' fi tov. 67»
JSi, ,;»M«WWIW -J'
Trst, v soboto 8. marca 1913

iZHAJA VSAK DAN ftfli iS rstle^fc in prszn&Ib 5-, penesfeljklt rt 9. zfsrtral ?«amf£ne fitcr. se prodajajo po 3 nvč. (6 stok) v maogft tt&aucmrnah t Trstu ia okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, ?Wlojni, Sežani, Nabrežtini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovca*, Dornbergu itd. Za»tarele iter. po 5 nvč. (10 sto4.)
se računajo ma milimetre t iirokos« 1 CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 *t na. Mtartnioe, zahvale, poslanice, oglasi denarnih aavodov m is n. na. Za oelase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka aMjdjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 sto t. beseda, aaj-mmj pa 40 sto t. Oglase sprejema Inseratui oddelek uprave Jžtlfnosti". — Pladnje se izkljnčno le upravi „Edinosti«.
Plati J Ivo in tožljivs « Trstu.

Tečaj XXXVIII.
iiSASA
Glasilo
NAROČNINA
Al »jO i-*C K, pol leta 12 K, 3 ne»tc« 3 K; «a * ^ifoa 4opoolane naročnine, »• uprava ae
m a*4«jjafca bu««j» jkd£so«tt- ma*/ » s *«to	Km m, m u«a kim s-eo,
Tri Soptsi naj ae potikajo na uredaiitve biste. HmLumkr
•• » «»rsia«a), h rakapld M M vru^a Swn^J»a^eg|Me in rekiaaaae^e Je pett$atf a* «ynv e ti*-UREDNIŠTVO t a*M Muli yuM 2t (Baredtt Im k [ ta odgovorni urednik ftTKVAH MlOi. LttffeK
Mednarodni politični položaj.
Bolgarska ne odneha. — Rusija nezaupljiva.
DUNAJ 7. (Izv.) Naziranje o splošnem mednarodnem političnem položaju Je postalo danes v diplomatlčnih in političnih krogih zopet precej pesimistično.
Iz Sofije prihajajo namreč vesti, da Bolgarska pod nobenim pogojem ne misli privoliti v rumunske kompenzačne zahteve, na drugi strani pa Turčija še vedno nI točno Izjavila, da misli odstopiti Drlnopolje.
V	teh okolnostih je zelo dvomljivo, da bi se posredovanje velevlasti glede ob-■ovitve mirovnih pogajanj posrečilo in velevlasti m ne bo preostalo drugega nego počakati na padec Drinopolja, po katerem se bo Turčija morala udatir kajti balkanska zveza bo potem Turčijo z mečem v roki naravnost prisilila k miru. Seveda bodo balkanski zavezniki po padcu Drinopolja zelo poostrili svoje mirovne pogoje.
Kar se tiče bolgarsko-rumunskega konflikta, se vrše sedaj med velevlastmi pogajanja, kje naj se vrši posredovalna akcija med obema državama. Rumunska predlaga Petrograd in je skoro gotovo, da bodo velevlasti ta predlog tudi akceptirale.
V	rusko avstrijskem sporu je ostalo vse pri starem. A kakor se zatrjuje, je tudi t. zv. delna demobilizacija zelo dvomljiva In poučeni krogi govore, da trajajo vse težkoče političnega in vojaškega značaja naprej, ker je postala Rusija radi trdo vratnostl avstrijskih krogov z ozlrom na vojaške priprave ob srbski meji, zelo pozorna In skrajno nezaupljiva. Vsekakor je jasno, da glede avstrijsko ruskih odnošajev nI treba gojiti prevelikega optimizma.
Kapitulacija Janjine.
33.000 vjetnikov. Velikanski bojni plen.
ATENE 7. (Kor.) Na včerajšnji seji grške poslanske zbornice je ministrski pred sednik Venizelos, med velikanskim navdušenjem poslancev in galerije, preč!tal brzojavko prestolonaslednika Konstantina o sijajni zmagi grške armade pred janjino. Tekom seje je prišlo še nadaljnje poročilo prestolonaslednika o protokolu, sklenjenim z Essad pašo glede kapitulacije trdnjave.
Ves turški generalni šfab, vsi oficirji in cela posadka, skupno 33.000 mož, se smatralo ket vojni vjetniki. Vse utrdbe z muni-cljskimi zalogami, topovi, zastave in ves vojni materijal je padel x grške roke.
Ko je Venizelos prečita! zadnjo brzojavko, so se priglasili k besedi tudi vsi voditelji opozicije, da čestitajo prestolonasledniku in armadi na sijajni zmagi in istočasno opozore vlado, naj energično brani pravice grškega naroda v vseh onih provincah, kjer so Grki v pretežni večini.
Venizelos je konečno odposlal prestolonasledniku v imenu zbornice brzojavno čestitko, kjer izreka njemu in armadi najiskrenejšo zahvalo celega grškega naroda.
Po seji so se podali vsi ministri, vsi poslanci — tudi opozicijonalni — spremljani od nepregledne množice ljudstva, v katedralo, da se udeleže zahvalne daritve.
| Zvečer je bilo mesto slavnostno raz-, svetljeno.
1 LONDON 7. (Izv.) Padec Janjine bo | imel vsekakor velik vpliv na mirovna pogajanja s Turčijo, posebno na določitev al-> banskih mej. Albanski delegat v Londonu, ' Mahmud bej Romlca, se je izrazil, da bo zavzetje Janjine brez dvoma kompliciralo rešitev albanskega vprašanja. Seveda se Albanci v nobenem slučaju ne odreko posesti Janjine, ki tvori ključ za južno Albanijo.
V	janjinskem okraju prebivajo izključno sami Albanci in če velevlasti ugode grškim željam, pride gotovo do dolgotrajnega boja med Grki in Albanci. Poleg tega je čisto gotovo, da pridejo Orki konečno še z Va-lono na vrsto, ki je sedež albanske vlade.
V	vsakem slučaju pa imajo Albanci veliko zaupanje v velesile in so trdno prepričani, da se bodo izognili vsaki taki rešitvi albanskega delimitačnega vprašanja, ki bi povzročila prejalislej krvavo vojno med Grško in Albanijo.
Mesto Pirej postavi prestolonasledniku spomenik.
ATENE 7. (Kor.) Mesto Pire) je sklenilo postaviti prestolonasledniku Konstantinu, velik spomenik, da ovekoveči njegovo zmago pred Janjino.
Bolgarsko-rumunskl konflikt.
BUKAREŠT 7. (Kor.) Sedaj se vrše glede spornih vprašanj med Bolgarsko in Rumunsko posvetovanja velevlasti, kje naj se vrše pogajanja. Kakor znano, predlaga rumunska vlada Petrograd. Ko pade odločitev v tem vprašanju, se prične takoj stvarna razprava o spornih vprašanjih.
Mirovno vpraSanje. — Demisija velikega vezirja?
CARIGRAD 7. (Izv.) Včeraj se je tu trdovratno vzdrževala vest, da je veliki vezir Mahmud Šefket paša izrazil željo po odstopu. Vesti se sicer niso potrdile, vendar pa se je snoči govorilo, da je veliki vezir odstopil od svojega namena le na izrecno prošnjo vplivnih mladoturških vodilnih krogov.
CARIGRAD 7. (Izv.) Vladni krogi priznavajo sedaj že javno, da pride v kratkem do obnovitve mirovnih pogajanj. Predpoga-janja so se za Turčijo dobro pričela in je upati, da bodo zavezniki bolj popustljivi ko prej. „Isham* prihaja do zaključka, da je sklenitev miru nedvomno zelo blizu in da bo tudi vprašanje vojne odškodnine zelo lahko rešiti.
Angle-ki kralj sprejel Hakki pašo.
LONDON 7. (Kor.) Kralj Jurij je danes sprejel Hakki pašo, katerega je predstavil zunanji minister sir Grey.
DRŽAVNI ZBOR.
Poslanska zbornica.
Biankinijev govor. — Centralna zadružna blagajna. — Zveza slovanskih narodnih železničarjev pri Forsterju.
DUNAJ 7. (Izv.) Po nedokončani debati o predlogih glede zapiranja trgovin, je zbornica odšla danes na velikonočne počitnice in se sestane zopet najbrže dne 8. aprila.
Vlada se je na vse mogoče načine trudila preprečiti nadaljevanje zasedanja, ker se je bala, da bi po kakem srečnem na-
PODLISTEK.
AKTA.
Zgodovinski roman iz Neronovih časov Spisal Aleksander D umu s. — Prevel F. P.
„Da, jaz učim besedo, ki izveličuje, in ■e one, ki osvaja, je odgovoril Pavel smehljaje. „Nisem prišel pripovedovat ljudem, da so sužnji, marveč, da so svobodni."
„Ne razumem tega, in vendarle govoriš moj materini jezik, kakor da bi bil Grk."
»Bival sera šest mesecev v Atenah in pol leta v Korintu."
„V Korintu," je zamrmrala deklica in si je zakrila z rokama obraz, „ali je že dolgo odtega ?"
„Že pet let."
„In kaj si počenjal v Korintu ?*
„V tednu sem izdeloval šotore za vojake mornarje in popotnike, kajti nisem kotel nadlegovati plemenitega gostitelja, ki me je bil vzel pod streho. Ob sobotah sem učil po sinagogah, priporočal sem ženskam ponižnost in moškim strpljivost, a vsem skupaj evangelske čednosti."
ključju konečno vendarle prišel zunanji mednarodni politični položaj v razpravo.
Na današnji razpravi je vzbujal posebno pozornost govor poslanca Blankinlja, k je ostro nastopil proti albanski komediji v Trstu in v svojih izvajanjih povdarll, da je politika monarhije proti Jugoslovanom danes taka, da bi st Jugoslovani skoraj želeli, da bi bile njih dežele pred začetkom balkanske j vojne turške province ker bi na ta način po sijajnih zmagah balkanskih zaveznikov dobili — svobodo.
Tudi odseki so danes pridno delali.
Finančni odsek Je dokončal razpravo o predkazih in bo na|brže že v torek končal z vsem svojim delom, nakar pridejo predloge v plenum zbornice.
Interesantna je bila debata v pododseku narodno-gospodarskega odseka, kjer se porajalo vedno večja nasprotstva proti ustanovitvi centralne zadružne blagajne, katero groze Čehi in Poljaki strmoglaviti.
Zbornica je odšla na počitnice, a finančni odsek bo zboroval še par dni.
Zelo ugoden utis v parlamentarnih krogih je napravilo dejstvo, da so poljsko-rusinska pogajanja dospela skoro do sporazuma in da je gališka deželna volilna reforma in ž njo vred vsaj provizorična sprava med Rusini in Poljaki zasigurana. 17. t. m. se sestane gališki deželni volilno-rtformni odsek, IS. t. m. pa tudi že gališki deželni zbor, ki bo skušal rešiti volilno reformo še pred Veliko nočjo.
Če bo vlada v velikonočni pavzi sklicala deželne zbore na kratko zasedanje, še ni gotovo.
Poslanska zbornica je na svoji današnji seji izročila kroŠnjarsko predlogo obrtnemu odseku, nakar je pričela s prvim čitanjem predloge glede zapiranja trgovin.
Razprava ni bila končana. Tekom debate je poslanec Hellinger najodločnejŠe protestiral proti včerajšnji izjavi grofa Tisza v ogrski zbornici, da se splošna volilna reforma ni obnesla. Konstatiral je med odobravanjem cele zbornice, da |e pravcati škandal, da se človek, kakor Tisza, tako sramotno izraža o ljudski zbornici in pozval predsednika, naj protestira proti izvajanjem grofa Tisze.
Koncem seje je predsednik želel vsem poslancem vesele praznike in sejo zaključil.
Prihodnja seja se naznani pismenim potom.
Tekom debate o krošnjarski predlogi, ki je izročena obrtnemu odseku *se je posl. Biankini pečal s pogubnimi posledicami izrednik vojaških odredb za Dalmacijo. Dalmatinski poslanci protestirajo najenergič-neJŠe proti temu, da bi se demobilazacija izvršila samo na severu. Biankini je v svojem govoru tudi ostro kritiziral protlslovan-ske manifestacije albanskega kongresa in izjavil: Naši diplomati daruje|o Albancem avtonomijo v času, ko so Hrvate oropali zadnje sledi avtonomije.
DUNAJ 7. (Izv.) Včeraj in danes so se vršila posvetovanja Zveze narodnih železni-čarsklh organizacij, katerih so se udeležili tudi slovenski delegati Vodstvo Zveze seje podalo danes k železniškemu ministru For-steriu in ga prosilo, da natančno raztolmači stališče vlade glede znanih železničarskih zahtev, katerim dosedaj še ni usreženo.
„Da, da, sedaj se spominjam, da sem že čula govoriti o tebi," je odvrnila Akta; „ali nisi stanoval poleg židovske molilnice pri nekem plemenitem starcu z imenom Tit Just ?"
„Ali si ga poznala ?" je vskliknil Pavel živahno.
„Bil je prijatelj mojega očeta," je odgovorila Akta.
„La, da, sedaj sem se domislila. Židje so te obrekovali in so te odveli k Galijonu, Senekovemu bratu, ahajskemu namestniku. Ko si Šel mimo naše hiše, me (e moj oče sprovedel k vratom in je dejal: Glej, hčerka moja, ta |e pravičnik P
„In kdo je tvoj oče? Kako ti je ime?"
„Moj oče je AmikleJ, meni je ime Akta."
„Da, da, tudi jaz se spominjam; to ime mi ni neznano. Toda Čemu si zapustila očeta, domovino ? Kako to, da sem te našel zapuščeno, skoraj napol mrtvo tam na obrežju ? Povej mi vse, otrok moj I Če nimaš več domovine, ti ponudim drugo; če nimaš več cčeta, ti ga nadomestim."
„Oh, nikoli si ne bi upala pripovedovati svoje povesti."
„Ali Je tako strašna?"
„Ob, še predno bi povedala polovico, bi umrla od sramu."
„No, dobro, potem je bolje, če se jaz ponižam, da se dvigneš ti; povedati ti ho-
čem, kdo sem, da mi lahko poveš, kdo si ti. Pripovedoval ti bom o vseh svojih zločinih, zato, da mi ti priznaš svoje pogreške."
„Zločinih?"
„Da, zločinih. Pokoril sem se zanje. Nebo bodi zahvaljeno, in Gospod mi je odpustil, kakor upam. Poslušaj me, otrok, kajti čula boš stvari, o katerih sedaj nimaš pojma, ki ji boš pa nekega dne razumela in se boš po njih ravnala."
In s priprostim! besedami je Pavel v ganljivem, resničnem govoru pripovedoval o svoji mladosti in o svetovnih dogodkih onega časa, o Kristusovi prikazni in o krutem preganjanju novega lzveličarja in njegovih pristašev, ne da bi bil niti z besedico olepšal svoje udeležbe na teh preganjanjih. Pridodal je še poročilo o svojem čudežnem soreobrnenju na poti v Damask, ki je iz-premenilo farizejskega, kristjanom sovražnega Savla v ponižnega, vernega Pavla.
„Odtedaj," je navdušeno nadaljeval, •gorim za novo vero, kakor sem bil prej njen smrten sovražnik. Prepotoval sem Judejo od Sidona do Arada in od gore Seir do reke Besor; prehodil sem Malo Azijo in Makedonijo, bil sem v Atenah in v Korintu; mudil sem se na Malti, izkrcal sem se v Sirakuzi, in odtu sem nadaljeval svojo pot ob slcilski obali in dospel v Puteoli, kjer sem se nahajal štirinajst dni in sem priča-
Minister se je skliceval na svo|e tozadevne izjave v zbornici. Vodstvo železničarjev je izjavilo, da s temi izjavami ni zadovoljno in je ministra še enkrat opozorilo na one odredbe, katerih izvedbo pričakuje v najkrajšem času.
Železničarji so dalje protestirali proti zmanjšanju normiranih in sistemizlranih definitivnih služb, načrt, ki vzbuja med železničarji velikansko vznemirjenje.
Forster je izjavil, da se tozadevno vrše še-Ie komisijonalne poizvedbe, vsled česar to vprašanje še ni aktualno.
Končno Je deputacija predložila še več konkretnih pritožb. Minister je obljubil, da se o vseh pritožbah natančno informira.
Po konferenci pri ministru so se železničarji zopet sešli k seji, na kateri so konstatirali, da je ministrov odgovor na njih zahteve — nezadovoljiv.
Izdelali so poseben akcijski program ca podlagi 38 milijonske resolucije poslanske zbornice z dne 18. decembra 1911, ter si uredili za nadaljno postopanje tudi poseben poslovnik.
Italijansko vseučillško vprašanje. Vlada proti Trstu kot sedežu fakultete.
DUNAJ 7. (Izv.) Korespondenca „Au-stria", ki ni samo oficljalno glasilo nemških krščanskih socijalcev, ampak tudi italijanskih parlamentarnih krogov, prinaša danes sledečo vest:
Kakor izvemo, bo referent proračunskega odseka za Italijansko fakultetno predlogo, poslanec Rosner, svoj referat v najkrajšem času izgotovil In ga izročil pisarni poslanske zbornice, tako, da pride predloga takoj oo Veliki noči v plenum zbornice.
Vlada slejkoprej odločno odklanja Trst kot sedež fakultete In je zato pričakovati, da bodo Italijanski poslanci stavili predlog, naj se določi za sedež fakultete kako provincijalno mesto v Furlanljl. Temu predlogu ne bi ugovarjali niti Nemci niti Slovenci in s tem bi bilo to težavno vprašanje rešeno.
Kooperacija goriške slovenske in italijanske ljudske stranke.
DUNAJ 7. (Izv.) Kakor izvemo, so se pogajanja med S. L. S. in Italijanskimi klerikalci glede kooperacije v goriškem deželnem zboru, ustavila. Italijani so zahtevo S. L. S. po glavarskem mestu odločno odklonili In izjavili, da se pod tem pogojem sploh ne spuščajo v nobene kompromise. Vendar je, kakor izvemo, smatrati, da pogajanja definitivno še niso razbita in da bo S. L. S za ceno kooperacije obeh strank, odstopila od svoje prvotne zahteve In prepustila italijanskim klerikalcem glavarsko mesto.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Reprezen-tantska zbornica je danes nadaljevala z razpravo o volilni reformi. — Brez debate so bili sprejeti vsi še ostali paragrafi.
Jutri se prične tretje čitanje volilne predloge. Na vrsto pridejo tudi razne druge manjše predloge.
Magnatska zbornica.
BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Magnatska zbornica ima dne 13. t. m. sejo, da se posvetuje o predlogah, katere je rešila repre-zentantska zbornica, poseono o volih! predlogi.	_
koval pisma iz Rfma, ki Stm jih dobil včeraj. Ta pisma so pisali moji bratje, ki me kličejo k sebi. Dan zmage je prišel, sam Gospod nam pripravlja pot; kajti zato, da se ljudstvo lahko nadeja odrešitve, pošilja cesarjem blaznost, da bo na ta način iz-podkopan stari svet v svojem temelju. N! zgolj slučaj, da je Previdnost dodelila Tiberiju strašljivost, Klavdiju slaboumnost, in Neronu blaznost. Taki cesarji znorijo celo bogove, h katerim molijo. Skupno padejo bogovi in cesarji, zaničevani in prokleti."
„O, moj oče, nehaj vendar, imej usmiljenje z menoj!" je vzkliknila Akta.
„Kaj imaš vendar opraviti s temi kr-voločneži?" Jo je vprašal Pavel, ves zi-čuden.
„Moj oče," je nadaljevala deklica in'si skrivala obraz z rokama, „povedal si mi svojo povest in me vprašuješ po mo|i; moja je kratka, grozna in zločinska: Jaz sem cesarjeva — ljubica."
„V tem vidim le en pogrešek, otrok moj," je odvrnil sveti apostol, ki ga Je obvladalo sočutje.
„Toda ljubim ga, ljubim ga bolj nego vse druge ljudi, bolj nego kakšnega boga v nebesih."
„Ah, ah I" je vzdihoval starček, „to je zločin."
Pokleknil je v kot in je začel Iskreno moliti.	(Dalje.)
Sfcrau II.
.EDINOST" St. «7.
V Trstr, dne 8. marca 1918.
Naj poskusijo enkrat!
»Deutsche Stimmen aus Kreia, Trlest und Kiistenland" (priloga k »Grazer Tag-blattu* od 6. marca) prihaja zopet s tisto neslano in obenem dejstvom v obraz bijočo baharijo, češ, da Avstrija sloni na Nemcih in žnjlmi da — padel A kedaj še ni ta žurnalistični smrad poskusil s konstruiranjem kakega dokaza proti Slovanom, ne da bi bil pri tem — klevetal in lagal ? 1 Še nikdar! Tako si je goriomenjena priloga k — smetišču, na katerem se valjajo znani tržaški dopisniki, prinesla tudi to - le kleveto: »Ilustrirani slovenski listi predstavljajo Avstriji junaštva srbske vojske kakor posneman|a vreden izgled. O junaštvih avstri|ske vojske, ki jej zgodovina spleta n e m i n 1 i i v i h lovor-vencev, ne vedo slovenski listi ničesar pripovedovatiu.
Kolika infamijal Vsak razsoden človek, ako nI perfiden, bo smatral kakor povsem naravno, ako sedaj, ko je srbska vo|ska v boju, govorimo ml (kakor govori ves svet) o činih te vojske! Le do svojih globin pokvarjena duša more tako samo ob sebi um-ljivo stvar izrabljati za nesramne denuncijacije. To početje pa je tem gausneje, ker se opira na najdrznejo laž. Razmerno ne ob-seza literatura nobenega druzega naroda Avstrije toliko spisov in hvalespevov o vrlinah avstrijske vojske v prošlih viharnih časih, kakor ravno slovenska. Junaštva te avstrijske vojske so pisana s slovansko krvjo, ki je v potokih pojila italijanske bojne poljane I In to v toliki meri in s tako požrtvovalnostjo In abnegacijo, da je bilo Italijanom iz dob boja za ujedinjenje Italije hrvatski vojak sinonim za avstrijskega vojaka, da niso proklinjali toliko avstrijskega, kolikor slovanskega junaka, da je odij za čine avstrijske dlp!omaci|e padal na jugoslovansko ime, dja je na nas padalo in se do danes ohranilo sovraštvo radi vseh grehov avstrijske uprave.
Pa tisto usodno, zgodovinsko znamenito, viharno leto 1848, ko se je tresla država v vseh svojih temeljih ?! Kdo Je tedaj — razun na bojnih poljanah Italije — v prvi vrsti krvavel na Ogrskem za državo In dinastijo. In proti komu ? Kdo je bil tedaj pod Jelačičevo zastavo?! In katere države vojaki so bili, ki so tedaj od druge strani prihiteli na pomoč pod generalom Paskievićem? Kje so bili tedaj tisti nemški ohran|evatelji države? A leta 1683., kdo je prišel kakor osvoboditelj In rešitelj v najhujši sili?! Mari je Jan Sobieski vodil nemško armado?
To so zgodovinska dejstva. S krvjo, prelito v potokih, je pisana zgodovina uda-nosti in zvestobe, o neizmernih žrtvah, ki so jih doprinašali slovanski narodi za to državo!
Morda pa je hotel Impertinentnež v graškem listu namiga vati, da je to sicer bi!or a — da ni več! Nikar naj ne misli, da se bomo tu trudili z odbijanjem te insinuacije. O ne 1 Vprašamo pa: in če bi bilo temu tako, kdo Je kriv na tem? Kdo poganja slovanske narode te države v obup, ker jim zistematlčno ubija nado, da bi mogli v tej državi priti do zadovoljnega, svobodnega in samosvojega narodnega življenja?! Kdo dela s svojim sovraštvom iz njih mesto zadovoljnih, nezadovoljne narode ?! Mari niso to Nemci s svojo krivič-nostjo in gospodstvaželjnostjo, ki jo izvajajo z brutalnostjo, ne poznajočo nikakega spoštovanja pred zakoni, nobene mere in nobenih ozirov — ne do pravic drugih, niti ne do interesov države ?!! Če bi kedaj res prišlo do tega, da bi med slovanskimi narodi v Avstriji zavladalo desinteresiranje za to državo: odgovarjati bodo morali za to le Nemci, ssvojo krivičao, nasilno, brutalno, civiliziranega naroda nevredno politiko.
V luči teh notorlčnlh dejstev moremo presojati tudi zaključni pasus v bahaškem in perfidnem članku nemškega lista:
„Ni težko odgovoriti na vprašanje, kateri narod v Avstriji Je poklican, da dade
Politično društvo „Edinost1
sklicuj o
tržaške okolice
za pilhodnle občinske volitve
za nedeljo, dne 16. marca 1913J
ob 10 dopoldne
v „Narodnem domu" v Trstu. DNEVNI RED:
Posvetovanje o predpripravah za Mttajofe se občinske volitve.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
bodoči usodi monarhije ugodno obliko, na kateri narod se morejo krmilarji države zanašati in mu zaupati. Nemška delavna sila, nemška zvestoba, nemška kultura so ustvarile to državo in Nemci so poklicani, da Jo ohranijo 1"
Še enkrat, kakor gori: nočemo izgubljati besed v odbijanje klevet, ki Jih vsebuje ta nemška samohvala in baharija. O ne t Pravimo marveč: napravite enkrat poskusi Čim pride prva prilika, da bo morala država braniti z orožjem svo|e interese in morda celo svojo ekzistenco, naj zahtevajo Nemci od odločilnih faktorjev, naj ne reflektirajo več na pomoč svojih slovanskih narodov, naj ne zovejo več slovanskih polkov v krvavi ples, ker ne le da Jih ne treba|o, ampak biti, kakor nezanesljiv element mogli postati celo nevarni — ker so edino Nemci poklicani v obrambo te državel Napravite vendar enkrat ta poskus, dokažite z dejanji, da le vaša moč, da Je vaša požrtvovalnost v soglasju z vašimi baharijami 11 Dajte, da bomo enkrat videli, kako pojde brez teh slovanskih izdajic. Dajte, da bomo gledali tisto srečno usodo, ki Jo vi pripravljate monarhiji 1!
Koliko stane jjuM mir?
Pred dnevi se |e raznesla vest, da hočeta Nemčija in Francija povečati svojo vojno silo. Seveda morata prej pomnožiti sredstva, da bosta mogli zmagovati velike izdatke, ki narastejo s tem. Neki italijanski oficir je podal sliko, koliko stane „ljubi mir" šestero evropskih velesil. Razmotrival je številke iz leta 1883, 1893, 1907, in 1912 ter prišel do zakl|učka, ki zgovorno pripoveduje o strašnih bremenih, ki Jih nalagajo posamezne vlade svojim narodom v oboroževalne namene. Da vzdržujejo »ravnovesje-, izdajajo drŽave naslednje milijone v lirah.
1883 1893 1907 1912 Avstro-ogrska 318 355 497 674 Nemčija	594 823 1361 1648
Italija	311 356 412 649
Rusija	894 833 1223 1920
Francija	789 889 1092 1343
Anglija	702 801 1482 1779
To pa seveda niso prave in povsem točne vsote, ki bi predočevale vso grozoto bremen evropskih držav. Vsi stroški za v vojne svrhe zgrajene železnice in dolgovi za nabavo obrambnih sredstev so namreč vkn|i-ženi v bilancah raznih ministerstev za Javna dela in finance.
Mnoge druge naprave pa so bile tudi plačane iz čisto posebnih fondov. Denimo torej, da navedene številke niso točne, vendar je gotovo, da ima omenjeni italijanski oficir prav, ko trdi, da so vojni izdatki navedenih šestih velesil za leto 1912 v znesku 8013 milijonov lir minimalno računani in prav za prav mnogo manjši, nego se v resnici.
Vojne izdatke so od leta 1883 do 1912 pomnožile posamezne države: Avstrija za 111-9%, Nemčija 227 Italija 108 6, Rusija 114 8, Francija 70 2, Anglija pa za 153 4 odstotkov.
Najbolj je torej večala svojo vojno silo Nemčlfa, kar priča, da njen kancelar ni zaman govoril, ko je rekel: Mislim, da smo glede potrebe pomnožitve vojne sile na kopnem in na morju vsi enih mislL Sam narod hoče, da bodi vsak, ki more nositi orožje, vojak. To bo stalo žrtev, a Bog nam je dal na svetu tako stališče in tako zgodovino, da le z velikimi žrtvami nastopimo svojo veliko dedščino".
Pozor volilci!
Mestni magistrat razglaša z ozirom na bodoče volitve v mestni občinski zastop tržaški sledeče:
Voliiski imeniki bodo razpoloženi na vpogled za čas Šestih tednov in sicer od torka dne 18. marca t. 1., pa do vitetega ponedeljka dne S 8. aprila t. 1. od 8 dop. do 2 pop. ob delavnikih in od 9 do 12 opoldne ob nedeljah in praznikih.
Voliiski imeniki bodo razpoloženi na vpogled:
A. Za mestne okraje:
1.	Za 1. volilni okraj, Sv. Vit: v mestnem statistično-anagrafičnem uradu ul. SS. M ar tir i št. 4.
2.	Za II. volilni okraj, Staro mesto: pri okrajnem načelniku za Staro mesto, ul. del Pozzo bianco št. 9.
3.	Za 111. volilni okraj. Novo mesto: v mestni ljudski šoli, ul. Nuova št. 25.
4.	Za IV. volilni okraj, Nova mitnica s Škorkljo: v ljudskem vrtu v čuvajevi hiši, ul Glulia št. 2.
5.	Za V. volilni okraj, Stara mitnica s Kjadinom: v ljudski knjižnici, ul. GiusepDe Parini št. 1.
6.	Za VI. volilni okraj, Sv. Jakob z Z g. Carbolo, pri okrajnem načelniku, piazza G. B. Vico. št. 8, 2. nadstropje.
B. Za okoličanske kraje:
1.	Za prvi volilni okraj, Skedenj. Sv. M. Magd. Zg. in Spod.: v občinski ljudski šoli v Skednju p. Št. 46.
2.	Za drugi volilni okraj, Vrdela, Kolo-nja, Rocol in Lon(er: v slovenski šoli pri Sv. Ivanu, p. Št 911.
3. Za tretji volilni okraj, Barkovlje, Ro-Jan, Greta, Bazovica, Bane, Gropada, Trebče, Padriče, Opčine, Prošek, Kontovelj in Sv. Križ: v občinski šoli v Rojanu, v hiši št. 1 na Greti in ▼ občinski šoli na Opčinah p. it 483.
Reklamacije Iproti volilskim imenikom, ki se morajo podati v teku določenih šestih tednov, za sprejem volilnih upravičencev, izbris onih, ki nimajo volilne pravice, za premestitev volilcev v druge volilne razrede ali volilne okraje, končno za popravke in dostavke k nenatančnim ali nepopolnim imenom, se morejo vložiti posebej za vsak s I u č a j, ustmeno tamkaj, kjer so razpoloženi imeniki na vpogled, ali pa pismeno pri mestnem magistratu (vložni zapisnik, mestna palača, prvo nadstropje), vedno le po v o I i I c i h dotičnih volilnih r a z r e d o v.|
Kdor misli, da ima volilno pravico po občinskem volilnem zakonu, lahko reklamira svoj vpis v voliiski imenik.
Reklamacijam proti izpustitvi volilnih upravičencev se morajo pritožiti dokazila, da imajo dotični ki volilno pravico.
Reklamacije, pri katerih se ne upoštevalo navedene določbe, se zavrnejo a li-mine; reklamacije, vložene po preteku določenega roka, to Je po 2. ari v ponedeljek, dne 28. aprila t. i., se zavrnejo kot zakasnele.
Domače vesti.
Vabilo na odborovo sejo. Gg. odbornike, odborniške namestnike in dalje vse gg. slovenske mestne svetovalce nujno vabimo oa važno odborovo sejo Polit. dr. .Edinost", ki se bo vršila v ponedeljek, 10. t. m. ob 3 popoldne, v Slovanski Čitalnici.
Gre za odločilne sklepe glede volilnih predpriprav in zato apeliram na požrtvovalnost in čustvo dolžnosti vseh vabljencev, da se točno in polnoŠtevilno udeležijo seje.
Predsednik.
Smrtna kosa. Včeraj ob 5 zjutraj Je umrl tu po mučni bolezni sodnik dr. Rudolf A b r a m. Žojira je ugasnilo mlado, nadebudno, mnogoobeta|oče življenje. Pokojniku je bilo šele 30 let. Bil Je blag, toliko svojim rojakom, kolikor v uradniških krogih zelo in splošno priljubljen mlad mož; med poslednjimi je bil visoko cenjen kakor vesten uradnik in spreten jurist. Radi svojih zmožnosti Je bil ravno pred premaknjenjem na mesto substituta državnega pravdnika. Pok. Abram Je bil član znane rodoljubne rodbine. Pokojni mu oče, ugleden trgovec, Je kakor tedanji predsednik tržaške posojilnice in hranilnice podpisal kupno pogodbo za stav-blšče „Narodnega doma". Sorodnikom izrekamo globoko sožalje, posebno pa kruto zadeti gospej materi, Emi Abramovi, ki je naravnost oboževala tega svojega jedinca, in pa gosoej sestri Nadini, soprogi učitelja Andreja Godine v Škednfu.
Pogreb se bo vršil jutri v nedeljo ob 9 predpoldne iz hiše žalosti, ulica Ghega 9.
Iz debate v mestnem svetu o sestavi porotniškega imenika je dobro tu še enkrat omeniti, da Je dr. Rfcchetti v svojem navidezno tako objektivnem govoru skušal stvar zopet tako zaviti, kakor da Je imela sodna komisija sestaviti letni imenik samo iz enega prvotnega Imenika, namreč onega predloženega od tržaškega magistrata. Dr. W i 1 f a n pa Je temu nasproti naglasii, da pri sestavi letnega imenika za tržaško poroto prihajajo v poštev prvotni imeniki napravljeni od vseh občin, spadajočih v okrožje trž. dež. sodišča. Že iz tega sledi, da razmerje med številom slovenskih in italijanskih porotnikov že v porotnih imenikih, zloženih v enega, ni moglo biti tako ugodno za Italijane, kakor se je to trdilo od italijanske strani. Da se je to razmerje potem, pri sestavi letnega imenika, še poslabšalo za Italijane, je povsem naravno, če se upošteva, dajesodna komisija po zakonu dolžna med enako k v a 1 i f i k o v a-nimi dajati prednost onim, ki zna (o več jezikov. Ostala, nejezl-kovna kvalifikacija se glasom zakona določa po razumnosti, poštenosti, pravlcoljub-nosti In značajnosti. Če Je zakon mislil na ono značajnost, pravicoljubnost, poštenost in razumnost, katere so se izkazale na rovinjski porotni klop), potem seveda imata „Piccolo" in dr. Ricchetti prav s pritožbo, da Je samo |ezikovno znanje slovenskih porotnikov odločilo v njihov prilog: ker takih moralnih kvalitet, kakor jih Je razgrnii strmeči Javnosti rovinjski pravorek, slovenski porotniki gotovo nimajo — hvala Bogu 1 Dokler pa veljajo zakoni tako, kakor jih razume zdravi in nepokvarjeni razum, je edina zakonita in pravična sestava letnega porotniškega imenika za tržaško sodišče ona, radi katere Je tržaški mestni svet zadnjič tako ponesrečeno protestiral.
Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri o vseučiliškem vprašanju Odbor tega političnega društva je v svoji zadnji seji dne 3. t. m. v Pazinu sklenil nastopno resolucijo:
Odbor političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri, priznavajoč italijanskemu kakor vsakemu drugemu narodu v Avstriji popolno pravico do vseučilišča v lastnem Jeziku,
protestuje najodločneje proti temu, da bi se izključno i^lijanski zavod brez ozira
na avtohtonno slovensko prebivalstvo ustanovil v Trstu, ali kateremkoli mestu avstro-ilirskega Primorja,
izraža bratom Slovencem v Trstu popolno solidarnost v tem vprašanja kakor tndi glede njihovih zahtev na šolskem polju v istem mestu,
zahteva od merodavnih faktorjev, da že enkrat rešijo po želji Hrvatov in n|ihovih bratov vprašanje priznavanja naukov, Izpitov in diplom na vseučilišču v Zagrebu, poživljajoč istodobno vse jugoslovanske poslance, da nastopijo v parlamentu z najostrejlnU sredstvi proti sramotnemu zavlačevanju tega za Jugoslovane življenskega vprašanja.
Nemška perfidlja. „Deutsche Stimmen" reagirajo na našo vest, kjer je bilo povedano, kako — munificentno so bili obdarjeni naši vojaki Iz one velike akcije za posladitev božičnih praznikov našim vojakom, pozvanim pod orožje. Pred vsem bodi zabeleženo, da si graš'i list ne upa tajiti dejstva, o katerem smo sporočili mi, pač pa si dovoljuje nesramno falziflkadjo s tem, da zamenjuje gori omenjeno akcijo z oni za balkanske Rdeče križe. Malo da ne pravi, da je povsem prav, da naši vojaki niso več dobili, češ: ker slovanski darovi niso šli v prilog našim vojakom ob me|l, ampak srbskemu Rdečemu križu. Falote-rija Je to. Ti akciji sia bili povsem ločeni. Slovani so vendar veljn'no obrazložili, zakaj nočejo nakloniti svcjih prispevkov turškemu Rdečemu poluraesecu. Popraviti so hoteli, kar Je zagrešil Avstrijski rdeči križ, kt je v svojem turkofiistvu mislil v prvi vrsti le na Turke! Slovanov ni vodilo torej pri tem preziranje zakonov človekoljubja. Ko pa se je začela akcija za božične praznike, so tudi slovanski listi oblavili pozive in prispevali, ne vprašujoč, kake narodnosti so vojaki, ki naj bodo obdarjeni. Pa tudi ob obdarovanju ni bilo razlike narodnosti : pri dotičnem oddelku so vsi dobili po svoj — pol štamperla. Ravno dotični faktorji, ki so vodili akcijo in tudi vojna uprava bi morala prva protestirati proti insinuvaciji, češ, da so se hoteli maščevati nad slovanskimi vojaki radi tega, kar so „zagrešili" drugi z nabiranjem za srbski Rdeči križ 1 Kajti, to bi pomenjalo nekaj, proti čemer ravno vojaške oblasti vsikdar najslovesneje protestirajo, bi pomenjalo, da se v armadi dela razlika med nemškim in slovanskim vojakom, da v vojski odločujejo narodni — politični ozirt Impertinenca, ki jo je zagrešil nemški list proti Slovanom, se obrača torej tudi proti vo;ni upravi.
O položaju v Skadru posnemljemo iz privatnega, iztihotapljenega pisma:
Splošni položa| je neizmerno žalosten. Pomanjkanje na vsem živežu je skrajno. Samo nekateri — in med temi ravno Avstrijci — še prenašajo tako, ker so se bili pravočasno poskrbeli z obilico živeža. Srečni ti! Drugi pa so pravi mučenlki. Gola laž |e torej, da v Skadru obilujejo z vsem živežem.
Dne 5. februarja je črnogorski šrapnel zadel v neko hišo v bližini glavnega hotela „Evropa", ki ga vodi neki Avstrijec, da je vsa pogorela do temelja. Istega dne je turška posadka vjela 600 Srbov In zaplenila precej živeža. Razpoloženje med albanskim prebivalstvom je skrajno sovražno Srbiji in pravijo, da ne dopuste na noben način, da bi Skadar prišel pod Črnogoro. Nikdar da ne pridejo oblegovalci v mesto. Seveda je to lagije rečeno, nego izvršeno. Če bo imela oblegovalna vojska srečo, tudi vsa albanska srditost ne bo nič koristila.
Črno na belem so dobili v .Deutsche Stimmen" od 6. marca Imenitno lekcijo oni Slovenci in Čehi, ki tako pridno zahajajo v hotel »Evropa*. Rečeni list se hudu|e, l»r je v omenjeni restavraciji dobil nekdo plačilen listek, na katerem je bila reklama za neki „vrelec". To da Je nesramna drznost v gostilni (Gastwirtschaft) ki je sedež nemškonacijonalnih društev !
Takol Sedaj vedo gospoda Slovenci in Čehi, kam znašajo svoj denar! Mi pa prepuščamo njim, da spravijo to v sklad se svojo narodno slovansko vestjo!
Brzojavni promet s Solunom in Grško. Brzojavke za Solun se sprejema do nadaljnega le na nevarnost odpoŠiljateljev. Brzo|aven promet z Grško je zopet normalen.
Iz telefonične službe. Z 10. marcem
t. I. se uvede telefonični promet med Trstom in Opatijo ter Alsodomboru. Govorilna pristojbina znaša v obeh razmerjih 3 K od vsa-cega navadnega triminutnega pogovora. Razmerje Opatija-Alsodomboru Je ome|eno na prometnomrtvi čas.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu ima svoj IV. redni občni zbor v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3 pop. v Trstu (Narodni dom). Na občni zbor, s katerim zaključuje to mlado, na strogo narodni podjagi zasnovano stanovsko društvo že četrto leto svojega obstanka, so nujno vabljeni vsi društveni člani, ki jim službene razmere količkaj dopuščajo. Tudi železniški uradniki nečlani so na občnem zboru dobre došli. Društveno vodstvo pričakuje, da člani s svojo številno udeležbo pokažejo Javnosti, da smo tu, pristojnim oblastim pa, da hočemo svojih pravic. 9. sušeč bodi v Trtn dan Jugoslovanskega železnišk. uradništva!
V Trstu, dne S. ma-ca 1913.
EDINOST" št. 67.
Štren in.
Tržaška mala kronika.
Trst, 7. marca.
PoskuSen samomor. 19Ietna Roža Pognolo Je snoči ob 9 s samomorilnim namenom izpila prilično količino karbolne kiseline. Zdravnik z zdravniške postafe ji je podelil prvo pomoč ter jo na to dal prenesti v bolnišnico. Vzrok: nesrečna l[ubezen.
Požar na parnikn. V nakladišču par-nika „Risano" je izbruhnil danes predpoldne požar, ravno ko so ukrcali vreče polne žvepla. Požar so pogasili po dveurnem napornem delu, pri katerem je pomagal vladin parnik „Audax" in pa mestni ognjegascl. Škoda je precejšnja. Parnik je opustil svojo vožnjo v Piran, kamor je bil hotel opoldne odriniti.
Iz velikomestnega močvirja. V ulici Torre blanca št. 34 je stanovala Frančiška Ćontin, rojena Fassinicb, rodom Iz Korčule, pristojna pa v Rimini. Že 56 let stara bab-niča se Je pečala z zvaditeljstvom in posel jej Je moral precej nesti, ker Je vedno izna-jemala sobe svojega stanovanja za kratek čas. Njeni klijenti so bili razuzdane!, ki so se rekrutirali iz tukajšnje „zlate mladine« in pa petlčni pervezni starci, ki ne štedijo z denarjem, če vidijo kje kako žensko, ki je tudi njihovih prav posebnih misli. Njihove družice pa so bile večinoma soproge poveljnikov Lloydovih in drugih parnikov ter ma-iinistov. Ni pa manjkalo tudi žen iz „zelo dobrih" meščanskih domov, ki so bile tako neprevidne, da so dale Continovl svoje fotografije za album, ki si ga je lahko vsakdo ogledal, ki je pač ravno — kupoval ljubezen.
Sedaj je policija zaupno zvedela o tem brlogu sramote in Je staro babo že zaprla. To bo pa zopet škandal!
Zla usoda tramvajskega kontrolorja. — Na voglu Šalite al Promontorio in ulice Lazzaretto vecchio je davi ob poldesetih zadel s pavolo težko obložen voz tvrdke Pari si ob voz cestne železnice, ki mu je bil priklopljen še eden voz. Nesreča se je zgodila, ker Je Parisijev voznik, 421etni Andrej Ambrožič vozil kar naprej v Lazzaretto, dočim neki Anton Loys, ki bi bil moral na voglu paziti, da voz ne bi nikamor zadel, očividno ni storil svoje dolžnosti. Voz je torej trčil ob tramvajski vagon, pri tem pa Je oje vrglo kontrolorja Panzero, ki je stal na ploščadi vagona, na cesto. Panzera si Je vsled padca stsi lobanjo. Ponesrečenca so takoj odpravili v bolnišnico, na mesto nesreče pa ?e došla sedna komisija. Sedaj raziskujejo, kdo je kriv: ali Loys, ali kondukter tramvaja de Luisa. Panzera je že umrl.
Izgnani renjikoli. Policijsko ravnateljstvo je poslalo domov v Italijo 31 let starega Antona Dona iz Padova. Mož je bil že tu in v Italiji kaznovan radi tatvine.
—	V svojo domovino je moral tudi odriniti 20 letni Anton Cerioni iz Jesi, ker se je tu posebno udejstvoval kot tat.
—	Brezdelni voznik Anton Altarello Je bil tako komoden, da se je dal vzdrževad od prostitutke. Policija ga je sedaj pognala preko meje.
—	Ko je prestal kazen za tatvino, je policija prisilila sedaj tudi 31 let starega pomorščaka Oiuseppa Cemania iz Torre del Greco, da je zapustil Trst.
Porotno sodišče.
Predseduje viš. dež. sod. svetnik dr. Andrić, prisednika drž. sod. svetnik bar. Farfoglia in sodnik dr. Spongia; državni pravdnik dr. Benčič; branitelja dr. Mandić dr. Robba.
Obtoženec: josid Sever, star 26 let, kolar, nekaznovan, Tržačan, in Franc M a n z e 11 f, roj. v Trstu I. 1883, pristojen v Montegranaro, trgovski uslužbenec, nekaz novan, ki sta obtožena
hudodelstva tatvine.
Izžrebani so bili sledeči porotniki: Adolf Brunner, Ivan Mankoč, Ivan Milonik, Mihael Galatti, Edvard Milossovich, Franc Kocjančič, Jakob Ercigoj, Humbert Manrin, Alojz Dugolin, Aleksander Žgur, Jernej Pin-ier in Jurij Cerne.
Ootožnica pripoveduje, kako je bil v noči dne 17. februarja in 15. junija lanskega leta izvršen vlom v trgovino s papirjem Svrdke Smolars v ul. delle Poste v Trstu. Vlomilci so vdrli v skladišče, odtam pa v trgovino, kjer so ulomili blagajno ter odnesli prvikrat 4300 K, vdrugo pa 3400 K.
V noči od 4. na 5. oktobra pa se Je zopet dogodilo enako v trgovini tvrdke Glessich, kjer so zlikovci tudi ulomili blagajno in odnesli svoto od 6000 do 7000 kron.
Način, kakor se je izvršil v obeh trgovinah ulom, je kazal popolnoma na to, da je moral biti pri tatvini udeležen človek, kt je natančno poznal razmere v obeh trgovinah. Varnostna oblast je takoj začela sumiti, da je povzročitelj vseh treh ulomov bivši -uslužbenec Smolarsove tvrdke, današnji obtoženec Franc Manzettl, ki je bil končno aretiran.
Manzettl je lani meseca septembra stopil iz službe pri Smolarsu in otvorll z J osi
pom Sevetjem trgovino s papirjem na Ac-quedottu. Sumljivo je bilo, da je Manzetti imel prav dobro založeno trgovino, dasirav-no ni imel kapitala. Ko so preiskali trgovino in skladišče, so videli, da je bilo skora| vse blago ukradeno v Smolarsovl tvrdki.
Obtoženca, zasliiaaa po preiskovalnem sodniku, sta priznala, da je bilo blago v resr'c?, ukradeno Smolarsovl tvrdki, odločno sta pa zanikala one tri ulome in tatvino deiarja, katerih tudi seda| nista obtožena, ker ni bilo dokazov za to.
Obtoženca sta hotela ustanoviti trgovino s papirjem. Manzetti je bil dolga leta uslužben pri Smolarsu in je užival popolno zaupanje tvrdke. Imel je posla z odpošiljat-vijo blaga na deželo in ga je lahko spravil na stran, kolikor ga |e hotel. Tako sta meseca avgusta in septembra 1. 1912. s Sever-jem „shranila" 10 zabo|ev in tri ali štiri zavoje raznega blaga. Blago pa je shranil Sever.
Natančna inventura dne 8. oktobra, ko |e bil Manzetti aretiran, je pokazala, da je bilo v njegovi trgovini za K 4231 13 tvrdki Smolars ukradenega blaga. Prodanega pa je bilo že za K 14176. Skupna vrednost ukra-denege blaga je tore| znašala K 4372*93.
Zasliševanje obtožencev.
Obtoženec Manzetti je bil štiri mesece v preiskovalnem zaporu, potem so ga pa izpustili. Pri razpravi je izjavil, da se ne čuti kriv, temveč da |e le nesrečen, da ga je sila pognala do tega, da si je prilastil Smo-larsovo blago. Pri Smolarsu je imel v zadnjem času po 36 K na teden in je moral s tem vzdrževati ženo otroka in starše.
Pripovedoval je, kako je blago lepo zavil, kakor zavija za odpošiljanje, ga potem zložil v zaboj, pa poslal k Severju v skladišče v ul. Skorzeria. S Severjem sta se slučajno seznanila in sklenila ustanoviti trgovino s papirjem in si ga „nabaviti" pri Smolarsu. Vse ono blago je bilo ukradeno tekom enega meseca.
Ker je tvrdka Smolars dobila nazaj vse blago, nima več škode nego 141 kron in 76 vin.
Obtoženec Sever le izjavil, da se čuti kriv. Zapeljal ga je Manzetti. Imel je 800 K denarja in ker ni bit prav zdrav, si |e hotel poiskati lažji zaslužek nego je kotarski. Seznanil se je z Manzettijem, ki mu Je svetoval, da skupaj ustanovita trgovino s papirjem. Lokal sta najela za 200 K in Manzetti se je ponudil, da preskrbi blago zastonj. In obtoženec se je dal zapeljati. Mislil pa je, da v zabojih ni več blaga, kakor kvečjemu za 50 K v vsakem. Da je vredno več, je izvedel šele pozne|e.
Za trgovino je 800 K dal Sever, 400 pa je na različen način spravil skupaj Manzetti.
Zaslišane so bile nato razne priče, med njimi solastnik tvrdke Smolars dr. Cargniel, ki je navedel, da je tvrdka doživela veliko moralno škodo.
Sodni izvedenec Josip Legan je izjavil, da znaša vrednost ukradenega blaga 43231 K 50 vin.
Sodni dvor je stavil porotnikom za vsakega obtoženca po eno glavno vprašanje, nanašajoče se na zločin tatvine, izvršen na škodo delodajalca, v družbi in na predmetih, vrednih K 4323 50.
Državni pravdnik dr. Benčič, ki je prvič nastopil ob tej priliki, je v stvarnem in mirnem govoru opozarjal na vedno večjo drznost tatov v tržaškem mestu in prosil porotnike, naj potrdijo obe vprašanji v celem obsegu, kajti sicer da se vzbudi domnevanje, da se veliki tatovi izpuščajo, mali pa obešajo.
Branitelj dr. Robba (za Manzettija) je opozarjal na revščino obtoženca in njegove družine, ki ga Je posredno In neposredno zapeljala, da je storil svoj kaznivi čin. Predlagal Je, naj porotniki obtoženca oproste, kajti
A
T
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
Dr. Rudolf flbram
c. kr. sodnik
danes ob 5. zjutraj po dolgi, in mučni bolezni, previden s svetotaj-stvi v 30. letu mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se prenesć v nedeljo, dne 9. t. m. ob 10. zjutraj iz hiše žalosti, ulica Ghega 9 v cerkev sv. Antona in za tem na pokopališče v rodbinsko rakev.
TRST, dne 7. sušca 1913.
Ema Dr. Abram. Ema Godina, sestra. Andrej Godina, svak. Nadina Godina, nečakinja.
Brez posebnega obvestila.
ALOJZIJ TflUCflR- DUTOULJE
avforizirano stavbno in kamnoseško podjetje
zapriseženi sodni izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.
i
r
MIT
I I i I I I 1
_
5
Ne kupujte sreCk na obroke drugje kot samo pri češki industrijski banki, kajti ta prvi in največji tovrstni slovanski zavod s svojo delniško glavnico 40 milijonov kron nudi v vsakem oziru absolutno varnost. Pozor na dne 1. aprila t. 1. vršeče se žrebanje turških srečk, ori katerem bo izžreban glavni dobitek 400.000 frankov. Več v današnjem oglasu.
Našim trgovcem in gostilničarjem
priporočamo zalogo vsakovrstnega sira, masla in slanine g. J. SUBAN ulica G. Vassari štv. 10.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Na Javni dražbi, ki se bo vršila danes v soboto, dne 8. t. m. od 9 do 11 dop., se bo prodajalo: omare, podnožniki, slike, miza, ura (regulator) na uteži, dve vreči bele moke št. 00, avtomobilna kočija z HP, decimalna tehtnica, ostanki usnja, leseni cveki, prodajalna miza, police.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Ulnko Skerk - trst
£ ■
v
><0
O
o •o
o
3
w
o <
c8 >
TJ o
C-
•-J
C
N<
C o P
GD
£5
09
3
flB
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likeiji v steklenicah.
Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaččiće se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem.
rženi kruh
Z Sili Z (Wiener Kornbfot)
tečen in redilen ter ostane po 8 dneh enako svež in sočen. — Ta kri,h razpošiljamo po 36 \in. kilogram.
Gradjunskn pekarno, d. d. Zagreb, Dalmatinska ul. 11.
3C2" Iščemo marljive krajevne zastopnike. "K*
r
Anton Novak, brivec
vedere št. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM!	2661
:: Nizke cene n
Gualtiero Cozzio
Pum Bu 61«t>ii1 8
1b limito 11 (aaapratt Ckfeud) Trat
PRVA brusarsfca :: DELAVNICA 3
u siekiri£ai mstor
Bogat izbor škarlj
brivnik britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezi in strojev za striženje las.
	Alojzi] Povh
	slovenski
	urar in zlatar
	V T1STU
	ulica del Rivo it. 26
	(na trga pri St. Jakoba)
400000
frankov z mesečnim vplačilom samo K 475 se zamore zadeti
dne 1.
t. 1.
z renomirano tursko državno srečko iz 1.1870. Varno naložen denar, zasigurani dobitki! Skupine srečk v različnih kombinacijah na mesečne obroke od K 3 — višje. Zahtevajte prospekte!
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
UMETNI ZOBJE
PltnAirinJ« zobov
Izdiranje zetov bre? = vsake bolečine =
Dr. J. Čtrmžk V. Tuschsr
iolu4r«Tnik konce*, zobat tekalk
_TRST —
ufloa Mit Catsrma ttev. 13, II. n.
mmr-mVmrn m ^JJ^,.!__olaiSuje in ozdravlja prsne bolezni, kašelj, katar,
^^FMMMm JiVUlC Influenco, naduho. OrtgiBalol zavoji po K 4 v vsoli lekarnah.
Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem V V ft|ikjvM	u"CD GlOrJIO
in gostilničarjem parmezan l.a po K 2-30 in naprej, kakor gorgonzola, J J \IIlin 11 ^[JI gBflrI Jt 10. ementalski, ovčji, trapistovski sir in vsakovrstne slanine. — Pnporoca se vdam VI W VHifMiif "»H
Stran IV.
„EDINOST*1 št. 67.
V Trstu, dne 8. marca 1913.
Manzetti da ni tat, temveč nesrečnež, ki se je enkrat Izporabil.
Branitelj dr. Mandič (za Severfa) Je poudarjal, da je obtoženec fanatik, ki si Je prihrani! 800 K in hotel postati čez noč trgovec in bogataš. Združil se je z Manzetti Jem in oba sta prišla na nesrečno misel, povečati svojo zalogo na škodo Smolarsove tvrdke. Ker je zastopnik oškodovane tvrdke izjavil, da je škoda poravnana do 150 K, je predlagal, naj porotniki skrčijo vrednost ukradenega blaga na znesek izpod 50 K, ali vsaj nad 50 in pod 200 K. Tako bo ugojeno družbi in zakonu in obtožencu.
Repliciral je državni pravdnik in branitelja.
Porotniki so potrdili za oba obtoženca glasno vprašanje in sicer z 8 „da" za znesek nad 50 in pod 200 K, (4 „da" znesek izpod 50 K).
Na podlagi tega pravoreka Je sodni dvor obsodil Manzettija na 10 mesecev težke Ječe, Severja pa na 6 mesecev, pri Če mer pa se odbije prestani preiskovalni zapor.
Obtoženca sta sprejela in takoj nastopila kazen.
*
* *
Danes se vrši razprava v slovenskem jeziku proti Ivanu Polancu z Vrdele zaradi zločina ponarejanja denarja. Predseduje dež. sod. svetnik dr. Stegu; branitelj dr. Mandič.
u
Slovensko gledališče".
Jutri v nedeljo zvečer se prvič uprizori na našem odru Fallova opereta
„DOLARSKA PRhMCEZINJA«
Ta slavna opereta Je brez dvoma najlepša izmed vseh modernih produkcij dunajske operetne šole in stoji umetniško visoko sad nebroj svojih sovrstnic.
Nedeljska predstava, ki bi torej bila sama na sebi dogodek, postane Še pomembnejša, ker nastopita dva mila gosta, odlična umetnika, g.
Oton Lubin, operni in operetni tenor, bivši član nar. kr. dež. gledališča v Zagrebu ter ljudske opere v Budimpešti In sedaj član narodnega gledališča v Osjeku, in g.ce
Micike Hrvojičeve od narodnega gledališča v Osjeku.
Obe imeni sta v Jugoslovanskem umetniškem svetu jako dobro znani. G. Lubin Je že pel z vspehom velike operne partije, dičita ga krasen glas in lepa šola. G.ca Hr-vojičeva je jako simpatična subretka.
Razun teh dveh milih gostov nastopijo g.ca Thalerje va, Lepuševa in g.a Dragutino-vičeva ter gg. Illčić, Dragutinovi<5, Rajner, Boleslavski.
Predstava torej — prvega reda.
Vstopnice je dobiti že sedaj pri dnevni blaga|ni v „Nar. domu". Predstava velja za abonente A.
Vsebino operete navedemo v JutiŠnJem podlistku.
Popoldne ob 3 30 poslednjikrat veleza-bavna burkasta komedija
„NAŠ DOBRI SODNIK"
Društvene vestL
Zveza Jugoslovanskih železničarjev
vabi na III. redči občni zbcr ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. t m, ob 3 popoldne v društveni dvorani v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 2, H. nadstropje v Trstu.
Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. tajnika. 3. blagajnika. 4. nadzorstva. 5. Volitev novega osrednjega odbora (§ 29 društvenih pravil) in sicer: a) predsednika; b) dveh podpredsednikov; c) dvanajstih odbornikov ; d) šestih odborniških namestnikov. 6. Volitev nadzorstva in sicer petih članov in treh namestnikov. 7. Bazni predlogi ceutrale in podružnic. 8. Slučajnosti.
Pripomba. Zborovanje delegatov se vrši isti dan in v isti dvorani, kakor občni zbjr, ob 10 dopoldne. — V pretres pridejo pri zborovanju delegatov vsi predlogi centrale in podružnic, o katerih Be bo definitivno sklepalo na občnem zboru.
Češka Beseda v Trstu priredi dane zvečer ob 8'30 v prostorih Slovanske Citale uice „Prijateljski večtr" z bogatim vspo-redom. Vstop prost. Gostje dobrodošli. — V nedeljo, dne 9. t. m. ob 5 30 zvečer ma-rijonetno gledališče za otroke. Igra se „Knez Oldfich ali veselica v Hudlicih.
Občni zbor zadruge „Združenih čevljarjev v Trstu in okolici se vrši jutri dne 9. t. m. točno ob 9 30 dopoldne v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva" ul. Tore bianca Štev. 43. z istim dnevnim redom, ki je bil že objavljen v »Edinosti*. Če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi otčni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Parketni stavci. V ponedeljek ob 7 zvečer sestanek v društvenih prostorih, ulica Sv. Frančiška 2.
Skupina postlljonov NDO sklicuje za danes v soboto, ob 9 zvečer Javen protestni shod v „Konsumnem društvu" v Rojanu.
Tesarska skupina NDO. Danes ob 7 In pol važen shod v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2.
Shod NDO v Barkovljah. „Narodna delavska organizacija" sklicuje za danes ob 2 popoldne shod barkovljanskega delavstva, ki se bo vršil v prostorih „Kons. društva" v Barkovljah. Na shod so vabljeni vsi delavci v Barkovljah, posebno pa delavci tovarne leda.
Na shodu lesnih delavcev, ki te [e vršil v četrtek, je bila izvoljena deputacija, ki bo intervenirala za skrajšanje delavnega časa lesDih težakov.
Posredovalnica dela NDO. Išče se samostojno kuharico za nemško kuhinjo, ki mora biti zmožna tudi nemškega Jezika, in delavka za snaženje prostorov.
Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč. V nedeljo dopoldne izrecna cd-borova seja.
Gostilniška zadruga članov NDO sklicuje za danes, v sobo;o, ob 8 volilni sestanek v prostorih NDO, ul. Sv. Frančiška.
Na včerajšnjem skupnem shodu Štra|-kujočih v „Delavskem domu" Je govoril v imenu NDO njen strokovni tajnik Brandner, ki Je pojasnil stališče, ki ga zavzema pri tem gibanju v NDO združeno delavstvo in s katerim so se vsi navzoči strinjali, kar je dokazalo odobravanje, ki |e sledilo govoru. Samo sodrugu Kopaču to nič ni bilo po volji. Prevel je Brandnerjev govor in resolucijo čisto napačno. Toda delavstvo le edino, in če Kopač tudi skuša kršiti solidarnost.	_
DAROVI.
V spomin pok. dr. R. Abrama daruje za žensko podružnico CMD družina Man-kočeva K 30. Denar je izročen blagajničarki.
—	Mesto venca na grob pok. dr. Rudolfa Abrama daru]e za moško CM podruž-1 niča dr. Konrad Vodušek K 20. Denar naj se inkasira pri darovatelju.
—	Za Magdalensko CMP je darovalo „Kons. društvo" na Kolonkovcu K 5. V dvorani g. Ant. Čiača pri koncertu za rdeči križ, nabral gosp. Josip Daneu K 6 62 za isto podružnico. Srčaa hvala vsem darovateljem. Denar je izročen blagajniku.
VELIKA ZALOGA
šivalnih strojev
vseh sistemov, za družine, krojače, čevljarje itd. od K 65'— dalje. Petletna g rancija. Dovoljujejo se plačila na obroke. Poseben oddelek za popravila strojev vseh sistemov, z enoletno garancijo, po nizkih cenah.
G. MURER, Trst, ul. Chiozza 13.
vv

Matija Bulic
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai buoni amici"
v Trstu, ulica Belvedere štev. 39,
točilnico vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini št. 7.
gostilno „Al buon Almissan"
v Rojanu, ul. Montorsino 3,
točilnico vina v Barkovljah
(Bovedo), ul. Perarolo št 342
(hiša Ščuka).
Toči se prvovrstno dalmatinsko f belo in opolo vino iz Omiša ter
B Mali oglasi
Odda
OD postelja mladeniču. Ulica Coroneo OtJ 1, V. n. Stegovec._
507
UjXjAA z zemljiščem v Rocolu Be proda po niolUa nizki ceni. Pojasnila ul. Chiozza 82. 475
Hridi aa meblirana soba, Bolnčna, dve postelji. UUUd OO Belvedere 12, vrata 11._491
Qnnn l#**nll proti poroštvu išče narodni trgo-OUUU Krilil Vec. Ponudbe pod „3000" inse-ratnemu oddelku ,,Edinosti*. _498
Ziltg« ta- !■ imzsb, vin špirita Hktrjtv Is razprodaja na drobno In debela
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque it. 6, Trst
(Nasproti CJafft Oantrale) V« D k izbor francoskega Šampanjca, penečih desertnih Kalija*skib in avstro - ogrskih vin. Bordeaoc Bargundez, renskih vin, Mesella in Oblasti. Base, kos jak, razna iganja ter posebni pristni tropinovec llivovec In brinjevec. Izdelki L vrate, dolli is dotičnih krajev. Vsaka naročba m takoj izvrii. Raspelima se po povzetja. Oeniki aa zahtevo la franko.
Razpredala od pol litra aaprej. te*,
Kus/a zaloga
sena, ovsa, otrobov, žita in moke
lastnik
Garlo Grego
Trst, uliea Kaffineria štv. 7
(bivše skladišče Baruch & Co) fiizke eene. Najboljša kakovost.
jftartin $&vgan 1
Izvežban korespondent,
nemškega in laškega jezika, z dovršeno tehniko, tudi z&nesljiv računovodja, ponuja na podlagi izvrstnih spričeval Bvojo službo. Prijazni dopisi inseratnemu oddelku „Edinosti" pod »Ktre pondent".	380

_oooooooooooooooOOOOOOO
oooooooooooooooooo
a
PRIPOROČLJIVE TURDKE
o o o o o o o
C
C
o	o
ooooooooooooooooooooooc o^ooooooooooooooooooooo o^oooooooooooooooooooo o
Kavarna
pri rojanskih obokih
(al Volti d I Rolano) Tel. 19-34
ima na razpolago vsakovrstne likerje tu- in inozemskih to varen, sladoled in vedno sveže pivo. Poleg tega ima vsakovrstne slovenske, italijanske, nemške, češke in madjarske Časopise in revye ter ilustracije. Dva biljarda. Postrežba tečna. Cene zmerne- Snaga zajamčena.
Mar. dal. organizacija*
Skupina tekn. zavoda Sv. Andrej NDO. Danes, v soboto, ob 5 pop. Javen s h o d v društveni dvorani, ulica Sv. Frančiška št. 2.
Žensk« skupina NDO sklicuje za nedeljo sejo točno ob 6 zvečer.
Riccardo Baldassi, It'T^
sumnega druStva") priporoča Bvojo m e s n i e o.
3 Mizarji:	—
Incin C+nlf^a mizarski mojster, Trst, ulica JUOl|l O lulici Belvedere it. 10. — Izvri^je vsakovrstna mizarska dela.	7M
Neka južnoavstrijska pivovarna išče
pisarniškega Vodjo
kateri bi bil popolnoma vešč v vseh z razpisano službo združenih poslih. — Plača po dogovoru. Ponudbe s prepisi spričeval dosedanjega službovanja, plačilnim zahtevkom in naznanilom, kdaj bi bilo prosilcu možno nastopiti službo, nai se pošljejo pod šifro »Komercialni vodja št. 506* do 20. tega meseca na Inse-ratni oddelek tega lista.
gostiuta
„Ali' Acquedotto"
▼ Trsta, ulica Aoqnedotto it. 96,
toči sama pristna domača, vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran in vedno sveže Dreherjevo pivo po najzmernejših cenah. — Na razpolago so vedno sveža mrzla in gorka jedila. Uvaže vaje geslo „ svoji k svojim", se priporoča si. občinstvu za obilen obisk vdani Josip JurkiC, lastnik.
Proti kašlju, grlobolu, katarju, hripa-vosti, upadanju glasu itd. itd.
zahtevajte vedno
mm premi
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, propovednl-kih, učiteljih itd. — Dobivajo se v škatliu-ah v Prendlnljevi lekarni v Trstu, Via Tiziano Veceliio št. 22 in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. - Škatljica stane 60 stotlnk.
Trst, ulica Glulia 86.
Priporoča cenj. občinstvu svojo na novo prevzeto In že 50 let obstoječo
trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga.
Dobiva ee Kolinsko kavo, Ilirske testenine ter rezno blago iz narodnih tovarn.
Razpošilja po pošti dnevno pakete do pet kg naprej. — Blago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE. SVOJI K SVOJIM!
i
Knjigarna in trgovina papirja
E. Stadler
Trst - Via Belvedere štv. 2*
ima veliko izbero vseh slovenskih, nemških in italijanskih romanov.
Alojzij Boik
Trst ul. Belvedere 3, Tel 342 R.VIII.
Trsotina dellkotes,
kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpošilja se tudi po pošti In dostavlja na dom.
NAJLEPŠA PRILOŽNOST! _
TVRDKA
Vittorio Plscur, Trst
opozarja vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko pošiljatev narejenih oblek za moške in dečke v najnovejših barvah
in da jih bo prodajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih še ni bilo v Trstu. — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča se, da trgovine ne zamenjate z drugimi, kar bi bilo v vašo škodo.
niSi
Novo pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.)
Prevoz mrličev na vse kraje
Zastopstvo a prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opfilne št. 170 { T. VITEZ v Nabrežlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noflhere); F. BRNETIC v Skednju.	— Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega cvetja, biserov, kovine in pc -.elana, krste 1z kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročenih jtrmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno^ na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik m upravitelj H. 6 T I B I L a.