Miran Košuta. Med predavatelji iz Italije lahko zasledimo Davida Bandlja, Ivana Vogriča, Bogomilo Kravos, Marijo Pirjevec, Mirana Košuto in Fedoro Ferluga-Petronio. / PR
Slikarji amaterji iz Posočja razstavljajo na temo Rapalska meja
Društvo slikarjev amaterjev iz Posočja (DSAT) je pričelo gostovati z razstavo likovnih del svojih članov po tistih krajih Posočja, kamor jih pač povabijo. Pod naslovom Rapalska meja so se predstavili najprej na Bovškem. Tako slike kot njih izbor predstavljajo predvsem pogled na spremembe v načinu življenja po prvi svetovni vojni, kakor jih je povzročila meja pri nekdanjih sosedih in sorodnikih, ki so ostali za njo. Raznarodovalni učinki so bili seveda tudi zelo hudi.
Nedvomno je Rapalska meja nasilna ločnica, kije povzročila eno od največjih tragedij slovenstva v 20. stoletju in nekako najavila slutnjo še hujše: druge svetovne vojne in poglobitve meje v sprva nepropustno blokovsko. Njen začetek so ljudje občutili že takoj ob koncu prve svetovne vojne. Ločenost dela Primorcev je poglobila blokovska meja leta 1947, ko je bila za del Primorcev Rapalska ukinjena; takrat je bila Primorska priključena Jugoslaviji oz. Sloveniji. Rapalska meja se je zarezala med srca ljudi s hujskaško propagando in med družine, vasi in mesta, ki so bili prej bližnji sosedje. Ostra ločnica je nastala med dvema državama, ki ju je propagandni stroj naredil sovražni, z vsemi ovirami, ki so bile za tako mejo običajne. Ni šlo le za mejnike, zapore in vojaštvo, ampak tudi za nasilne kulturne spremembe v načinu življenja. In na tem je tudi glavni poudarek razstave. Razstavo je odprla akademska slikarka Jana Dolenc, mentorica društva, kulturni program pa sta sooblikovala pevca Metka Ivančič in Metod Bajt. Kot je bilo povedano, deluje Društvo tolminskih amaterskih slikarjev že več kot tri desetletja in trenutno združuje 56 likovnih ustvarjalcev iz vse severne Primorske. Vsako leto pripravljajo vsaj tri ex-tempore in pripadajoče razstave in pregledno razstavo del članov društva. Posebno sta za umetnike in obiskovalce privlačna strokovna delavnica ter humanitarni ekstempore v Drežnici. / MM
Rowlingova najbolje plačana pisateljica
Avtorica sedmih Harryjev Potterjev JK Rovvling je po poročanju ameriške revije Forbes, po kateri vest povzema Slovenska tiskovna agencija, najbolje plačana avtorica na svetu. Rowlingova je lani vsako sekundo zaslužila pet angleških funtov oziroma skupaj 170 milijonov funtov. To je šestkrat več, kot je dobil drugouvrščeni na Forbesovi lestvici največjih zaslužkarjev med pisatelji, James Patterson. Tretje mesto zaseda Stephen King, ki je leta 2007 zaslužil 25 milijonov funtov. Revija Forbes 43-letno Rovvlingovo označuje kot literarno senzacijo, ki seje od leta 1997, ko je izšel prvi Potter, iz matere samohranilke z nezavidljivimi dohodki povzpela do milijarderke. Premoženje angleške pisateljice naj bi bilo ovrednoteno na 560 milijonov britanskih funtov.
David Bandelj
so se iz njih stkala že prava nepogrešljiva tradicionalna srečanja, ki potekajo izmenoma eno leto na zelenem Koroškem, naslednje pa na sončnem Goriškem. Eni in drugi se spopadamo z istimi težavami, skušamo pa z vso ljubeznijo ohranjati slovenski jezik, svojo kulturo in se trdno držati svojih korenin, čeprav bi nam jih nenaklonjene sile rade iztrgale iz tistih tal, v katerih so se ukoreninili naši predniki v daljnih časih. Ti dobrodošli prijateljski stiki so tudi priložnost za izmenjavo misli in za obojestransko osveščanje. Lani so Primorci ponesli delček svoje bujne ustvarjalnosti v koroško deželo, letos pa so Korošci prišli k nam v goste in nam razkrili svoje raznolike ustvarjalne smernice. Najprej so nam ponudili vpogled v svojo gledališko ustvarjalnost, ki ima bogato in dolgoletno tradicijo. V pretežno sončnem, a mrzlem popoldnevu so se v nedeljo, 5. oktobra, k nam pripeljali igralci gledališke skupine KPD Planina iz čudovitega koroškega biserčka, Sel, verjetno najbolj slovenskega kraja na avstrijskem Koroškem, ki se lahko upravičeno ponaša z živahnim kulturnim utripom. Tamkajšnja gledališka skupina deluje neprekinjeno že od 1.1985 in od vsega začetka jo režijsko spremlja Franci Končan. Gonilna sila in duša skupine pa je gotovo gospa Milka Olip. Zaslužni so seveda tudi igralci, ki se navdušeno predajajo gledališki umetnosti in žrtvujejo prosti čas za večkrat utrudljive vaje. Lansko leto v decembru, na Štefanovo, so v domači župnijski dvorani premierno uprizorili dramo angleškega avtorja VVilliama Somerseta Maughama Sveti plamen v režiji Francija Končana. Z njo so se predstavili v Sedejevem domu v Števerjanu pred številno publiko, med katero so bili tudi števerjanski župan Hadrijan Corsi, g. župnik Anton Lazar in nekateri igralci števerjanske dramske družine, ki so to delo, v sicer precej drugačnem režijskem konceptu, uprizorili pod naslovom Temni pajčolan leta 1996 v režiji Emila Aberška. Igra, v kateri so prepoznavne prvine psihološke drame, pa tudi kriminalke, je tekstovno zahtevna, saj sloni njena izpovedna moč predvsem na besedi, dialogu. Prav to je sililo igralce - očitno tudi režiserja da so posvetili večjo pozornost besedilu, manj pa odrski dinamiki, tako da se zaradi obremenjenosti s statiko ni mogla stopnjevati in izostriti dramatičnost predstave, ki postavlja še posebno v dananjem času zelo aktualno vprašanje, ali lahko neozdravljivemu bolniku odvzamemo življenje iz usmiljenja, da bi mu prihranili bolečino, razočaranja, trpljenje.
Osmim nastopajočim igralcem, pa tudi vsem, ki so pomagali pri uresničitvi predstave, so gledalci namenili topel sprejem in iskren aplavz, ki naj bosta zahvala za gostovanje in tudi spodbuda za nadaljnje nastopanje na odrskih deskah.
Igralce iz Sel je spremljal predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer. Večerje pripravila Zveza slovenske katoliške prosvete v sodelovanju s SKPD F. B. Sedej iz Števerjana. / IK
Injo in z odzivom občinstva zadovoljni?
Začeli smo jo v Beltincih v Prekmurju, nadaljevali v Dolenjskih toplicah, Ribnici, Šmihelu na avstrijskem Koroškem, Grobljah, Radovljici, Begunjah pri Cerknici. Bilo je lepo. Verjetno je manjkalo kaj več reklame, čeprav smo se potrudili in se je potrudila tudi Rafaelova družba. Marsikdo ni zvedel. Danes smo zelo medijski; če nekaj ne pride na časopis ali televizijo, ljudje ne reagirajo, ne vedo zanjo. Obisk je bil lep, to pa bi se dalo še bolje organizirati.
S čim se ukvarjaš zadnje čase, kaj te čaka v prihodnje?
Letos sem bil pretežno v Braziliji, nastopil sem na mednarodnem festivalu sredi Amazonije. Festival ima že 12 let in izredno dobro deluje. Nastopil sem v treh operah in Verdijevem Rekviemu. Potem sem šel v Sao Paolo, nastopil sem v produkciji Ariadne auf Naxos Richarda Straussa. Da, letos sem bil precej zaposlen z Brazilijo. Kmalu se bom vrnil spet tja, kjer bom pel v Samsonu in Dalili. Letos je bilo precej dela v Južni Ameriki. Za naslednje leto imam že precej angažmajev v Teatru Colon, v operah. Kaže, da bo spet kaj tudi v Evropi. Če Bog da, bom 8. decembra imel v Slovenski filharmoniji za Glasbeno matico koncert samospevov na Prešernove poezije.
Želimo vam še veliko uspehov in vas spet čakamo v naši sre-
Goriška publika j e v Rf|| petek, 26. septem-bra, v župnijski	H*
dvorani Anton Gregorčič v	m i
Štandrežu navdušeno	11
sprejela v svoji sredi	|j|
slovenske glasbenike iz Ar-	1 j
gentine, ki so se - ob kon-	j 1
cu letošnje septembrske	| :
turneje po domovini -	j f
želeli ustaviti tudi v naših	j
krajih. Marsikdo hrani še	; j
živ spomin na lanski je-	53
senski koncert sakralne	L|T3
glasbe, zaradi česar, je uvodoma povedal štan-	žifli
dreški župnik Karel Bolči-na, so bili rojaki iz daljne	||ff
Argentine tudi tokrat več	jj|fč
kot dobrodošli, saj	H|
dokazujejo, kako "naš na-	K ?'
rod tudi zunaj meja	Hj
Slovenije obstaja in vztra-ja". Zaradi kakovosti njihovih nastopov pa je žup-nik izrazil željo, da bi njihova pe-	F;, -vj,'
sem v nas še	■	-
bolj vžgala ljubezen do	feff?f§£
naše lepe 7 . slovenske
V
prikazu v	:
besedi in pes-	lpS|sV'1 * :
mi	/.	V
naslovom	c' 1 l
Hodu po	iv,	■	!/\
zemlji sem	j
naši se preple-	id
tajo glasba,	'A
poezije in narodne pes-	1
mi, i/ vseh	'j	.g:,’ž
teh pa izžare-va globoko in
ljubeče doživljanje vsega, kar je slovensko. Duša in "režiser" projekta je Luka Debevec Mayer, s katerim smo se v Gorici prvič srečali pred desetimi leti. Rojen slovenskim staršem v Buenos Airesu, je študiral filozofijo in solopetje. Redno sodeluje v slovitem Teatru Colon, saj velja za odličnega in na mednarodni ravni uveljavljenega basbariton-ista. Argentinsko združenje glasbenih kritikov mu je v sezoni 2004 podelilo nagrado za najboljšega pevca Argentine. Pred 15 leti je ustanovil skupino Vokalni solisti, s katero prireja koncerte v Argentini. Septembra
letos jo je tretjič vodil s turnejo
puščali odprtih ust.
Po koncertu smo se z njim pogovorili o samem projektu in sploh njegovi karieri. Tudi za to prijaznost se mu iskreno zahvaljujemo.
Kdaj in kako je nastal ta lirični prikaz?
Na neki način je nastajal več let. To ni samo en mesec dela, tu je vse, kar sem "pil" že od malega. Govori se o Sloveniji, domači zemlji, pesmih in poezijah, ki smo se jih povečini učili v šoli. Ta lirični prikaz smo nato začeli spravljati skupaj decembra lani. To je torej tvoje delo, od A do
{	- *i||| Sloveniji,
kamor sc 11	vedno rad
jW	vrača. Tu-
i	di letos,
/	kot že
sopranistka Ani /	Rode, na
klavir jr1 igral
  i Diego Lic-
ciardi;
zraven pa sta kot gosta nastopila še Cvetka Kopač in Damijan Ahlin. Luki Debevcu Mayerju, ki je na letošnjem koncertu znal pričarati lepoto slovenske lirične duše in narodne pesmi, se zahvaljujemo za njegovo umetniško interpretacijo izvedenih del, ki so sad globoke in srčne ljubezni do maternega jezika in domovine. Z zanosom je skupno s sodelavci utegnil pričarati občutja, kakršna lahko posreduje samo človek, ki na domovino gleda od daleč, z neizmerno ljubeznijo. Njegovo petje je prepričljivo in živo; njegovi pianissimi in ritar-dandi pa so poslušalce naravnost
Pilonova galerija s pariškim vzdušjem 30. let minulega stoletja
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so v petek, 3. oktobra, odprli vizualno-glasbeno postavitev L'0racle, katere avtorji so kiparka Paola Korošec, slikar in grafik Aleksander Nišavič ter glasbenik Jani Lapajne. Razstava pričara pariško vzdušje 30. let minulega stoletja, ko je v francoski prestolnici ustvarjal Veno Pilon. Projekt je izdelan posebej za prostor Pilonove galerije. Motiviko črpa iz pariškega obdobja Vena Pilona oz. njegovih fotografij in zapiskov o prijateljih umetnikih. Trojica avtorjev tako obuja Pariz iz časa hegemonije francoske umetnosti, ko je bila pariška scena polna avtorjev različnih narodnosti, je v razstavnem katalogu zapisal umetnostni zgodovinar Zoran Srdič, zapis pa povzela Slovenska tiskovna agencija. Nišavič v svojih slikarsko grafičnih kompozicijah prepleta svetova Pilonovega pisanja s fotografijami plinskih uličnih svetilk tistega časa, kar po formalni plati spominja na temne slike Christiana Boltanskega. Instalacija Paole Korošec so kiparjeni cvetlični lonci, v katerih so zasajena drevesa - med pomembnejšimi javor, kostanj, platana, akacija -, ki so posajena tudi v Parizu. Dno cvetličnega lonca se nadaljuje v kiparski objekt, ki spominja na stare korenine drevesa, je pojasnil Srdič. “Mrtve” objekte iz Nišavičevega spominjanja in “žive" objekte kartografiranja Koroščeve v skupnem razstavnem prostoru povezuje v enotno vzdušje Lapajnetova glasba, ki je za osnovo vzel Pilonova francoska besedila ugank o prijateljih umetnikih z Montparnassa. Glasba tako povezuje pretekli Pariz, po katerem je hodil Pilon, s časom umetnikovega življenja. Razstava L'0racle, ki sta jo finančno podprli ministrstvo za kulturo in občina Ajdovščina, bo v Pilonovi galeriji na ogled do 26. oktobra.
Da, od A do Z.
Katere pesnike si želel vstaviti v ta projekt?
Prisotni so bolj znani, kot npr. Gregorčič, Stanko Majcen, Josip Murn Aleksandrov, Vinko Be-ličič;pa tudi nekateri malo manj znani, kot Kristan, Gangl in dru-
Tumeja se končuje. Ste bili z
Postojna / 47. Linhartovo srečanje
Gledališču Moment najbolj prestižnega matička
žensko vlogo je osrečil Lariso Daugul za vlogo Irine Arkadine v predstavi Utva A. P. Čehova v uprizoritvi Gledališča GGNeNi, Kulturno društvo Teater Grosuplje, "ker je bila njena igra dovršena v vseh segmentih igre, njena vloga vsebinsko jasna, govorno izborna ter v gibu in mimiki očiščena vsega nepotrebnega". Matička za moško vlogo je prejel Boris Car za vlogo Igralca, Diabetesa, Phidi-pidesa v predstavi Bog Woodyja Allena v uprizoritvi Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ker se je "v suverenem sprehajanju med liki in z natančnim niansiranjem izkazal kot igralec z izjemnim smislom za humor, zasnovane like pa je nadgradil z duhovitim dovršenim gibom".
Na letošnje Linhartovo srečanje, pravi praznik ljubiteljskega gledališča, se žal ni uvrstila nobena "za-mejska" skupina. Natiho smo upali, da bodo na njem blestele tudi Goldonijeve Primorske zdrahe dramskega odseka PD Štandrež v igrivi režiji Jožeta Hrovata, a ni bilo tako. Pred štirimi leti je najslajšo zmago slavila prav imenitna štandreška igralska trojica, Marko Brajnik, Božo Tabaj in Majda Zavadlav, z izvedbo pretresljive tragikomedije Alda Nicolaja Stara Garda v izčiščeni režiji Janeza Starine.
Po območnih in medob-močnih selekcijah si je vstop na sklepno Linhartovo srečanje, ki ga prirejata Javni sklad Republike Slovenije in Občina Postojna, zagotovilo enajst najboljših predstav ljubiteljskih gledaliških skupin iz vse Slovenije, pa tudi gosta iz Hrvaške, Zagre-bačko kazalište mladih, in Slovaške, Divadlo A in Divadlo Shan-ti. Po vrsti že 47. Linhartovo srečanje je potekalo v Kulturnem domu v Postojni od 25. do 27. septembra in je priklicalo veliko gledalcev ne samo iz Postojne in okolice, ampak tudi iz vse Slovenije in tujine. Mednarodna žirija, ki so jo sestavljali igralec Gojmir Lešnjak Goje, dramaturg Miha Trefalt in gledališki režiser Jožef Krasula iz Slovaške, ni imela lahkega dela, saj so bile vse uprizoritve zelo kvalitetne. Po ogledu predstav je žirija podelila štiri mati čke. Glavno nagrado, matička za najboljšo predstavo v celoti in denarno nagrado 800 evrov, je prejelo Gledališče Moment, KUD Moment iz Maribora za "pravo malo umetnino", za predstavo Počitnice Tina Grabnarja in Zorana Petroviča, ki je podpisal tudi režijo. Izvajalci so prejeli še matička za ansambelsko igro, ker so se izkazali z "enakovrednimi igralskimi deleži in odlično odigranimi vlogami". Matiček za
DVA SVETOVA
Delo Bogdana Groma 1938 - 2008
Vljudno vabljeni na odprtje razstave v sredo, 15. oktobra 2008, ob 19. uri v Mestni galeriji Ljubljana
C, ROM
BOGDAN GROM IDVASVETOVA
15. oktober - 9. november 2008
Retrospektivni izbor slik, grafik, kipov, ilustracij, arhitekturnih in oblikovalskih rešitev
Rdzštavo bo odprl dr. Danilo Turk, predsednik Republike Slovenije.
Mestna galerija Ljubljana Mestni trg 5, ■U)00 Ljubljana, Slovenija,
Ekt386 1 24 11 770 fax +386 1 24 11 782,
mtoma.galcrija-lj@siol.net www.mestna-galer
Sklad DORČE SARDOČ ONLUS
Kratki	Štandrež	/	Lirični	prikaz	Hodil	po	zemlji	sem	naši
Koroški dnevi na Goriškem / Uverturo so odigrali igralci iz Sel
Vezi s koroškimi rojaki se pletejo že veliko let in so se sčasom tako utrdile, da
Lepota slovenske duše
Kratke
Znanost in vera
V	začetku septembra je letos iz različnih razlogov odpadlo tradicionalno večdnevno študijsko srečanje, ki ga v kraju Borca di Cadore prireja tržaška Škofijska služba za kulturo.
To delovno telo, ki ga vodi duhovnik prof. Lucio Gridelli, a bo, kot kaže, kmalu dobilo mlajšega voditelja, laika, pa je že določilo vsebino prihodnjega septembrskega srečanja Borca 2009 in nekaj pripravljalnih pobud.
Gre namreč za zahtevno vprašanje razmerja med znanostjo in vero. Za Trst, ki gosti številne mednarodne znanstvene ustanove in velja za laično mesto, je to še posebej zanimiva problematika tako na teološki kot na filozofski, moralni, politični ravni.
Prvo pripravljalno srečanje bo v sredo, 15. oktobra, od 18. do 20. ure v veliki dvorani tržaškega semenišča v ul. Besenghi 16. Uvodno razmišljanje bo podal znani teolog msgr. Carlo Molari. Vabljeni so vsi, verujoči in neverujoči, kijih vprašanje zanima, zlasti pa predstavniki župnij in organizacij, ki bi se rade vključile v temeljito pripravo na Borco 2009.
Msgr. Molari bo dan za tem, 16. oktobra, ob 17. uri, v tržaškem semenišču, sodeloval pri okrogli mizi z naslovom Osmisliti smrt. Z njim bosta razpravljala pisatelj Pino Roveredo in psihoterapevtka Franca Amione. Srečanje prireja društvo Gruppo Azione Umanitaria./ ij
Kratko razmišljanje o šoli
Z zanimanjem sem na peti strani Primorskega dnevnika z dne 27. septembra prebral članek o delovanju Deželne komisije za slovenske šole ter tiskovno sporočilo o avtonomiji manjšinske šole.
Nekam čudno se mi je zdelo, ko je deželni svetnik Igor Gabrovec govoril o tem, da “številne šole, ki so bile mednarodno zaščitene na osnovi Londonskega memoranduma, so le še bled spomin’’, saj Londonski sporazum ni bil nikdar ukinjen. Da so se žal nekatere šole zaradi močnega padca vpisov dejansko počasi “izsušile", je seveda dejstvo in vesel bi bil, če bi razmišljali o tem, kako jih oživiti.
Da poročilo oz. besedilo, ki gaje Deželna komisija soglasno odobrila, vsaj po poročilu v PD ne omenja Londonskega sporazuma, mi ni razumljivo, predvsem takrat, ko naj bi komisija razpravljala o morebitni racionalizaciji šolske mreže, in istočasno podčrta nujnost, da slovenskih šol v Italiji zaradi njihove specifike ne moremo podvreči enakim merilom kot italijanske šole.
Poudarek svojega razmišljanja bi pa rad usmeril v diskusijo o uvedbi “enega samega učitelja”. Naj spomnim, da sam nisem bil deležen šolanja ne v slovenski ne v italijanski šoli in tudi ne na območju, kjer bi živela kaka (priznana ali nepriznana) jezikovna manjšina, a skozi osnovno šolo so me spremljali po "en sam učitelj”, v prvih dveh letnikih gospa Reuter, v tretjem letniku gospod Scholz [ki je znal igrati na kitaro in nositi pet učenčevih stolčkov hkrati: dva v levi roki, dva v desni, enega pa je balansiral na nosu] in v četrtem letniku gospa Schubert; vsi trije so mi ostali v trajnem in pozitivnem spominu. Z didaktičnega vidika si ne upam soditi, ali je način šolanja, kot sem ga doživel jaz, boljši ali slabši od tega, ki so ga deležni danes moji otroci, sicer pa nimam vtisa, da bi bil za karkoli prikrajšan. Zavzemanje za špetrsko dvojezično šolo dobro razumem in tudi podpiram, ne uvidim pa, zakaj bi načelo “en človek - en jezik”, kot ga strokovnjaki stalno izpostavljajo, moralo biti deležno take podpore samo v Špetru in ne tudi v Trstu ali Gorici. Naj ne pozabimo, da npr. v lanskem šolskem letu ministrstvo, ali katerakoli za to pristojna ustanova, na OŠ 0. Župančič v Trstu ni zagotovilo, da bi bil na razpolago učni kader, ki bi poučeval izključno italijanski jezik. In to v prvem letniku!
Potrudimo se zato, da bo naša slovenska šola živa, razvejana, kakovostna, prijazna in da obstane kot jezikovni in kulturni hram narodne omike! / Igor P. Merku', Trst, 30.09.2008
Denis Novato v Dolini: S harmoniko do srca
S harmoniko do srca je bil naslov koncerta, s katerim seje občina Dolina poklonila priznanemu občanu, harmonikarju Denisu Novatu ob dvajsetletnici njegovega glasbenega ustvarjanja. Navadno je prav domači kraj tisti, v katerem so dosežki mednarodne kariere najbolj zanemarjeni, očitno pa je svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko znan in priljubljen tudi v rodnem kraju, kjer je množica ljudi napolnila telovadnico športnega centra S. Klabjan, da bi prisluhnila bogatemu sporedu raznolikih glasbenih točk nedeljskega koncerta. Slavljenec, ki pogosto nastopa pred večtisočglavo publiko ameriških dogodkov, je priznal, da je igranje pred domačo publiko velika odgovornost in še bolj zahteven izziv, ki gaje kot vedno odlično prestal s svojim poglobljenim obvladanjem glasbila in odra. Novato se na podlagi pridobljene izkušnje ne spušča pod določen nivo pri prirejanju koncertnih dogodkov in tako je bilo tudi tokrat, ko so skoraj triurni spored oblikovali z njim prijatelji in sodelavci s sorodnih ali različnih glasbenih področij. Večer sta podprli Pokrajina Trst in Zadružna kraška banka, za organizacijsko pomoč pa so poskrbeli člani športnega društva Breg, ki so vključili dogodek v trodnevni praznik Šport in glasba. Mnogo predstavnikov oblasti in gostje, med katerimi je bila predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, so prisluhnili igranju spretnih prstov tržaškega harmonikarja, ki predstavlja edinstveni primer na področju izvajanja na diatonično harmoniko zaradi nenavadnih tehničnih sposobnosti (zaradi katerih mu je priznano podjetje Lanzinger posvetilo poseben model harmonike, ki nosi njegovo ime) in predvsem eklektičnih stilnih izbir, ki so usmerjene v širitev obzorij po tradiciji-in po krivici- omejenega glasbila. Novato je v spomin na svoje prve korake vstopil v dvorano s plesnimi pari folklorne skupine Stu ledi, nato je zaigral s svojim triom, solistično in s prijatelji Alpskega kvinteta. Poleg njega so nastopali baritonist Damjan Locatelli, ki ga je spremljala pianistka Tamara Ražem, voditeljica Mairim Cheber, kije delila mikrofon večera s slovenskim voditeljem Andrejem Hoferjem, in pevka Ylenia Zobec, kateri seje pri občutenem duetu pridružil profesionalni igralec in prav tako prepričljiv pevec Danijel Malalan.
Občina Dolina je na koncertu nagradila harmonikarja z najvišjim občinskim priznanjem, to je z Odličjem prijateljstva. Utemeljitev obsega veliko “dobrih razlogov”, to so izjemni dosežki dvajsetletne kariere, ki jo je odločno zaznamovala osvojitev naslova svetovnega prvaka pred desetimi leti. Nagrada gre tudi skladatelju, čigar opus obsega čez sto skladb, in ne nazadnje pedagogu, ki učinkovito posreduje otrokom in mladim svoje znanje in širok pogled na glasbeni svet. / PAL
Odprtje nove podružnice v središču mesta
Poleg gospodarske tudi simbolna pridobitev za Slovence
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Foto Kroma
Jesenska kuhinja
Med izbranci tudi naše gostilne in vinarji
V	sredo, 15. oktobra, ob 20. uri, bo nastopila v tržaškem Salonu degli Incanti (nekdanji Ribarnici) na nabrežju skupina 20 odličnih gostiln in restavracij iz vse dežele, znana z imenom Friuli Venezia Giulia - Via dei Sapori. Na slikovitem prizorišču nabrežja Riva Nazario Sauro 1 (blizu Pomorske postaje) bo vsem sladokuscem in gurmanskim ljubiteljem ponudila izbor Jesenske kuhinje od morja do Krasa, do Brd in Furlanije...
Med “Čudovitimi dvajsetimi” so tudi znane slovenske gostilne Sale e Pepe iz Srednjega v Benečiji, Devetak z Vrha in Subida s Plešivega na Goriškem ter Ai Fiori iz Trsta, poleg drugih uglednih imen, kot so Da Nando iz Mortegliana, Da Toni iz Gradi-scutte di Varmo v videmski pokrajini ali pa Lido iz Milj.
Vsako gostilno bo spremljal znan vinski proizvajalec, od katerih omenjamo npr. Edija Kebra iz Krmina, II Carpino iz Šte-verjana, Primosica z Oslavja. Dobrodošlici bosta sledili pokušnja in degustacija jedi oz. vin ter kasneje tudi sladic in drugih "vzburljivih” okusov. Rezervacije in informacije med ponedeljkom in petkom od 9. do 13. ure na sedežu Konzorcija FVG Via dei Sapori v Vidmu, drevored Duodo 5, tel. 0432538752,
www.friuliviadeisapori.it, epošta info@friuliviadeisapori.it. Vstopnice za udeležbo na degustaciji se lahko dobijo (proti plačilu) pri vseh sodelujočih gostilnah, reklamno gradivo pa tudi na tajništvu gostinske sekcije SDGZvTrstu, ul. Cicerone8,tel. 0406724824.
Radijski oder in Slovenska prosveta
Uspešen začetek enajstega Gledališkega vrtiljaka
V	nedeljo, 28. septembra, je bila dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu ob začetku letošnje enajste sezone družinskega abonmaja Gledališki vrtiljak kar dvakrat polnozasedena, saj je zanimanje za lutkovno-gledališko ponudbo v zadnjih letih naraslo do te mere, da so
morali organizatorji uvesti dve izmeni (ob 16. uri abonma Sonček, ob 17.30 abonma Zvezda). Da sta se prizadevanje in vztrajnost prirediteljev Radijskega odra in Slovenske prosvete v času obrestovala, je torej vsem na dlani.
Ob letošnji prvi abonmajski predstavi je velo posebno pričakovanje tudi zato, ker so na odrskih deskah nastopili otroci med sedmim in dvanajstim letom (večina jih je zvestih obiskovalcev Gledališkega vrtiljaka), ki so vrstniki, prijatelji, znanci, bratci in sestrice zbranih gledalcev. Kar
50 gledaliških navdušencev (25 na prvi uprizoritvi in prav toliko na drugi) se je tako izkazalo v vlogah Trnuljčice, kralja, kraljice, vil, dvora, kuharjev, mišk, princa ter vseh ostalih likov iz znane pravljice bratov Grimm. Pod
veščo režisersko roko Vesne Tomšič sta skupini že v prvih junijskih dneh v Gledališki šoli za najm-lajše naštudirali vse prizore in prepesnjeno besedilo, ki ga je podpisala Lučka Susič, duša Gledališkega vrtiljaka in poletnega gledališkega tedna. Dogajanje je z originalno glasbo opremil Aljoša Saksida, plesne točke si je zamislila Jelka Bogateč, rekvizite in sceno je izdelala Magda Samec, igro luči in zvokov pa sta vodila Samuel Kralj in Danjel Radetti. Glavno vlogo so seveda odigrali dečki in deklice, ki so z veseljem predstavili občinstvu svoje igralske talente. "Otroci za otroke" bi lahko bil torej podnaslov uvodnih predstav Gledališkega vrtiljaka. Razposajeno in sproščeno vzdušje, ki je velo 28. septembra v Marijinem domu na odru in pod njim, je prav gotovo znanilec še ene uspešne letine Gledališkega vrtiljaka, ki si obeta, da bi med naj mlaj Šimi člani naše jezikovne skupnosti prispeval k širjenju ljubezni do gledališča, pa tudi do lepe slovenske besede. Nova priložnost za to bo že v nedeljo,
12.	oktobra, ko bodo v družinskem abonmaju, v sklopu 13. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, nastopili lutkarji iz Šmihela na Koroškem, kjer že skoraj 30 let gojijo lutkarsko tradicijo.
AL
ena, arh. Marcu Fabbru, inž. Liviu Pertotu in podjetju Sin. cos, podjetjem Obiettivo Luce, La Clima-tizzazione, Dome, Stojanu Grudnu in podjetju Atena), ki so pripomogli k uresničitvi težko pričakovanih sanj. Podobnik je nato predstavil še ekipo, ki bo delovala v novi podružnici: poslovni-co bo vodil Romano Pernarčič, njegov namestnik bo Borut Race; ob njiju bodo stali še Martina Sossi, Vinko Škrlavaj in Davorin Šinigoj.
Banka, ki bo obratovala z nepretrganim delovnim časom od 8.20 do 16.05, stoji na strateški poziciji (dodati gre, da v mestu že dalj časa poslujeta podružnici ZKB pri Magdaleni in na Trgu Liberta' pred železniško postajo), kar je za slovensko manjšino pomembna simbolna pridobitev. Prisotnost predstavnikov manjšinske civilne in politične družbe je to dejstvo potrdila: poleg predsednikov krovnih organizacij SSO in SKGZ, Draga Štoke in Rudija Pavšiča, so odprtju nove podružnice prisostvovali tudi Sonja Škabar v imenu ZDGZ, občinski svetniki Stefano Ukmar in Iztok Furlanič, senatorka Tamara Blaži-na, podžupan občine Repentabor Marko Pisani in tajnik Kmečke zveze Edi Bikavec. Dvonadstropno poslopje ZKB je blagoslovil msgr. Marij Gerdol in v molitvi poudaril pomen, ki ga ima delo pri ohranjanju človekovega dostojanstva.
Igor Gregori
Da je Trst treba jemati kot samosvoje mesto - tudi v svetovnem gospodarskem merilu -, so poudarile ironične besede župana Roberta Di-piazze: "Verjetno sem danes edini župan v Evropi, ki se lahko ponaša z odprtjem nove bančne podružnice v svojem mestu".
Spričo gromozanske finan-čno-bančniške krize, ki jo doživlja svetovno gospodarstvo, so bile besede župana ob odprtju nove tržaške podružnice Zadružne kraške banke v samem mestnem osrčju (na ul. Sv. Spiridiona, na vogalu z ul. Genova) dokaj zgovorne: vsakršni sedanji razvoj na bančniškem področju je namreč dokaj vprašljiva, morda celo tvegana poteza.
Kaže vendar, da za Zadružno kraško banko ni tako,
"saj je naša banka drugačna" - kot je na slovesni prireditvi, ki je bila v petek,
3. oktobra, večkrat poudaril predsednik ZKB Sergij Stančič. Drugačnost gre namreč iskati v osnovah zadružniškega bančniškega sistema: navezanost na teritorij in prizadevanje za družbeni razvoj okolja, v katerem bančna ustanova deluje, sta vodili, katerim se ZKB ni nikoli odrekla. "Današnja finančna kriza je huda predvsem zato, ker točno ne vemo, kje se 'luknja' sploh konča. Ravno zato se lahko stranke mirne duše zanašajo na banke zadružniškega sistema, ker se ne ukvarjajo s špekulacij skimi posli".
Sergij Stančič se je v uvodnem posegu zaustavil predvsem ob dejstvu, da je ZKB "edina banka, ki ima sedež v tržaški pokrajini oz. tržaški občini. Na to smo ponosni in čutimo zato tudi težo odgovornosti do prostora, v katerem poslujemo". Predsednik ZKB je pre-
pričan, da bo nova podružnica podprla tako gospodarski razvoj v mestu, ob strani pa bo stala kot vedno tudi strankam in družinam. Preden je Stančič prepustil besedo županu Dipiazzi, je predstavil občinstvu tudi nov logotip banke, na katerem so dosedanje
kratice BCC (banca di credito co-operativo) zamenjale izključno slovenske črke ZKB (Zadružna kraška banka).
Tržaški župan pa je ponosno potrdil, kako se mesto ponovno vrača k nekdanjemu večetničnem duhu. "Nasproti nas leži srbsko -pravoslavna cerkev, danes odpiramo podružnico slovenske banke: v kratkem pa bomo podelili pisatelju Borisu Pahorju častno občanstvo", je dejal in dodal: "Živimo v pravem raju, potrudimo se zato, da bi tudi skupaj složno živeli". Dipiazza je nato poudaril perspektivnost nekaterih tržaških obratov, npr. Starega pristanišča, ki bo v prihodnosti deležno pomembnih razvojnih načrtov. Predsednica Tržaške pokrajine
Maria Teresa Bassa Poropat pa je svoj poseg osredotočila na občutljivost, ki jo je ZKB vselej izkazovala do družbenih problematik našega področja: sodelovanja s pokrajinsko upravo so bila spričo te vloge openske bančne ustanove vedno plodna. Predsednik tržaške
Trgovinske zbornice Antonio Pao-letti je ob čestitkah za pomemben poslovni in strateški podvig ZKB dodal prepričanje, da Trst postaja čedalje bolj poslovno mesto, "saj banke odpirajo svoja okenca na lokacijah, kjer so nekoč obratovale trgovine". V imenu deželne federacije zadružnih bank je prisotne pozdravil podpredsednik Giuseppe Graffi, v imenu Zadružne banke Doberdob Sovodnje pa je predsednik Dario Peric poklonil kolegu Stančiču Špacalovo grafiko.
Pred mikrofon je kot zadnji govornik stopil ravnatelj ZKB Aleksander Podobnik, ki se je zahvalil vsem posameznikom in podjetjem (koordinatorju projekta arh. Kokrovcu, podjetju Dreika iz Bo-
NOVI
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST
Srečanje na Opčinah
Sekcija za Vzhodni Kras na novo ustanovljena
Obvestila
Predstavniki SSk vzhod-nokraškega predela so v sredo, 1. oktobra, na Opčinah priredili kongres sekcije z namenom, da bi na novo osnovali področno komponento stranke, ki bi od Opčin do Bazovice združevala vse, ki postavljajo na prvo mesto vrednote, kot sta narodni obstoj in skrb za teritorij. "Želimo si, da bi nocoj pridobili nove sile, ki bi dejansko pripomogle k suvereni organiziranosti delovanja na krajevni ravni", je uvodoma dejal Marko De Luisa.
Stranka SSk je bila na področju vzhodnega Krasa vsekakor že dejavna na podlagi prizadevanja poza-meznih dejavnikov in izvoljenih predstavnikov.
Ker pa je za SSk okoliš vzhodno kraškega rajonskega sveta z volilnega vidika izredno pomemben, so se pri stranki odločili za nujno formalno koordinacijo delovanja. Na openskem večeru je bil zato poleg določitve delegatov za pokrajinski kongres SSk (ki bo 17. oktobra v Boljuncu) zasnovan še sestav krajevne sekcije: kaže namreč, da bo slednjo sestavljalo več kot 20 oseb. Kandidati za pokrajinski SSk pa bodo Drago Štoka, Zoran Sosič, Marko Milkovič, Marko De Luisa, Tamara Ražem in Štefan Grgič.
Na sekcijskem kongresu je bila ponovno poudarjena diskrimi-nanta odprtosti, na podlagi katere SSk sprejema nove člane ne glede na njihovo ideološko prepričanje, kajti SSk je "zbirna, samostojna in neodvisna stranka Slovencev v Italiji" -, kot je dejala Tamara Ražem v svojem posegu. "Stranka je namreč pokazala, da
Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) in Slovenski kulturni klub (SKK) iz Trsta sta minuli petek predstavila svoj letošnji program na prijetnem intimnem srečanju. Zelo pestri in kakovostni krožki bodo mladinsko obšolsko sezono spremljali po utečenih smernicah, ki pa se, logično, iz leta v leto prire-jajo novonastalim situacijam in kontekstom. Seveda nekatere dejavnosti pri MOSP/SKK-ju so se začele ob štartu šolskih programov, veliko pa jih je takih, ki svojo pris-
nima predsodkov, ne verskih in niti nazorskih": edina njena skrb je zaščita zemlje in pravic slovenskih prebivalcev, ki na njej že od nekdaj živijo.
Marko Milkovič je spričo svoje funkcije kot predsednik rajonskega sveta začasno prevzel vlogo tajnika in številnemu občin-
stvu prebral tajniško poročilo. V njem je izpostavil odličen rezultat, ki ga je stranka žela na vzhodnem Krasu na zadnjih deželnih volitvah: stranki je zaupalo skoraj 19% volivcev. Še posebno razveseljujoče je, da je bila SSk prva stranka v Bazovici, Gropadi, Padričah in Trebčah, "kar je nedvomno zgodovinski rezultat". Milkovič je nato razvil misel, ki jo je izrazila Tamara Ražem. "V zadnjih časih se nam je na Vzhodnem Krasu in tudi drugje približalo veliko ljudi različnih nazorov in prepričanj, kar predstavlja za zbirno stranko nadvse spodbuden začetek. Te nove ljudi ne smemo razočarati. Politika naše stranke ne sme biti vezana na ustaljene ideologije, naše edi-
otnost in aktivnost beležijo skozi celo sončno leto, tako da jim je petkovo srečanje pomenilo predvsem ciljno in delovno usmeritev ter poglobitev sodelovanja z drugimi krožki. Pa poglejmo, kaj si lahko pričakujemo z njihove strani. Glavno sporočilo srečanja na tržaški ulici Donizetti je predvsem poudarek na mreži sodelovanja znotraj samega kluba. Videti drug drugega, se rokovati in izmenjati nekaj besed: to so bistveni pogoji za živo mladostniško vrenje, ki se lahko upre sodobnim komuni-
no vodilo sta naš narod in naša zemlja, daleč pred drugimi vrednotami. Vsakdo, ki se v tem prepozna, je naš, ne glede, če je komunist, laik, klerikalec, okoljevarstvenik itd". Ravno zato ostaja nekaterim SSk trn v peti, poskusov deligitimiranja pa se SSk zaradi lastnega prepoznavan-
ja v vrednotah antifašizma in NOB nikakor ne boji. Milkovič je v nadaljevanju ostro presodil mačehovsko politiko, ki jo občina Trst ima do Krasa, in obsodil tiho raznarodovalno politiko, ki se namesto ognja in meča poslužuje nenasilnih metod: nespoštovanja zakonov, urbanističnih načrtov, vinkulacij in kratenja podpore. "Računali so, da nam bo počasi pošlo potrpljenje in nas bodo tako izčrpali: delno jim je v teh namerah uspelo". Veliko pa je še takih ljudi, predvsem mladih, ki se še niso vdali, ki se dobro zavedajo, da je v slogi moč. "Zaradi tega smo se odločili, da ne bomo omejevali števila članov odbora sekcije, da lahko pristopi in je dobrodošel
kacijskim tehnologijam. Le-te so, v vsakem primeru, olajšale in izboljšale marsikateri vidik kulturnega delovanja, a so, po drugi strani, zmanjšale osebni stik med člani, povečale nevarnost odtujitve in nepoznavanja ter kibernetskega sodelovanja, ki ne more obroditi globljih, na vrednotah temelječih sadov. Spajanje modernih dosežkov in človeških odnosov je najboljša formula za kakovostno delo.
Poleg ravnokar zapisanega je srečanje spodbudilo začetek priprave spletne strani MOSP/SKK, ki bi lahko sodobno, aktualno ter ažuri-rano predstavljala svoje vsebine domači publiki ter se mogoče približala tudi tistim, ki se zanje niso zanimali. Na njej bi se vsak krožek znotraj kluba predstavil, objavljal svoja sporočila, vabila in pred-
vsak, ki čuti v sebi vrednote, kot so ljubezen do svojega naroda in zemlje, na kateri živi". Vzhod-nokraška sekcija SSk bo tako postala neke vrste laboratorij, zametek skupnega nastopanja zamejcev, "ki se rojeva od spodaj navzgor".
Novonastali vzhodnokraški sekciji SSk so čestitali in zaželeli mnogo uspeha deželni tajnik SSk Damijan Terpin (ki je poudaril, da so nedavne deželne volitve pokazale, kako so ljudje s svojim glasom podprli kandidate SSk zaradi premočrtnosti politike stranke same), deželni svetnik SSk Igor Gabrovec (ki je poudaril potrebo po tvornejšem sodelovanju in komunikacijskem stiku med člani stranke), pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik (poudaril je današnjo aktualnost statuta SSk iz leta 1975 in opozoril na problem odtujevanja naše zamlje zaradi vedno novih gradbenih posegov) in Matija Mozenič, najmlajši član sekcije, ki je pozval somišljenike k enotnosti.
V razpravo so posegli predsednik stranke Rafko Dolhar, ki je opozoril na Benečijo kot še na skrito zakladnico glasov za SSk, David Čaki, ki je politike pozval, naj volivcem in preprostim ljudem na enostaven in nazoren način približajo zagonetna zakonska besedila, David Malalan in pokrajinski svetnik SSk Zoran Sosič, ki je kritično presodil nekatera obnašanja pokrajinske uprave. Vladimir Vremec je pozval stranko, naj bolj skrbi za mlade družine in za vrtce, Karlo Grgič pa je poudaril potrebo po pravšnem razporejanju denarnih izdatkov.
Glede polemike v zvezi s pomanjkanjem dvojezičnih smerokazov na pokrajinskih cestah je Močnik izrekel zagotovilo pokrajinskega odbornika Tommasinija: do konca leta bodo zadevo uredili.
vsem stvaritve ter tako spletel mrežo odnosov znotraj kluba samega ter z okoljem.
Na vrsti je bila še predstavitev posameznih dejavnosti kluba, za-čenjši z utečenim gledališkim krožkom, ki pod mentorstvom Lučke Susič nastopa po številnih amaterskih odrih. Njihovo sporočilo je bilo predvsem usmerjeno v rast, vzgajanje mladih talentov in razvoj mladostniškega duha. Za tem je bila predstavljena Rast, mladinska priloga Mladike, ki vsak poldrugi mesec daje prostor vsem, ki bi radi povedali svojo. Program Rasti je prilagodljiv in pester, poslanstvo pa gradi na samospoznavanju ter širokogled-nem, kritičnem pristopu do sveta. Za tem je sekcija mednarodnih srečanj predstavila svoje vsakoletne redne in izredne pobude, ki mlade popeljejo od Frizije do Romunije. Potovanja potekajo v duhu spoznavanja, zabave in plemenitenja osebnega in skupinskega duha. Plesna skupina pod vodstvom Raffaelle Petronio, ki je tudi nastopila na petkovem srečanju, je zanimiva alternativa za športno-umetniško aktivnost preko koreografij, predstav, nastopov, masaž ipd. Nazadnje so svojo besedo dobili še predstavniki uspešnega in številnega likovnega krožka, ki ga vodi Matej Susič.
V kratkem bo v organizaciji MO-SP/SKK-ja stekel natečaj za likovno, literarno in fotografsko ustvarjanje, ki je že vrsto let potencialno pomembna spodbuda za mladinsko ustvarjanje, delovanje MO-SP/SKK-ja pa je redno oglaševano v dnevnem tisku. Dobro spremljanje in ustvarjanje!
Jernej Šček
Gospa Marija Zanevra vabi v nedeljo, 12. oktobra, na romanje v Sočergo, kjer je od leta 1942 do 1944 župnikoval priljubljeni g. Marijan Živec. Romarje bosta spremljala msgr. Franc Vončina in msgr. Marij Gerdol. Avtobus bo odpotoval ob 14. uri iz Rojana. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 040 414646 (gospa Elda) in 040 578139 (Marija Zanevra). Sestre iz Sv. Križa pri Trstu vabimo v soboto, 18. oktobra 2008, na
V soboto, 27. septembra, je bila 100-letnica rojstva ekonomista, publicista, javnega delavca in protifašističnega borca ter navdušenega planinca Venceslava (Slavka) Tute, ki je umrl leta 1980 v Tržiču. Slavko Tuta je bil Tolminec po rodu, od 1915-17 je zaradi fronte živel kot begunec z družino v Cerknem in tam obiskoval osnovno šolo, ki jo je dokončal po vojni v Tolminu. Slavko Tuta je fašistično nasilje okusil že v dijaških letih, saj se je po opravljeni meščanski šoli v domačem kraju vpisal v prvi letnik slovenskega učiteljišča: že po letu dni je šolo zapustil, saj je nova oblast uvedla ita-
lijanski učni jezik. Fašizem je razpustil tudi druga slovenska društva, v katerih je bil Tuta ali član ali celo med ustanovitelji. Tuto so dvakrat aretirali in nato izpustili, ko pa so pri hišni preiskavi našli 25 izvodov abecednika Prvi koraki Goriške Matice, so ga ponovno obsodili na dva meseca zapora, nato pa na triletno konfinacijo. Leta 1929 so ga zato premestili na jug Italije, na otok Lipari, kjer se je seznanil z vidnimi italijanskimi antifašisti, kot npr. bratoma Rosselli, Nitti, Testa, Lussu, Par-ri idr. Posebno pa sta se v tem času zbližala z Dorčetom Sardočem, ki mu je s Parrijem pomagal, da je do 1932 dokončal študij na trgovski akademiji. Ko se je istega leta vrnil v Trst, je opravil tudi maturo in nato še Fakulteto za ekonomske in trgovinske vede. Kljub uspešnemu študiju ni dosegel najvišje ocene, ker se v univerzitetnih letih ni hotel vpisati v GUF (Gruppo Universitario Fasci-sta). V tem času se je Tuta pridružil tajni organizaciji TIGR in bil zaradi ovadbe spet aretiran 1. 1934, toda po intervenciji Penkluba je bil kaznovan le z
romarski izlet v Kočevje in širšo okolico z zanimivo zgodovinsko preteklostjo in lepoto narave. Avtobus bo odpeljal izpred cerkve v Bazovici ob 6.10, s trga Oberdan ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45, iz Sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in z Opčin ob 7. uri. Stroški romarskega izleta znašajo 42 evrov. Za vpis in dodatne informacije tel. št. 040 220693 oz. 3479322123. Zaradi časovne stiste pohitite z vpisom. KD Barkovlje, ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 11. t. m., večerni pohod Zoro Starec po barkovljanskih klancih. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Odhod izpred društva ob 17. uri. Priporočamo primemo obutev in svetilko.
opominom. Od 1936-40 je bil v službi pri Tržaški hranilnici in posojilnici. Ob italijanski napovedi vojne Franciji 10. junija 1940 so ga dan kasneje aretirali sredi dela kar v uradu. Z drugimi slovenskimi in italijanskimi antifašisti so ga konfinirali v Manfredonijo pri Barletti. Decembra istega leta pa so ga prepeljali v Koper in ga pridružili drugim 60 obtožencem na drugem tržaškem procesu pred Posebnim sodišem. Proces je bil decembra 1941 in državni tožilec je tudi za Tuto zahteval smrtno obsodbo. Sodišče ga je obsodilo na 30 let ječe zaradi iredentizma in terorizma. Kazen je prestajal v Castelfranco Emilia. L. 1943 pa so ga premestili v tržaške zapore, od koder so ga aprila 1944 Nemci izpustili hudo bolnega s pljučno tuberkulozo. Najprej je odšel v Tolmin in nato v Gorico, kjer pa so ga jugoslovanske oblasti spet aretirale 8. maja 1945 na podlagi lažne ovadbe iz Poljubinja. Skupaj z inž. Rustjo in prof. Bednarikom ter mnogimi drugimi so ga prepeljali v Ljubljano in zaprli v zapore OZNE na Miklošičevi cesti. Po posegu go-riških aktivistov OF, po številnih zaslišanjih in po mučenju je bil 20. marca 1946 brez sodbe amnestiran pod pogojem, da ne zapusti Ljubljane. Sele decembra istega leta se je lahko vrnil k družini v Tolmin. 28. junija 1944 se je namreč poročil z Marico Šorli iz Tolmina in imel dva otroka, Igorja (dolgoletnega ravnatelja slovenskih programov na deželnem sedežu RAI) in Vero (ki je dolgo časa poučevala na slovenskih šolah v Trstu).
Leta 1947 se je preselil v Trst, kjer ga je Zavezniška vojaška uprava namestila pri slovenski radijski postaji kot časnikarja, nato pa je pri Državni radio televiziji RAI najprej opravljal službo tajnika in nato urednika govorjenega sporeda vse do upokojitve 1968. Zlasti v zadnjih letih je objavljal članke in spise v krajevnem časopisnem in revialnem tisku.
J
KraL
Društvo slovenskih izobražencev in Goriška Mohorjeva družba
vabita na predstavitev publikacij
Verena Koršič Zorn
TONE
KRALJ
Erika Jazbar Zdenko Vogrič
GORICA
Ob avtorjih bosta o knjigah spregovorila Ivo Jevnikar in Marko Tavčar
V ponedeljek, 13. oktobra 2008, ob 20.30 na sedežu DSI, ulica Donizetti 3, Trst
Foto IG
IG
IMu SKK predstavlja program delovne sezone
Tradicionalne dejavnosti se bogatijo
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na
REVIJO ZBOROV OPENSKE DEKANIJE
sobota, 18. oktobra, ob 20. uri cerkev sv. Jakoba v Trstu
100-letnica rojstva Slavka Tute
Spomin na pokončnega Slovenca
9. oktobra 2008
Beneška / Aktualno
V občini Brda
VIDA VALENČIČ
KO SE DOTAKNEŠ OSEBE
Nekdanje mejne objekte bodo uredili in oživili
Roveredovi prevali in Nurejevi skoki
Na nočni omarici dve knjigi: "Capriole in šalita" Pina Rovereda in biografija Rudolfa Nurejeva, angleški original, ki sem ga zadnjič odkrila v zaboju starih knjig. Enkrat eno, drugič drugo, kot da bi mi različnost vsakega dne narekovala izbiro. Radikalno različni osebnosti. Plesalec, tatarski ge-nialec, moški z bikovo voljo in fizično močjo bizona, prefinjenostjo in občutkom interpretacije giba, ki mu ni bilo in mu še ni para. In vendar moški, ki je bil istočasno zmožen neverjetne krutosti in brezobzirnosti.
Že pred leti sem se spraševala, kako lahko v isti osebi obstajata najdelikatnejša zmožnost umetniškega izražanja v besedi, glasbi, likovnem ustvarjanju, istočasno pa neka absurdna robatost pri odpiranju ostalih življenjskih predalov. Spoznala sem umetnike, ki so sposobni opisati najintimnejša čustva s tenkočutnostjo, ob kateri ti zastane vse: dih, korak, misli. In potem vidiš, kako isti tenkočutneži grobo ali indiferentno ravnajo s svojimi družinskimi člani ali gojenci, kako jim lahko laž postane običajna in podcenjevalnost normalna. Spominjam se razpredanja o tem in odgovora, ki mi je bil dan: umetnost postane včasih zelo zahtevna muza, morda je take vrste nimfa, ki srka ves tvoj vitalni del in pusti za druga področja le prazno skledo, ki jo lahko še tako postrgaš, pa vseeno te ne bo nasitila.
Ob drugih večerih butam s Pinom Roveredom ob čeri njegove preteklosti, blazne v neustavljivi negativnosti vseh tistih let. Tako različen od tatarskega ponosa in bikove trme, moški, ki je rabil več desetletij, da je razumel, kako nosi vsakdo v sebi zrno, iz katerega se da nekaj dobrega ustvariti. Včasih ga srečujem po mestnih ulicah, v radij-
skih studiih, s pogledom, ki je tako zelo drugačen od pogleda vseh, ki se pehajo za zrnce moči, oblasti ali avtoritete. Danes sem v tržaškem časniku brala njegov daljši intervju z mladim duhovnikom, ki se po navadi oblači v kavbojke, obiskuje zapornike, upravlja mladinsko središče in navdušeno spregovori o zmožnosti razmišljanja in debatiranja najstnikov tudi o globljih temah.
Naključja so včasih res zgovorna: ravno sinoči me je pri javnem predstavljanju mladinskega delovanja presenetil dvajsetletnik: "Naveličan sem govora o nekakšnem razkolu med generacijami, kot sem naveličan stavkov, da smo mladi enostavno apatični, brezbrižni, neubogljivi, morda skrajnostni in nasploh nezmožni česa globljega, ker enostavno ni res. Res pa je, da nam velikokrat ni dana možnost, da izrazimo svoje poglede ali pa teh možnosti ne znamo izkoristiti". Zopet sem se spomnila stavka, ki mi ga je pred časom rekel kolega, oče sedemnajstletnika: "Mladi imajo staršem ogromno povedati. Le da se moramo mi odrasli otresti zahteve, da nam spregovore, ko si mi to želimo in po našem modelu. Ce pa ostajamo na razpolago, če pokažemo pripravljenost stopiti na tla njihovega razmišljanja, v času, s potrpljenjem, ki ga lahko ima le, kdor jih resnično želi razumeti, potem dosežeš, da se ti odpro. Vsaj taka je moja izkušnja". Roveredo je mladega duhovnika v kavbojkah, ki se sam sebe označuje za "patra-delavca”, vprašal, ali lahko njegov stil življenja in izpričevanja poslanstva sovpada z določeno ambicijo, recimo v cerkveni hierarhiji.
"Nedvomno je zame povsem nemogoče recimo postati škof. In vsekakor: kdo pa je rekel, da je služenje zapornikom ali mladostnikom nižja "ambicija" kot škofovsko pokrivalo"?
Občina Brda je prva v državi, ki je z ministrstvom za javno upravo že opravila predajo podpisanih pogodb o brezplačnem prenosu lastninske pravice na nekdanjih objektih na slovensko-italijanski meji z države na lokalno skupnost. Na slovesni izmenjavi podpisanih pogodb, ki je potekala 25. septembra v viteški dvorani na gradu Dobrovo, je občino zastopal župan Franc Mužič,
Ministrstvo za javno upravo pa generalni direktor direktorata za investicije in nepremičnine Stane Cvelbar. S prenosom lastninske pravice je Občina Brda pridobila šest nekdanjih mejnih objektov, katerih skupna vrednost je ocenjena na 58 tisoč evrov. Gre za objekte na nekdanjih mejnih prehodih Neblo, Hum, Plešivo, Vipolže, Valerišče in Golo Brdo. Kaj natančno naj bi se v njih uredilo, bodo pokazali rezultati javnega poziva, s katerim bodo na občini izbirali najboljše predloge. Po dosedanjih načrtih naj bi v objektu na Neblem uredili poslovne prostore, na Plešivem stanovanje, na Golem Brdu naj bi
samo odstranili kontejnerski objekt, v preostalih pa naj bi svoje prostore dobile vaške skupnosti. Na Občini Brda so prepričani, da bo pridobitev šestih objektov s pripadajočimi zemljišči pripomogla k dose-
dodal, da jih v Brdih v tem kontekstu čaka še obnova povezave s Golliom. Gre za ceste, ki so bile petdeset in več let zaprte. "To smo dolžni narediti, saj zdaj živimo v svobodni Evropi", je še izpostavil briški župan. Stane Cvel-
ganju zastavljenih razvojnih ciljev in omogočila izvedbo projektov, vključenih v regionalne in lokalne razvojne načrte. Briški župan Mužič je ob tej priložnosti povedal, da ni bistveno to, da so te objekte dobili, ampak to, da jih čim prej oživijo in jim dajo neko pravo vsebino. "Ljudje si želijo, da se odstranijo stvari, ki jih spominjajo na nekdanjo mejo", je še povedal Mužič ter
bar z ministrstva za javno upravo je povedal, da so z briško občino tako hitro prišli do prenosa lastninske pravice, ker je bilo zemljiškoknjižno stanje dokaj urejeno, predvsem pa zato, ker je občina pokazala izreden interes in voljo za sodelovanje. Ob tem je izpostavil še pomen vstopnih točk v državo, ki morajo biti temu primerno urejene.
Nace Novak
Teden raziskovanja v špetrski dvojezični šoli
SLORI je uvajal učence v anketno delo
V Tednu raziskovanja, ki ga je SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut -priredil od 22. do 26. septembra, so na dvojezični nižji srednji šoli v Špetru potekale raziskovalne delavnice, namenjene učencem drugega razreda. Lansko leto je Inštitut podobno pobudo izpeljal na družboslovnem liceju S.
neposredno seznanijo s potekom, z metodami in s tehniko empiričnega raziskovalnega dela.
Letos so raziskovalno skupino sestavljali špetrski nižješolci, ki so pod vodstvom Norine Bogateč izpeljali krajšo anketo med osnovnošolci tamkajšnje dvojezične šole. Delavnice so potekale od ponedeljka do
izoblikovala nekaj vprašanj o posamezni temi. Sledila je razprava in dokončno oblikovanje vprašalnika, ki so ga učenci poimenovali Šola in mi. Vprašalnik so "mladi raziskovalci" testirali v prvem razredu in nato nadaljevali anketiranje v preostalih štirih razredih. Anketiranih je bilo 95 osnovnošolcev od skupnih 102 vpisanih. Učenci so podatke vprašalnikov vstavili v računalnik in po obdelavi so dobljene rezultate prikazali v ustreznih grafikonih. Temu je sledila ustna in pisna analiza rezultatov. Kot primer slednjih naj izpostavimo, da je
V Rutu so počastili župnijskega patrona
Poglobljeno v duhu tradicije
nik, ki je odločno obsodil zakonolom, ki je v današnjem času tako prisoten. Po maši so stopile cerkvene pevke proti kulturnemu domu in prepevale narodne
Društvo Baška dediščina in Krajevna skupnost Rut - Grant sta v Rutu organizirala Dan praznovanja sv. Lampreta. Tradicionalno praznovanje sv. Lampreta, patrona župnije Rut, je že zelo staro, morda odkar so tukaj zgradili cerkev, okoli leta 1300. Domači župnik in koprski škof msgr. Metod Pirih sta darovala sv. mašo. Pri pridigi je škof povedal, da je bila ta župnija ena prvih na Slovenskem. Ljudje so v teh skopih krajih ustvarili pogoje za življenje, ker so imeli živo vero. Zato je župnija kipela od mladosti in ustvarjalnega upanja. Danes veliko ljudi pri nas živi iz dneva v dan, v pri-
zadevanjih za materialne dobrine. Ker nima vere in njenih vrednot na prvem mestu, izgublja tudi upanje. Škof j e povedal, da
pesmi, za njimi sta šla škof in župnik, verniki so jim sledili, da je nastala svečana podoba procesije, kot je to bilo včasih.
MM
je prišel tako daleč zato, da jih utrdi v veri, da skupaj praznujejo praznik svetniškega škofa Lampreta, ki je dal življenje za vrednote zvestobe veri kot Janez Krst-
Gregorčiča v Gorici, leto prej pa na družboslovnem liceju A. M. Slomška v Trstu. Cilj delavnic je promocija raziskovalne dejavnosti med mlajšo generacijo preko konkretne raziskovalne izkušnje. Dijaki oz. učenci oblikujejo in izvedejo krajšo raziskovalno nalogo pod mentorstvom raziskovalcev in profesorjev. Na ta način se
petka. Najprej so učenci opredelili raziskovalne vsebine na temo Šolsko okolje. Določili so pet vsebin: odnos do dvojezične šole, kakovost odnosov na šoli, zanimanje za slovenski jezik, težave pri slovenščini in domačih nalogah ter preživljanje odmora. Učenci so se nato razdelili v skupine in vsaka je
slovenščina všeč 84% anketiranim osnovnošolcem in da je približno ravno toliko učencev odgovorilo, da jim bo slovenščina služila v življenju. Ob koncu so "mladi raziskovalci" predstavili opravljeno raziskovalno delo svojim malim anketirancem, ki so jim čestitali s toplim in dolgim aplavzom.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu njo ter strokovnost, zahtevno-
_ _	|	#	v	•	st in interdisciplinarnost dela.
Nagradni natečaj Sodelovanje naloge na na-
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A: Slovenci v zamejstvu, B: Slovenci v izseljenstvu.
Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja.
Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja RS. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi dela, ki kandidirajo na drugih podobnih natečajih. Upoš-
tevana bodo dela zagovarjana v obdobju od 01.11.2007 do 31.10.2008.
Nagrajena bodo tri dela za področje zamejstva in tri dela za področje izseljenstva, in sicer prvi nagradi za vsako od področij v višini 800 evrov ter po dve nagradi v višini 600 evrov. Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi o večjem številu nagrad v eni od kategorij, vendar skupno števi-
lo	nagrad ne sme presegati skupnega števila razpisanih nagrad (6) in fonda 4.000 evrov. Najboljša dela bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporočilo Urada za objavo.
Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala naslednje osnovne kriterije: izvirnost teme - pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z
tečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada.
Način in rok prijave na natečaj
Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana s pripisom "ZA NAGRADNI NATEČAJ" pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim (tudi elektronskim) naslovom.
Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 01.12.2008, rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do konca marca
2009.	Svečana podelitev nagrad bo sledila predvidoma v spomladi leta 2009.
Dodatne informacije na tel. 01 430 28 55 (vsak delavnik med 9. in 15. uro).
Zorko Pelikan DRŽAVNI SEKRETAR
Sloveniia
--------^	M-
Zgodba o nezaželeni univerzi
Finančni zapleti na Univerzi na Primorskem
Ustanovna seja nove sestave državnega zbora bo v sredo, 15. oktobra
Opozicijski poslanci bodo podpirali novo vlado, če bo izvajala reforme
V	Sloveniji predsednik države dr. Danilo Turk s sodelovanjem ustavnih pravnikov in drugih strokovnjakov izvaja postopek za oblikovanje državnega zbora novega sklica, imenovanje mandatarja, ki bi sestavil vlado, ter druge ukrepe za začetek delovanja nove oblasti. Ustanovna seja nove sestave parlamenta bo v sredo, 15. t. m. V političnih strankah in časnikih pa se nadaljujejo in celo poglabljajo polemike o vzrokih, ki so oz. naj bi omogočili volilno zmago t. i. trojčka, ki ga tvorijo Socialni demokrati, stranka Zares in LDS.
V	pogovoru na javni televiziji so
predsedniki te levosredinske koalicije izražali različne poglede in stališča glede politike in usmeritve nove vlade. Najbolj umirjen in stvaren je bil Borut Pahor, kandidat za novega premiera, ki je menil, da se bo morala vlada soočati z gospodarskimi in finančnimi težavami, ki se že kažejo tudi v Sloveniji. Vlada naj bi se zato posvetila izvajanju reform, tistih, ki jih je začela že vlada Janeza Janše, in novih. O takšni politiki in usmeritvi se je pogovarjal tudi z Janezom Janšo, predsednikom največje opozicijske stranke, Slovenske demokratske stranke. Janša je Pahorju zagotovil podporo v državnem zboru in v politiki nas-
ploh, če bo vlada dejansko izvajala reforme in druge ukrepe, ki bodo v korist Slovenije. Predsednik stranke Zares Gregor Golobič pa je nasprotno zagovarjal t. i. temelje demokratične družbe, ki jih je treba "kadrovsko očistiti". Po njegovem bi morali takoj začeti menjavo vodilnih funkcionarjev oz. visokih uslužbencev, ki da jih je politično namestila prejšnja vlada. Nekdanji kadrovik LDS v obdobju, ko je stranko vodil Janez Drnovšek, ter "slovenski Stalin", kot je Gregorja Golobiča imenoval teoretik nove stranke, filozof Slavoj Žižek, naj bi najprej zahteval zamenja-
vo direktorjev in vodilnih časnikarjev v javnem zavodu RTV Slovenija. Predsednica LDS Katarina Kresal pa si najbolj prizadeva, da bi stranka, ki ima v novem parlamentu samo pet poslancev, v novi vladi imela več ministrov, kot pa "denimo" morebitni koalicijski partner, DESUS, ki ima v državnem zboru sedem poslancev.
Resnični nameni, politika in usmeritev nove vlade bodo razvidni v koalicijski pogodbi med strankami levosredinske koalicije, ki jo snujejo pod vodstvom verjetnega novega premiera Boruta Pahorja. V tem dokumentu naj bi bilo tudi napisano, ali bo nova vlada hitela z menjavo kadrov v
vladi, njenih službah in v tistem delu gospodarstva in bank, kjer ima država prevladujoč vpliv in lastniški delež. V stranki Socialni demokrati so imeli seznam s 600 imeni, ki bi jih domnevno morali zamenjati v Sloveniji, vendar je predsednik stranke in verjetni premier Borut Pahor dejal, da je ta seznam dal uničiti.
V	delu politike stopnjujejo gonjo in napade na Janeza Janšo, posamezne ministre ali na celotno dosedanjo vlado. Vanjo se je vključil tudi Drago Kos, predsednik komisije za preprečevanje korupcije, ki je bil v celotnem obdobju od osamosvojitve Sloveni-
je na strani tistih, ki so poskušali "zrušiti Janšo in njegovo delo". Minister za finance Andrej Bajuk mora dokazovati, da je država v preteklem obdobju imela proračunski presežek in ne primanjkljaj. V nekaterih časnikih objavljajo privoščljive članke o dr. Dimitriju Ruplu, ki bo moral zapustiti funkcijo zunanjega ministra. Na kritike je naletel sklep vlade, da nemesti 56 novih uslužbencev, jedke komentarje je napoved šefa policije Jožeta Romška in državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, Zvonka Zinrajha, da se bosta upokojila.
Stranki Nova Slovenija, krščanska in ljudska stranka ter SLS se
pripravljata na izredna kongresa, ki bosta namenjena zlasti neuspehu obeh političnih strank na parlamentarnih volitvah 21. septembra. Izvolili naj bi tudi novi vodstvi obeh strank.
Med pomembne dogodke v Sloveniji v prejšnjih dneh sodi opomin Evropske komisije glede neprimernosti sedanjega sistema vinjet za uporabo avtomobilskih cest in hitrih cest v Sloveniji. Vinjete, ki veljajo šest mesecev oziroma eno leto, naj bi bile krivične do tujcev, ki naše avtocestno omrežje uporabljajo le občasno in za kratek čas. Če se vlada na opomin ne bo ustrezno odzvala, bo Evropska komisija proti Sloveniji uvedla postopek, predviden za primere kršitve načela prostega pretoka prometa in oseb znotraj EU. Slovenija naj bi se sankcijam izognila tako, da bo menda uvedla vinjete, ki bi veljale en teden ali deset dni.
Na slovenskih univerzah okoli 90.000 študentov Na slovenske univerze se je v novem akademskem letu, ki se je pričelo 1. oktobra, vpisalo okoli
90.000	študentov. Od tega števila je kakih 25.000 brucev, to je študentov vpisanih v prvi letnik posameznih fakultet. Vpis za študij v akademskem letu 2008/2009 pa še ni končan, zato tudi podatki o vpisu niso dokončni. V Sloveniji ta čas deluje že pet univerz, med katerimi je največja tista v Ljubljani. Več novih študijskih smeri bosta v novem akademskem letu uvedli Univerza na Primorskem in Univerza v Novi Gorici. Študij bo skoraj na vseh fakultetah organiziran po t. i. bolonjskem programu.
Marijan Drobež
Zadnje mesece so najrazličnejši mediji dvignili (pre) veliko prahu okoli birokratske nadaljevanke, ki Univerzo na Primorskem (v nadaljevanju UP) postavlja v veliko zadrego, da ne rečem resne razvojne težave. Napisanega in slišanega je bilo toliko, da so mnenja o nastali situaciji radikalno razdeljena, študentje pa, ki v njej živijo, rastejo in aktivno soustvarjajo bogato obalno realnost, se v zamegljenih razmerah zbegano vračajo v univerzitetne prostore.
Zapleti so nastali ob plačilu dolga podjetju Makro 5 d. o. o, ki je vodil popravljalna dela nove stavbe Fakultete za humanistične študije, predvsem pa dveh za Koper izjemno pomembnih objektov, Armerije in Foresterije.
V	prvi je danes sedež rektorata UP, Foresterija pa ponuja FHŠ-ju bistvene prostorske razmere za izvajanje šolskih in obšolskih dejavnosti. Ravno v njej je v zadnjem letu stekel motivantni kulturno-alternativni projekt Collegium Artium, ki mladim in manj mladim Primorcem odpira zanimive, kakovostne in raznovrstne vsebine. Zadnje zastrašujoče novice pravijo, da [e celo v nevarnosti knjižnica FHS-ja, čitalnica, sodobno opremljena predavalnica GIS ter drugi prostori, ki so za delovanje fakultete ter celotne univerze bistvenega življenjskega pomena. Glede finančnih in birokratskih zamaškov pa takole. UP je z vlado pred začetkom del, t. j. pred dvema letoma, sklenila pogodbo, po kateri naj bi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo krilo delež investicije. Ker je, roko na srce in z utemeljenimi podatki v rokah, UP bodeč trn v slovenskem univerzitetnem sistemu, saj temelji na načelih konstruktivne kritično-
sti, modernih (a pri nas spregledanih) znanstvenih prijemov ter humanističnih vrednot, je podpora ljubljanskih kabinetov iz meseca v mesec manjša. Žal moramo celo povedati, da se vodstvo slovenskega visokega šolstva ciljno odloča za krčenje razvojnih možnosti UP, kar se dogaja tudi v primeru afere Armerija-Foresterija. Kot dokaz za pravkar povedano naj bralci izvejo še to, da prav taista vlada, ki je (protizakonito) odpovedala pomoč UP-ju, podpira novopečeni projekt EMUNI. Gre za ustanovitev nove "mediteranske" univerze, v kateri bi vzgajali trendom prijaznejše in poslušnejše intelektualce. Na dražbi za že večkrat omenjene prostore, ki naj bi stekla 21. oktobra in s katero lahko UP zasilno "reši" svojo situacijo, je, kot se zdi, glavni potencialni ponudnik prav EMUNI. Univerza torej, ki konkretno še ne obstaja, ima na voljo več sredstev kot pa visokošolska ustanova, ki utečeno in uspešno gradi mlade humaniste, menedžerje, matematike in informatike ter pedagoge. Študentje, ki s (m) o aktivno soudeleženi v študentskem življenju, in teh nas je na srečo veliko, prirejamo v torek, 7. oktobra, v popoldanskih urah veliko srečanje na koprskem Titovem Trgu, s katerim bi radi pokazali naše nezadovoljstvo nad trenutnim univerzitetnim sistemom ter podprli UP. Dandanes so, strinjam se, ulične manifestacije ne ravno uspešni način za predstavljanje lastnih idej, a bi radi Kopru in širši javnosti le pokazali našo prisotnost, prisotnost v svežem in potencialno bogatem prostoru, kjer se lahko razvijeta kakovostno življenje ter predvsem mladina, ki bo vodila našo prihodnost.
Jernej Šček
Ali
V	Mestni občini Nova Gorica so prebivalci, zlasti volilci, ki so privrženci stranke Socialni demokrati, z zadovoljstvom sprejeli izvolitev župana Mirka Brulca za poslanca v slovenskem parlamentu. Prejel je veliko število glasov, tako kot Borut Pahor, ki je bil tudi izvoljen na Goriškem ter bo najbrž postal predsednik nove slovenske vlade. Vendar se je župan znašel v dilemi, kako bo lahko v prihodnje opravljal obe funkciji. Odločil se je, da bo deloval kot nepoklicni župan in svoj drugi mandat opravil do konca. Hkrati pa bo izvajal svojo funkcijo poslanca, v poslanski skupini stranke Socialnih demokratov. Pri upravljanju mestne občine bi si delo razdelil s prof. Darinko Kozinc, poklicno podžupanjo, tudi članico Socialnih demokratov, pa z nepoklicnim podžupanom Vojkom Fonom, sicer članom Slovenske demokratske stranke. Po mnenju Brulca bi po potrebi lahko imenovali še enega podžupana, nepoklicnega iz vrst kake opozicijske stranke.
Mirko Brulc
Mirko Brulc bo v prihodnje neprofesionalni župan
bo lahko uspešen kot župan in poslanec hkrati?
V	mestnem svetu imajo pomisleke, saj predstavniki posameznih strank in skupin menijo, da bo Mirko Brulc le stežka upravljal mestno občino iz Ljubljane "na daljavo".
Veljavni zakon o lokalni samoupravi v Sloveniji sicer omogoča, da je župan lahko tudi poslanec, toda doslej še ni bilo primera, da bi šlo za prvega moža iz kakšne mestne občine, kot je Nova Gorica. Mirko Brulc zagotavlja,
"da bo ob ustrezni organizaciji dela v mestni občini zmogel oboje".
Svetnik LDS v mestnem svetu Matej Arčon meni,
"da tako velika Mestna občina s
30.000	prebivalci in 35 milijoni evrov občinskega proračuna potrebuje poklicnega župana. Osebno tudi nisem
prepričan, da je župansko in poslansko funkcijo mogoče uspešno združiti. Poudarjam tu-
di, da je župan Mirko Brulc za opravljanje županske funkcije dobil mandat volilcev v mestni občini". Podžupan Vojko
Fon je prepričan, da občina potrebuje profesionalnega župana, saj vodenje občine potrebuje celega človeka. "Pred leti je župan Tomaž Marušič želel opravljati svojo funkcijo nepoklicno, vendar so se prav svetniki iz vrst Socialnih demokratov temu odločno uprli, češ da pri tako pomembni mestni občini to ne gre. Zdaj pa bi župan Mirko Brulc želel to, čemur so v njegovi stranki nasprotovali. O nadaljnjem vodenju občine se bo treba še temeljito pogovoriti". Po mnenju nosilca liste Roberta Goloba ima župan vso pravico, da se odloči, če bo še naprej delal kot nepoklicni funkcionar, vendar bo moral za to prevzeti tudi odgovornost. Obstaja pa dvom, ali je mestno občino Nova Gorica res mogoče voditi na daljavo. Odločitev o tem, ali bo Mirko Brulc postal nepoklicni župan oz. kako bo v prihodnje združil funkciji župana in poslanca, bo zagotovo morala biti kmalu sprejeta.
M.
DEI
VOLUN.
TATEM ffffi) FACERE
V seriji novih poštnih znamk v Sloveniji
Med novimi znamkami iz že tradicionalnih serij je tudi tista o umetnostnem stilu rokoko. Zanj so značilni lahkotnost ter motivi narave z mnogimi školjkastimi oblikami in naravnimi vzorci. Motiv na znamki predstavlja štukaturo iz Gruberjeve palače v Ljubljani, v kateri so sedaj prostori Arhiva republike Slovenije. Nova znamka je namenjena 80-letnici radia in 50-letnici televizije na Slovenskem, osrednji motiv znamke je pastirček, ki igra na piščalko, znani Kalinov fantek, ki je še vedno razpoznaven znak javne RTV Slovenije. Stoto obletnico rojstva dr. Antona Peterlina, najzaslužnejšega slovenskega fizika, strokovnjaka za velemulekulske sisteme, pa je Pošta Slovenije zaznamovala z izdajo razglednične dopisnice.
Pošta Sldvenije^eTzdaTa nove serijo pTiJožnostnih poštnih znamk z raznimi motivi. Posebej dragocena in privlačna je znamka z likom pokojnega ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja, z njegovim geslom in škofovsko palico. V biltenu s pregledom in opisom znamk je magister Bojan Bračič objavil življenjepis ter osebne in značajske vrline nadškofa in metropolita ter ga je tudi predstavil: “Vedno je bil človek dialoga. Znana so tudi njegova prizadevanja pri osamosvajanju Slovenije, pri čemer je uporabil svoja poznanstva v tujini. Kot predavatelj in udeleženec na različnih mednarodnih srečanjih je mnogo storil tudi za promocijo nove države. Objavljal je v domačem in tujem tisku, izdal pa je tudi nekaj samostojnih knjig. Po upokojitvi seje preselil v Zavod sv. Stanislava, kjer je 29. junija leta 2007 umrl. Njegov grob je v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani”.
9. oktobra 2008
Goriška / Aktualno
ESI] Predstavitev sezone 2008-09 v Gorici
Letos posebna pozornost do goriških abonentov
Gledališče Verdi v Gorici
Slovensko stalno gledališče stopa v novo sezono z ustvarjalnim zagonom in iskrenimi željami, da bi čim bolje ustreglo pričakovanju občinstva, tudi goriškega seveda, do katerega bo letos še posebej pozorno. Tako so, po pozdravnih besedah predsednice Kulturnega centra Lojze Bratuž Franke Žgavec, povedali umetniški vodja Marko Sosič, ravnatelj Tomaž Ban in podpredsednik Upravnega sveta SSG Janez Povše, na tiskovni konferenci, ki je bila v komorni dvorani KCLB v Gorici, v sredo, 1. oktobra. Za Gorico so si omislili poseben abonma, da bi z njim bolje nagovorili goriške gledalce in da bi jih čim več pritegnili v svoj krog. Abonma se sicer razlikuje od lanskega,
pravljeno in da je v danih zmožnostih program dober, ambiciozen in komunikativen. Ostajajo seveda težave, maloštevilnost ansambelskega jedra in sploh gledališkega osebja. Finančna situacija še zmeraj ni taka, kot si jo gledališče zasluži, kar seveda ne zagotavlja mirnega strokovnega dela. SSG je poklicna umetniška ustanova z žlahtnim kulturnim poslanstvom in želi pristopiti do svojega občinstva tudi z zahtevnimi deli in z njimi vabi h kritičnemu razmišljanju in razkrivanju resnice. Povše je še posebej izpostavil poslanstvo gledališča, pa tudi to, da si SSG želi imeti tesnejši stik z Gorico, konkretneje s Kulturnim centrom Lojze Bratuž in Kulturnim domom, obema prosvetni-
ko je bil spored predstav pripravljen v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica. Z novogoriškim gledališčem bo SSG vsekakor še sodelovalo, saj je privilegiran in prijateljski sogovornik. V letošnji sezoni bo SNG Nova Gorica obiskalo abonente SSG v goriškem Kulturnem domu z veliko predstavo v režiji Borisa Kobala, slavno renesančno komedijo Dundo Maroje Marina Držiča. Gledališči bosta ob koncu sezone sopriredili Mednarodni gledališki festival mednarodnega gledališkega združenja NETA, v katerega sta včlanjeni. Kljub svetovni gospodarski krizi, inflaciji itd. je Tomaž Ban zagotovil, da bo letošnja sezona še bogatejša kot do sedaj, z velikimi predstavami in velikimi zasedbami. Za uvod so pripravili presenečenje, brezplačno predstavo za vse, ki bodo vpisali abonma: komorno uprizoritev Maraton v New Yorku Carla Erbe, ki bo imela dve ponovitvi, eno v KCLB (28. oktobra), drugo v Kulturnem domu (4. novembra). Povše je poudaril, da stopa SSG v novo sezono dobro pri-
tudi scenografsko neokrnjene predstavile goriški publiki. Sezona se bo, kot povedano, začela z uvodno, neobičajno predstavo Maraton v New Yorku, nadaljevala se bo s slovensko praizvedbo dela nemškega pesnika in filozofa Hansa Magnusa Enzensbergerja Hči zraka v režiji Janusza Kice z imenitno igralsko zasedbo, ki je nastala kot koprodukcija SSG s festivali Mittelfest - Čedad, Teatri a teatro - Trst, Primorski poletni festival - Koper. Sledili bodo že omenjeni Raztrganci, slovenska praizvedba dramatizacije romana Fulvia Tomizze Mladoporočenca iz ulice Rossetti v režiji Sama Strelca, slovenska praizvedba dramatizacije dela L. N. Tolstoja Kreut-zerjeva sonata v režiji Mihe Golo-
ma zvezama, pa tudi s šolami. Že-
li	biti bolj vplivno na deželni ravni, biti prisotno v vseslovenskem prostoru, pa tudi v okolju večinskega naroda. O samem abonmajskem sporedu je spregovoril umetniški vodja Marko Sosič in dejal, da bo Gorica, ki jo ima osebno ze-
lo	rad, imela dober program, od katerega bo vsakdo lahko kaj odnesel v razmislek. Predstavi, ki se razlikujeta od tržaških, postavljata repertoar v neko drugačno optiko: to sta veliki predstavi SNG Nova Gorica Dundo Maroje in Raztrganci Mateja Bora, koprodukcija Cankarjevega doma Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj v režiji Sebastijana Horvata. Čeprav Sosič ne povezuje rad programa z neko vsebinsko nitjo, jo vendar lahko prepoznamo tudi v letošnji ponudbi, in sicer v pojmu manipulacije, ki se pojavlja vsepovsod in se dotika celo najglobljih človekovih čustev. Velika novost za Gorico je tudi ta, da se bodo v Trstu letošnje produkcije SSG (vsaj dve) rojevale na manjšem odru in tako ne bodo več potrebovale adaptacije za goriška odra. Tako se bodo
ba in slovenska praizvedba kritične komedije Art Export Žanine Mirčevske v režiji Eduarda Milerja, ki bo sklenila letošnji program. Abnonmajska kampanja se je začela v ponedeljek, 6. oktobra, končala pa se bo 21. novembra. Predstave, vse nadnaslovljene v italijanskem jeziku, se bodo zvrstile v obeh slovenskih kulturnih domovih. Naročniki Primorskega dnevnika, Novega glasa in Picco-la bodo programsko knjižico dobili po pošti s časopisom. Osnovne informacije pa bodo natisnili na posebno razglednico. Cene abonmajev ostajajo iste kot lani (75 evrov redni, 38 evrov mladinski, 65 evrov za zaposlene pri istem delodajalcu ali člane iste ustanove, ki vpišejo abonma za najmanj 15 oseb). Tudi letos ima SSG svojo pisarno v KB Centru na Korzu Verdi 51, ki je odprta od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure (brezplačna tel. št. 800214302). Za abonente iz vasi bo kot vedno poskrbljeno za avtobusni prevoz.
Iva Koršič
NOVI
GLAS
GLAVNI UREDNIK Andrej Bratuž - ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 7. oktobra, ob 14. uri.
Obeta se raznolika, bogata abonmajska sezona
Goriško gledališče Verdi bo v novembru ponovno odprlo vrata gledalcem, ki jih je iz leta v leto več. Letošnja, sedma sezona po ponovnem odprtju mestne dvorane bo še bogatejša in privlačnejša kot doslej. Razvejeno kulturno življenje na Goriškem si zasluži pomenljive predstave, še posebno v osrednji gledališki dvorani, ki se zadnje čase postavlja ob bok drugim gledališčem v deže-
li	FJK ali jih celo prekaša. Zato bi bilo prav, da bi tudi RAI končno odprl svoj stalni sedež v Gorici, da bi bilo medijsko poročanje o goriških dogodkih bolj kapilarno, saj je sedaj kar pomanjkljivo. Takega mnenja je bil goriški župan Ettore Ro moli, ki je bil z občinskim odbornikom za kulturo Antoniom Devetagom in umetniškim vodjo Wal-terjem Mramorjem v petek,
3. oktobra, soudeležen pri srečanju z novinarji na predstavitvi abonmajske sezone gledališča Verdi. Tudi Devetag je podprl županov protest glede RAI-a in podčrtal, da bo letošnja sezona še bolj bleščeča od dosedanjih in bo počastila tudi domače ustvarjalce. Ob zabavnih delih se bodo zvrstila tudi taka, ki silijo k razmišljanju globljih vsebin. Abonmajski spored, na katerega vabi geslo Abbonati a un sogno, je predstavil Walter Mramor. Povedal je, da je skušal izbrati čim bolj pester program, da bi ustregel željam čim širšega kroga ljudi, ki zahajajo v gledališče Verdi, in da bi z njim privabil še druge gledalce. Tako bo na programu marsikatera deželna premiera ali celo edina ponovitev v naših krajih. Po preverjenih stalnicah gledališče Verdi ponuja tri različne abonmaje: gledališkega, glasbenega in baletnega ter abonma velikih dogodkov. Abonenti lahko izbirajo med temi tremi ali pa se odločijo
za dva ali vse tri abonmaje. V tem primeru imajo znatne popuste pri ceni, ki ostaja, po besedah prirediteljev, enaka kot lani. Gledališki abonma se bo začel 3. novembra s priljubljeno dvojico komikov Co-chi & Renato v predstavi Una cop-pia infedele, ki ju bo v živo spremljala skupina I Goodfellas.
/
Od novembra do marca si bodo sledili komedija C. Goldonija Prebrisana vdova z igralko Raffaelllo Azim v režiji Line VVertmuller, delo II Vangelo secondo Pilato gledališke skupine Compagnia Glauco Mauri - Roberto Sturno v režiji Glauca Maurija, musical Robin Hood z igralcem Manuelom Frat-tinijem, komedija Gloriosa s Katio Ricciarelli in Fioretto Mari, v režiji Enrica Marie Lamanne, predstava Enrico IV Luigia Pirandella s Paolo Gassman in Ugom Pagliaiem v režiji Paola Valeria, komedija Bello di papa' z igralcem Vincenzom Sallemmejem. 16. aprila bo gledališko sezono sklenil Enzo Iacchet-ti z delom Giacomo Casanova la notte dei posteri v režiji Massima Navoneja.
V glasbeno-baletnem programu
bodo tudi slavna mednarodna imena: Dee Dee Bridgewater Quartet in concerto (19. novembra); Concerto apocalittico per grilli e orchestra z orkestrom Or-chestra d'Archi italiana, Aterballet-to, balet Romeo & Juliet (10. januarja 2009), Accademia deli'Orchestra Mozart di Claudio Abbado s solistom Jacquesom Zoonom, slavni pevec iz 60. let Donovan (26. februarja), Orchestra sim-fonica del Friuli Venezia Giulia La regina del bel Canto s pevko Mariello Devia, Orchestra di Piazza Vittorio, Inaki Urleza-ga & Ballet Concierto Paquita (4. aprila). V program velikih dogodkov spadajo: Otango The Ultimate Tango Show, Just in Time, (21. decembra), Državni balet iz Pekinga (21. januarja 2009), TheresaTho-mason, The Sisters (6. februarja), Compagnia della Rancia - Giacaran-da A Chorus Line (18. marca).
Izven abonmaja bosta dve predstavi: gledališče La Contrada bo za uvod v novo sezono 30. oktobra odigralo delo Tramachi v režiji Francesca Mace-donia, Stalno gledališče FJK bo uprizorilo igro Alexandria Renate Ciaravino z igralko Elizabetto Poz-zi; igra se navezuje na dekleta in žene iz naših krajev, ki so odhajale na delo v Egipt. V skupnem seštevku 28 predstav so tri predstave v ponudbi Domenica a Teatro namenjene družinam in tri matineje za dijake goriških šol. Abonmajska kampanja se bo začela v četrtek, 10. oktobra; do 16. oktobra lahko potrdijo abonmaje dosedanji abonenti. Sezono gledališča Verdi prirejajo in podpirajo goriška občina, Parco Culturale, dežela FJK, Fundacija Cassa di Risparmio in istoimenska banka.
IK
SOL V KAVI
Znanstvena fantastika
Popoldan, 26. avgust, nekje v 23. stoletju. Pogovarjam se s Tino, ki dejansko živi v tistem času, in imam izjemen privilegij, da iz preteklosti obiščem prihodnost. Sonce je pravkar posijalo, luže dopoldanskega dežja se že sušijo. V zraku diši po svežem, po rožah, po gozdu...
"Ljudje v 20. stoletju pa smo bili prepričani, da bo prihodnost v celoti tehnološka. Da boste hodili oblečeni1 po vesoljsko', jedli tablete, se vozili v letečih krožnikih. Sedaj pa, ko gledam našo prihodnost oz. vašo sedanjost, vidim nekaj skorajda srednjeveškega. Majhne vaške skupnosti, komaj kaj tehnologije, naravno pridelovanje zelenjave, počasno življenje... Ne razumem".
Tina odgovarja: "Tehnologija ni peljala nikamor že v vaših časih. Namen tehnologije je bil povečevati vojaško moč držav. Vsi vaši izumi so se najprej rodili kot vojaška tehnologija, ki so jo šele čez čas spustili v javnost: od radia, televizije, satelitov do računalnikov in mobilnih telefonov. Predvsem pa je tehnologija imela dve veliki napaki in potrebovali ste veliko časa, da ste ju opazili: Kot prvo ste zaradi razvoja tehnologije čisto pozabili na okolje, v katerem živite, in ga uničevali do neprepoznavnosti. To prvo točko ste precej hitro opazili in skušali zmanjševati onesnaženje..." "Saj nam je tudi uspelo, a ni? Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pa vse to...”
"Ni vam uspelo. Vaša prizadevanja za zmanjšanje onesnaženja so bila napačno zastavljena. Naj ti dam primer iz tvojih časov in krajev. Z avtom se pelješ iz Gorice v Rim in nekje pri Salzburgu ugotoviš, da nekaj ni v redu. Kaj narediš? Rečeš si, se bom pa namesto 140 km/h peljal raje 30 km/h. Takšna so bila vaša prizadevanja. Zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za nekaj odstotkov v nekaj desetletjih... Napačno zastavljeno. Vendar vrnimo se k tehnologiji. Prvo težavo ste hitro
opazili in jo skušali popravljati. Drugo pa je bilo veliko težje opaziti: Tehnologija vas je poneumljala".
"No, pri nas doma skorajda nismo gleda-
li	televizije, če misliš na to".
"Ne. Sploh ne govorim o tem. Človek je najvišje razvito bitje v tem vesolju, tehnologija pa na en ali drug način zavira njegov razvoj. V šoli ste se učili računati na pamet in ste si dobro razvijali možgane. Koliko odraslih pa sedaj še izračuna na pamet, recimo 123 pomnoženo s 33? Ali na računalniku ali na mobilnem telefonu odpreš računalo in izračunaš, a ne? In s tem ti možgani počasi hromijo. Slovnico ti preverja računalnik, informacije ti na Googleu prav tako išče računalnik..."
"Ampak tako je hitreje".
"Seveda je hitreje. Pa tudi demenca te hitreje dohiti, ker vedno manj uporabljaš svoje možgane. Zato smo se mi odpovedali številnim dosežkom tehnologije. Vidim, da dvomiš. Ti lahko dam še nekaj primerov"? "Daj".
"Vsi uporabljate digitalne fotoaparate. Ko jih še ni bilo, ste se morali naučiti oceniti svetlobo, njeno barvo, moč, smer, osvetlitev kadra. Z digitalnimi fotoaparati ste se 'razučili' gledati".
"Res je".
"Še huje. Večino vaših delovnih mest ste zasnovali tako, da ste delali sede in ste si začeli nabirati težave. Sedeli ste nepravilno, gibali pa še manj. Samo pomisli na vse tekoče stopnice, dvigala, avtomobile, motorje, pa 'segway', ki je povsem nadomestil hojo. Najprej ste torej začeli posnemati invalide na vozičkih in se gibali na vse možne načine, samo ne s pomočjo svojih mišic. Nato pa ste dejansko začeli postajati invalidi. Potem pa ste začeli kompenzirati s telovadnicami, fitnesi in skušali najti dovolj časa za gibanje. Preprosto narobe zasnovano, kajne? Zato pa sedaj živimo v naravi in vsak dela takšno delo, da se čim več giblje. Mislim, da smo tista 'nova generacija', o kateri ste toliko govorili".
Peter Szabo
Grenak priokus po volitvah
Dežuje! Kriva je vlada!
Volitve v Sloveniji so končno dobile svoj epilog, znan je zmagovalec, država pa bo v kratkem dobila novo vlado. Po volilni kampanji, ki je velikokrat presegla mere dobrega okusa, predvsem pa prezrla interese državljanov in države, v imenu osebnih interesov in povzpetništva, se v podalpsko deželico spet vrača nekaj več človečnosti in korektnosti. Pri odhajajoči vladni večini je nekaj strankarskih prvakov ponudilo svoj odstop, predsednik vlade Janez Janša pa se je odrekel zahtevi po ponovnem preverjanju oddanih glasovnic tudi z željo, da bi bila nova vlada čim prej sestavljena. Tudi bodoči mandatar se je, vsaj pri prvih korakih, držal korektnosti in skušal vzpostaviti konstruktiven odnos tudi s tistimi strankami, ki bodo po vsej verjetnosti ostale v opoziciji. V zakulisju je tako slutiti strah pred morečo negotovostjo, ki je zasenčila bleščeče obljube svetovne ekonomije in za katero se je že povsem udomačila beseda "recesija". Odhajajoči premier Janez Janša se mi je odkrito zasmilil, ko je pred dnevi, v sklopu televizijskega intervjuja, priznal svoje globoko človeško razočaranje, predvsem zaradi truda, ki ga je vložil v štiriletno upravljanje države in v predsedovanje EU, ter trdega garanja. V času, ko smo vajeni, da politiki proslavljajo zmago, tudi ko dejansko doživljajo poraze in nasprotnika ob vsaki priložnosti grobo
napadajo, mi je tale človečnost všeč. Tale Janša-človek, ki ne zna prikriti žalosti v očeh, ki ljubi sončne zatone v stenah gora in preživlja svoje počitnice v objemu Trente, mi je od nekdaj všeč in cenim ga. Morda predvsem, ker sem v resnici večino življenja preživela v državi, kjer si politiki gradijo luksuzne rezidence in z osebnimi letali potujejo od trgovine do trgovine (žal se je to začelo dogajati tudi v naši mali deželici na sončni strani Alp). Vsekakor mi je lepo, da predsednik vlade preživlja prosti čas podobno, kot ga preživljam jaz sama. Med tistimi vršaci, kjer kraljuje mogočna lepota naših Julijcev, denar dejansko ne pomeni veliko. Sredi gora, kjer ni prestižnih hotelov in trgovin, kjer sta samo pot in vztrajnost in kjer si sam s steno, smo pravzaprav še vedno vsi enaki: revni in bogati.
Janša kljub vsemu odhaja z vladnega položaja kot poraženec. O vzrokih, o zaslugah in krivdah bi tu ne razpravljala, debate o tem je bilo že povsod veliko, dodala bi samo nekaj osebnih ugotovitev. Poraz Janševe ekipe je bil pravzaprav predvidljiv. V tem trenutku se v Evropi vlade menjujejo kot po dogovoru, kjer je doslej vladala levica, zmaguje desnica in obratno. Ljudje v resnici iščejo alternativo sedanje-
mu stanju. Inflacija in plače, ki so ali prenizke za preživetje kot v Sloveniji, ali nerealne pred naraščajočimi življenjskimi stroški, vzbujajo v vsakem izmed nas strah pred prihodnostjo.
Volilni izidi, v Sloveniji pa tudi
kot v Sloveniji, ista: vse se draži, vlada pa nič; bencinu in ogrevanju pa elektriki se stalno dviguje cena, vlada pa ne ukrepa; prihranki mi kopnijo, kriva je vlada. Ko je preživetje iz dneva v dan težje, je ljudem kaj malo mar za uspešno predsedovanje Evropski uniji, za dober domači bruto proizvod, za kako novo cesto ali za manjši državni primanjkljaj. Najprej pridejo družina in otroci, neporavnani dolgovi in vse tiste dobrine, ki jih
drugod po Evropi, me spominjajo na star italijanski rek, ki se je nekako udomačil v času vlade Krščanske demokracije (DC) in je kot posrečen dovtip ponazarjal pričakovanja volilcev do vladajočih: "piove, governo ladro!!!!!! ", kar v bistvu pomeni: dežuje, kriva pa je tatinska vlada.
Tema vsakdanjih pogovorov na cesti, v soseski in v gostilnah je bila že več mesecev, tako v Italiji
potrebujemo in si jih želimo, a jih ne moremo kupiti. Časi splošne blaginje so časi, ko imajo državljani priložnost, da cenijo lepoto kraja, kjer živijo, razmišljajo o splošnem razvoju in se spomnijo celo na tiste, ki so nekoliko manj srečni in nimajo vsega na pretek. Obdobja, ko sta državno in globalno gospodarstvo v krizi, pa so navadno zaznamovana s sebičnostjo, z bojem za lastno preživetje, s
strahom, ki ne dopušča širokega razmišljanja in ne gleda na druge. Tako celo starši, ki imajo brezposelne otroke, mislijo, da je na prvem mestu skrb za pokojnino in preskrbljenost na stara leta, povsem razumljivo pa je, da postavljajo lastno socialno varnost pred vse ostale družbene probleme. Globalni politiki in globalnim gospodarskim trendom pa ne sledijo, nekoliko, ker jim zmanjkuje časa, največkrat pa, ker jim je že skrb zase in za družino preveliko breme.
Velik del krivde za naša omejena obzorja nosijo časniki in televizija. Predvsem v Sloveniji opažam, da nekateri poljudni dnevniki mednarodnim novicam in mednarodni politiki sploh ne namenjajo prostora, v njih največ beremo o domačih zdrahah, o umorih in zločinih doma in po svetu, pa še kakšno jokavo družinsko zgodbo lahko najdemo na prvih straneh oziroma kako dogodivščino iz pasjega življenja ali drugo pripoved o živalih. To, kar pač ljudje najraje berejo; zakaj pa bi ljudstvo gnjavili s svetovnimi borzami in z globalno ekonomijo? To naj bodo teme za elito, ki bo še naprej kupovala dnevnike, katerih besedni zaklad je dostopen le peščici izobražencev, večina pa naj po zgledu sosednje Avstrije gleda ljubezenske nanizanke in bere plehke zgodbe v cenenem dnevnem tisku. In takle roza in rumeni tisk lahko ljudje dobijo po nižji ceni, največkrat celo zastonj zaide v poštni nabiralnik. Neštetokrat sem zaman stopila
na stran tistih, ki so vladali: Prodi proti tej inflaciji nič ne more, gre za trend svetovnih cen, Janša ni kriv, če je svetovna ekonomija v taki krizi, kakršne celih sto let nismo doživljali. Ljudje so neusmiljeni in neizprosni, ni jim do ekonomskih analiz, kdor je na vladi, je pač kriv za vse. Janša, Prodi pa tudi Merklova, ki je nemško gospodarstvo sicer rešila propada z nekaterimi zelo uspešnimi ekonomskimi ukrepi. Tako sem pred slovenskimi volitvami poslušala zelo poenostavljene analize:
"Odkar je Janša na vladi, se cene stalno dvigujejo".
"Če bomo vsi volili za upokojence, bomo imeli gotovo višje pokojnine".
"Nova vlada bo v enem letu spet vse spravila v red".
"Če bomo volili levico, bodo vse plače enake evropskim, inflacije pa ne bo več".
"Pod staro Jugo ni bilo tako, posojila so bila zastonj, vsi so lahko zidali, tudi zdravnika nam ni bilo treba plačevati".
In medtem ko je večina mojih sosedov veselo proslavljala zmago levega trojčka in mi zagotavljala, da bo odslej vse drugače, so v Ameriki sedli za skupno mizo v bran državne ekonomije predsednik in predsedniška kandidata, indeks svetovnih borz pa je medtem strmo padal v objem že neizogibne recesije. In države so vedno bolj zadolžene, denar iz dneva v dan izgublja vrednost, nekako tako kot v časih stare Jugoslavije, ki je, na to najraje pozabljamo, ravno zaradi tega tudi propadla. In o volitvah v majhni, dvomilijonski državici mednarodni mediji, polni dolgih člankov o globalni recesiji, še poročati nimajo časa.
Suzi Peitot
Mednarodna lonjerska kolesarska dirka
Prava odskočna deska za prihodnje poklicne kolesarje
Nove ideje v podjetništvu
10.000 evrov za "naj" mlado podjetje
Nedavno svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu v Vareseju in okolici je še enkrat potrdilo, da je tradicionalna mednarodna lonjerska dirka v priredbi našega Kolesarskega kluba Adria prava odskočna deska za bodoče šampione. Novi svetovni prvak Alessandro Ballan, ki je nasledil dvakratnega zmagovalca Paola Bettinija, je namreč pred kamnolomom Faccanoni slavil leta 2003. Simone Ponzi, drugi na svetu v starostni kategoriji do 23. leta, pa je bil nad Lonjerjem najhitrejši v lanski izvedbi. Zanimivo je, da so na trofeji ZSŠDI svoj čas med drugimi nastopili tudi Davide Rebellin, letos drugi na olimpijskih igrah in četrti na SP, in trije slovenski reprezentanti iz Vareseja, in sicer Jani Brajkovič,
Kristjan Fajt in Gorazd Štangelj. Damiano Cunego, srebrn pred desetimi dnevi na svetovnem prvenstvu in zmagovalec Gira d' Italia 2004, pa je bil prijavljen na dirko tisto leto, ko so morali nato tekmovanje odpovedati zaradi slabega vremena (v izdatno ekonomsko škodo organizatorjev).
Zgodba novopečenega svetovnega prvaka Ballana je tipična za (kljub slabostim še vedno) nekoliko magični kolesarski svet. Letnik 1979, doma iz kraja Castelfranco Veneto pri Trevisu, je bil več let vodonosec, se pravi garač, pomočnik dežurnih kapetanov.
Direktor lonjerske dirke Radivoj Pečar se ga sicer spominja kot že tedaj odličnega kolesarja in hkrati simpatičnega, vedrega fanta, ki ve, kako se je treba obnašati v karavani. Ko je bil zrel za preskok med profesionalce, ga celo nobena ekipa ni hotela v svoje vrste. Vztrajnost pa je bila naposled
poplačana in kolesar, ki je začel pritiskati na pedale pri domačem klubu Giorgione, je polagoma pridobil vse večji ugled. Preobrat v karieri je nakazal lani z zmago na severni enodnevni dirki po Flandriji, ko je presenetil z zmago in mu je znani belgijski umetnik poklonil celo gigantografijo. Prav v dežju in mrazu se zna fant posebej izkazati, kar mu je pomagalo tudi pred petimi leti v Lonjerju. Kljub vsemu pa je bila letos njegova naloga pred
SP pomoč favoritu Bettiniju in ostalim kapetanom (Cunego, Rebellin). Vendar naposled je imel prav on največ moči, tako da je povsem zasluženo osvojil že tretji zaporedni naslov za Italijo.
Alessandro Ballan je dokaj preprost in umirjen človek. Je poročen in ima dve mali hčerki.
Pri večerji si rad privošči kozarček vina ali piva, v prostem času pa se sprosti z jeklenim konjičkom za
motokros. Tekmuje za prestižno italijansko moštvo Lampre. Je izjemno visok (190 cm) in nenavadno suh (70 kg), tako da se oblači v mero small, vendar s primerno podaljšanimi majicami in hlačami, ker je pač tako vitke postave. Vrhunec je dosegel ravno v za športnika pravih, zrelih letih (skoraj 29). Letošnji primeri pa niso novost v malodane aritmetični formuli, ki povezuje uspešnost na naši vsakoletni spomladanski dirki in nato v profesionalni kolesarski karieri. Na vzpetini pod Ključem so v preteklosti poleg Ballana slavili poznejši prvovrstni kalibri, kot na primer Maurizio Fondriest, pokojni Fabio Casartelli (ki se je po olimpijski zmagi smrtno ponesrečil na francoskem Touru), Giuliano Figueras, celo po dvakrat pa Fabio Baldato in Biagio Conte. V 32 letih se je zvrstilo in vozilo v ospredju še veliko drugih (eno ime? kasnejši svetovni prvak Moreno Argentin), ki so se nato uveljavili. Še danes pa ob navalu prošenj za prijavo Radivoj Pečar in sodelavci izbirajo samo smetano evropskega kolesarstva Under 23. Prihodnja, že 33. Trofeja ZSŠDI bo na sporedu v nedeljo, 1. marca 2009. Nedvomno bodo tudi tokrat udeleženci napeli vse sile, da bi privozili prvi čez ciljno črto, saj uspeh -kot kažejo omenjeni primeri -ne pomeni le trenutne slave, pač pa nekako jamči tudi določeno sijočo prihodnost.
V	prostorih Primorskega tehnološkega parka na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba je 1. oktobra po-
tekala brezplačna motivacijska podjetniška delavnica, namenjena vsem, ki bi radi uspešno uresničili svojo podjetniško idejo in pridobili nova znanja s podjetniškega področja. Na delavnici, ki jo je Primorski tehnološki park organiziral skupaj s Tovarno podje-mov - podjetniškim inkubatorjem Univerze v Mariboru in Javno agencijo Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, je bilo zbranim uvodoma predstavljeno tekmovanje Start up Slovenija za leto 2009, ki zmagovalcu obljublja denarno nagrado v višini 10.000 evrov in elitno podjetniško usposabljanje CEED Top Claas, ki vključuje tudi svetovanje in predstavitev konkretnih izkušenj najuspešnejših slovenskih managerjev. Kot je povedal Urban Lapajne iz Tovarne podje-mov, ki je glavni organizator tekmovanja, se lahko za "naj" podje-
tje v zagonu potegujejo največ tri leta stara podjetja z inovativnimi podjetniškimi idejami in ambicijo hitre rasti, ki za svoj razvoj iščejo
tvegani kapital. Poudaril je, da bo nagrado prejelo tisto podjetje, ki bo najbolje pripravilo poslovni načrt, zelo pomembna pri izboru pa bo tudi osebna predstavitev poslovnega načrta. Pojasnil je tudi, da se je mogoče na tekmovanje prijaviti do februarja 2009, rezultati pa bodo razglašeni v mesecu marcu. V okviru delavnice je bil predstavljen tudi projekt Podjetna Primorska, ki ga razvijajo v Univerzitetnem inkubatorju Primorske. Sledili so še predavanji o financiranju inovativnih podjetniških idej in pripravi učinkovitega poslovnega načrta s pomočjo orodja za poslovno načrtovanje ter predstavitev izkušenj uspešnega goriškega podjetnika, direktorja družbe Business Solutions, Petra Černeta. Popoldanska delavnica se je končala z diskusijo in osebnim svetovanjem.
Nace Novak
NOGOMET
Promocijska liga: Kras - Mariano 2:1, Juventina
-	Ponziana 2:1, Staranzano - Vesna 1:0
1. amaterska liga: Sistiana - Sovodnje 3:1, Primorec - Gradese 0:1
2. amaterska liga: Primorje - Esperia 1:1, Fiumicello - Breg 2:0, Zaule - Zarja/Gaja 2:0
3. amaterska liga: lerzo - Mladost 0:1 KOŠARKA
HC
C liga: Oderzo - Jadran Mark 87:91, Montebelluna - Bor Radenska 90:65 D ligo: Kontovel - Dom 79:71, Breg - Libertas 104:51 ODBOJKA Deželni pokal
Moški: Sloga - Olympia Tmedia 3:1, Fincantieri
-	Sloga labor lelevita 1:3 Ženske: Cervignano - Sloga list 3:2, lalmassons - Sloga List 3:0
Z leve: predstavnik Tovarne Podjemov, Urban Lapajne, vodja PTP, Janko Borjančič, in direktor Univerzitetnega inkubatorja Primorske Iztok Skerlič
Obisk Aleksandrije ob pomembnem jubileju
Ob stoletnici prihoda šolskih sester v Egipt
Tokrat sem šla tretjič na pot v revno, lepo afriško deželo ob Nilu, ki kljub terorističnim napadom nenehno vznemirja arheologe in turiste z vseh celin. Na letališču v Ronkah sem se 18. septembra pridružila štirim redovnicam, šolskim sestram svetega Frančiška Kristusa Kralja iz Trsta, Ljubljane, Sarajeva. Peta se nam je pridružila v Rimu, kjer smo bile zaradi stavkovnega gibanja osebja Alitalie zaskrbljene, ali nam bo uspelo priti pravočasno na svečanost, ki jo je ob stoletni-
službo in zaslužek, brez katerega bi njihove družine bile potisnjene v vedno večje gospodarske težave. V obeh "postojankah" šolskih sester, tako v domu sv. Frančiška v Aleksandriji kot v domu šolskih sester v kairskem Garden Cityju, je tisoče in tisoče v Egiptu najbolj iskanih gospodinjskih pomočnic, sobaric, kuharic, šivilj, otroških pestunj in tudi dojilj našlo ob nedeljah popoldne toplo gnezdo, kjer so si ob prijaznih sestrah, slovenski molitvi in pesmi, v pogovorih s sovaščankami lajšale do-
Takrat je predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek odlikoval šolske sestre tržaške province z redom za zasluge za vsestransko pomoč našim rojakinjam Aleksandrinkam v Egiptu.
Na kairskem letališču, kjer je hudo pripekalo od popoldanske afriške vročine, sta nas pričakali sestra Kristina in sestra Margeri-ta; pogrešala sem dobri sestri Silvestra in Ignacij o, ki sta mi odprli pot do Aleksandrink. Prve ni več med nami, druga nepokret-na je že več let v oskrbi tržaških
V zavodu sv. Frančiška sta leta 1933 sestra Jolanda in Celestina seznanjali primorska dekleta z ročnim delom, obenem jih vključevali v prosvetno življenje.
Leta 1939, ob 4004etnici prikazovanja Matere Božje na Sveti Gori, se je približno tretjina takratnih primorskih Slovencev v Aleksandriji zbrala pri cerkvi sv. Antona v bližini Zavetišča. Med njimi je pater Jozofat.
ci prihoda šolskih sester v Egipt pripravila naj starejša podružnica tržaške province Sv. Petra in Pavla v Aleksandriji.
V nekajurni srečni vožnji nad Tiranskim morjem preko Sredozemskega do afriške celine sem se spomnila dragocene kronike šolskih sester v Aleksandriji, ki
motožje, ki je najpogosteje zahtevalo vrnitev domov. Dr. Karel Pečnik, strokovnjak za klimatsko zdravljenje v puščavskem podnebju, zabeleži v Mohorjevem koledarju leta 1902 podatek, da je "od 8.000 Avstrijcev in Ogrov kar 5.300 Slovencev v Egiptu! Razen nekaj boljših
sester. Pot po asfaltni puščavski cesti do "Al Iskandariyah -e" Aleksandrije je zahtevala potrpljenje, toda želja po ponovnem obisku mesta Aleksandra Velikega in radovednost, kako bo potekala svečanost v katedrali sv. Katarine, sta pregnali nestrpnost.
Ob zgodovinskem jubileju prihoda šolskih sester v Aleksandrijo so se udeleženke svečanosti zbrale pod spominsko ploščo, na kateri je kipar Janez Lenassi začrtal pot Aleksandrink od Trsta do Aleksandrije.
mi je bila leta 1992 neprecenljive vrednosti ob pripravi knjige o nenavadni ženski emigraciji iz spodnje Vipavske v deželo ob Nilu. Takrat, na začetku dvajsetega stoletja, je bila velika želja slovenske naselbine v Aleksandriji, da ne bi v babilonski zmešnjavi tujih jezikov slovenski otroci izgubili materin jezik. Kolikšno je bilo veselje duhovnega vodje naselbine, frančiškana p. Beningena Snoja, ko so po dolgem pričakovanju 8. septembra 1908 prišle iz Maribora štiri čisto mlade slovenske šolske sestre frančiškanke: s. Mr. Uršula Gosak, s. Mr. Romana Šoter, s. Benigna Ambrožič in s. Vilhel-mina Flessler. Prevzele so otroški vrtec, ljudsko šolo in pozneje dekliško zavetišče. Po razsulu Avstro-Ogrske so sestre posvetile vso svojo skrb primorskim dekletom in ženam, ki so prihajale v neznano deželo iskat
družin, so vse druge slovenske služkinje, katerih je tedaj 5.000". In še dodaja dr. Pečnik: "Naj spregovorim o slovenskih služkinjah v Egiptu? Težko, silno težko, trnjevo vprašanje je to". Takih misli je bila tudi s. Franka Martelanc, ki je leta 1929 zasnovala kairsko "postojanko" in za svoje izredno dobrodelno delovanje prejela leta 1974 priznanje egiptovskega predsednika Sadata. Ob mojem obisku istega leta je dejala: "Vesela sem, da ni več emigracije. Vi ne veste, koliko solza je bilo tukaj ob nedeljah popoldne... Da se le nikoli ne bi več ponovilo to, kar je bilo, nikoli več".
Njene besede so vklesane na spominski plošči, ki so jo 7. novembra 2007 slovesno odkrili v domu sv. Frančiška v Aleksandriji predstavniki Republike Slovenije, novogoriške občine in mnogi sorodniki Aleksandrink.
V Aleksandrijo smo prišli pozno zvečer, toda mesto je s polnimi pljuči doživljalo ramazan; verniki moškega spola so ponekod ležali v skupinah kar po ulicah, ženske sem opazila v zaprtih prostorih. S številnih minaretov se je oglašala molitev, bili smo v muslimanski deželi, kjer je vedno manj prostora za drugačne veroizpovedi. V mestni četrti Moharrem Bey so nas veselo pričakale prednica, sestra Martina in koptski sestri Lorenzia in Anžel. Že naslednje jutro sem se prepričala, da sestre kljub majhnemu številu, ob pomoči mladih bistrih deklet koptskega rodu, izpolnjujejo svoje poslanstvo. Tako kot so se v starosti in zapuščenosti naše Aleksan-drinke, po prihodu na oblast generala Naserja, vračale z zaupanjem k šolskim sestram, tako je sedaj prav njim zaupana skrb za nekaj desetin starejših, veči-
slovenske in italijanske, tudi arabsko molitev. Svečanost je obogatil mešani cerkveni zbor sv. Jožefa iz Kaira. Posebna pozornost je bila namenjena kratkemu orisu stoletnega delovanja šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja v Egiptu. Apostolski nuncij je v svojem nagovoru poudaril veliko poslanstvo naših sester, tako kot se je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk s posebnim
primorskih družin, ki so ostale v Aleksandriji, so odšli za boljšim kruhom na tuje kontinente. In tako sta se tudi edina še živeča primorska Slovenca v Aleksandriji, Vana in Albert Silič - po rodu iz Bilj, ki sta se leta 1954 poročila pri Sv. Katerini, morala posloviti od hčerke in sina. Znanje več tujih jezikov, tudi arabskega, jima je olajšalo pot iz Egipta. Težko bi se bila poslovi-
mnogi grobovi zaradi odsotnosti sorodnikov propadajo, na njihova mesta so postavljeni arabski. Tako kot je izginil evropski videz mesta, tako se izgublja podoba zadnjega domovanja nekdanjih evropskih prebivalcev Aleksandrije. Prišli so novi prebivalci, ljudje z dežele, s seboj so prinesli svoj preprosti način življenja. Egipt je njihov.
Dorica Makuc
noma nepokretnih varovank. Bodo naše sestre zmogle tolikšen napor? Do kdaj? Mnogo slovenskih šolskih sester je svoje moči, ljubezen do bližnjega, nesebično, marsikdaj v težko dostopnem okolju tuje države, razdajalo do konca življenja. Sestra Gabrijela Koncilja je v knjižni obliki zabeležila apostolsko delovanje sosester v obdobju enega stoletja. Sestra provincialka, predstojnica tržaške province Suzana Masten pa je bila odgovorna za pripravo in izpeljavo slovesnosti ob jubileju v katedrali sv. Katerine, ki je bila župnijska cerkev katoličanov latinskega obreda. Veličastno cerkev so dokončali leta 1850, gradil jo je arhitekt, frančiškan p. Sera-fino Abaceno.
Vanjo so se k nedeljski jutranji maši ob 6. uri zatekale naše služkinje, da bi s svojimi glasovi obogatile znameniti ženski zbor sestre Beate Gomišček.
Petje, molitev, pridiga vse se je odvijalo v slovenskem jeziku. Tokrat smo v evharističnem slavju, ki mu je predsedoval apostolski nuncij rnsgr.
Michael Louis Fitzgerald (irskega rodu), slišali poleg
pismom zahvalil šolskim sestram, da so ob pomoči Aleksandrinkam ohranjale tudi slovensko besedo in kulturo. Poleg slovenskega veleposlanika v Egiptu Boruta Mahniča sta se svečanosti udeležili tudi podžupanja novogoriške občine Darinka Kozinc in kustosinja Goriškega muzeja Inge Brezigar.
Več kot stoletna prisotnost našega človeka v Egiptu prehaja v pozabo; potem ko so po revoluciji 1. 1956 domačini prevzeli oblast, je večina Evropejcev, tudi Aleksandrink, odšla iz dežele. Tudi otroci tistih maloštevilnih
la od Aleksandrije, ko ne bi stopila v novo, veličastno Bi-bliotheco Alexsandrino, ki je postala pravcati magnet za turiste. To je največja in najmodernejša knjižnica na svetu; številne kolekcije lahko sprejmejo do osem milijonov knjig, doslej so jih zbrali 1.500.000. Med njimi je sedaj tudi prva slovenska knjiga Aleksandrinke iz druge izdaje Goriške Mohorjeve družbe.
Na latinskem pokopališču, ki bi ga lahko imenovali Društvo narodov, počivajo mnogi naši rojaki, tudi šolske sestre imajo svoj skupni zadnji dom. Toda
Veličastno evharistično slavje je v katedrali sv. Katerine v Aleksandriji vodil apostolski nuncij v Egiptu msgr. Michael Lous Fitzgerald.
Zavetišče Franceta Jožefa v Aleksandriji. Šolske sestre s slovenskimi otroki pred letam 1914.