štev. 32 Cena 15 dfn PTUJ, 14. avgusta 1959 Letnik Xll! Novico, da bosta predsednik Eisenhower m ministrski predsed- nik Hruščev zamenjala obiske, komentira svetovni tisk tudi na- prej. Trezni komentatorji opozar- jajo, da bosta neposredna stika najvišjih predstavnikov vodilnih dežel obeh blokov omilila med- narodno napetost in onemogočila kakršno koli zaostrovanje vsaj za nekaj mesecev. Razmerma ne- uspela ženevska konferenca šti- rih zunanjih ministrov, ki so jo za nedoločen čas prekinili, se je spričo novih .sovjetsko-ameriških dogovorov umaknila povsem v ozadje. Toda z napovedamimi obiski se je pričel taliti led tudi drugje. Kaže, da se bodo zaho^^ne vele- sile slednjič nekako domenile s SZ o ponovni ožitvi posebnega te- lesa v okvirte Združenih narodov ali izven njih, ki bi se ukvarjalo z razorožitvijo. Kot je znano, je SZ doslej oklanjala sodelovanje v posebni komisiji OZN, ker se ni strinjala z njeno sestavo. Kakor že večkrat doslfej, so se v Mo- skvi (v glavnem upravičeno) zbali glasovalnega stroja, ki bi utegnil preprečiti sprejem dobrih predlo- gov samo zaradi — blokovskih nasprotij. Če pa bi velesUe redno uveljavljale svoj »veto«, pa bi bilo že vnaprej onemogočeno vsakršno delo. V zvezi s tem krogi Združenih narodov poudarjajo, da bo čez do- ber mesec pričela z delom Gene- ralna skupščina OZN, ki ima v začasnem dnevnem redu vključe- nih 63 točk. Kakor lani, bo tudi letos problem razorožitve dobil primerni poudarek. Izjave štirih *jnanjih ministrov ob zaključku ženevskih razgovorov kažejo, da so velesile pr pravljene lotiti se priprav za take razgovore. Žal, se položaj na svetu ne gib- lje povsod v tej smeri. Iz laosa poročajo o težkem notranjem sta- nju, ki se utegn<> spremeniti v novo državljansko vojno. Kraljev- ske čete so, kot kaže, prekršil« določbe sporazuma o premirju med vlado in levičarskim osvo- bodilnim g.ibainjem Patet Lao, ki ima posebno močne pozicije v se- vernem predelu dežele. Vlada ob- tožuje voditelje Patet Lao, da so pod vplivom Kitajske in njene ideologije, predstavniki Patet Laoa pa — preko Pekinga in Se- vernega Vietnama — laoško vla- do, da je pod vplivom Američa- nov. Indija predlaga, naj bi obnovili komisijo za nadzorstvo nad pre- mirjem v Laosu, ki so jo sestav- ljali predstavniki Indije, Kanade in Poljske po znan.em ženevskem sporazumu o premirju v Indo- kini. Kaže, da bo ta predlog žel tudi primerno podporo. PRVI PKMMK OBČIHE PTUJ V SLIKAH Gostje in odborniki občinskega Ij udskega odbora na slavnostni seji Franc Belšak-Simon je začel pro slavo Gostje in predstavniški ter svojci borcev na triibuni' Dr. Jože Potrč govori množici Novi spomenik po odkritju Ptujska partizanska patrola preozneje nastala veluka gramoznica s prvo- vrstnim mater alom. Za graditev tovarne krepkih krmil govori vr- sta ugcdnih cika'iščin, kat grad- beni material na samem gradbi- šču, trdna podlaga za samo zgrad- bo, možnost podkletitve, možnost industrtjiskega tira, cdtočni kanal, oskrba z vodo, iizven nevamoste p>odtalne vode, primerna oddalje- nost cd središča mesta itd. S to tovarno bi tukajšnj:i pre- del okraja, fci velja kot močno ži- vinorejski predel, veliko pridobil, ima pa možnosti -v celct' izpolniti' vse obveznosti, ki bi i h postav- ljala tovrstna tovarna glede na surovinsko bazo, na njen dovo-' n odpremo p'"oizvodov v vse živino- rejslke predele naše domovine. KJE DOBITI SEME PŠENICE ZA JESENSKO SETEV Hektarski pridelek vseh rastlin, tako tudi pšenice, je v precejšnji mer: odvisen cd kakovosti seme- na. Zato kmetje stremijo k zame- njavi semena bodiisi z nakupom, zamenjavo pri sosedih, pnjateljih ali drugi'h. Takšen izbor semena trajno ni koristil proizvajalcu, ker Se v drugi in tretji razmno- žtvi seme izrodi in zmanjša pri- delek. Čeprav (mamo letos dovolj priznanega i zborne g a semena iz prve množitve, se pojavlja mne- nje pri zasebnih proizvajalcih, da bedo laihko prišli do intenzivnih sort pšenice z nakupom semena od proizvajalcev, ki so meli v ko- operacij: lepe hektarske donose. Zato želimo opK>zoriti na dolo- čila zakona o premetu s semen- skim blagom (Ur. list FLRJ, št. 27—305/54), k, določa (7., 8. n 23. člen) kazen do 50.000 din za tistega, ki prodaja ai!i zamenjuje semensko blago. Prozvajalci se- mena, in to le pr znanega, lahko prodajo seme, samo semenarnam, ne pa zasebnim proizvajalcem. Letos so bile pregledane vse pše- nice intenzivnih sort v sodelova- nju in je^ blo priznanih 130 po- sevkov, ki se bodo lahko Uipora- bili kot semensko blago za lastno uporabo n šele potem, ko bo se- me preč ščeno, razkuženo in ugo- tovljen procent kaljivosti. Ko bo vse to 1'zvedeno, bo kmetovalec, ki mu je bila pšenica pnznana kot semenska, dobil potrdilo, da lah- ko to uporabi kot semensko bla- go, vendar le za lastne pjotrebe, ne pa za prodajo. Zato opozarja- mo kmetovalce in kmetijska go- spodarstva, da smejo priznano se- mensko blago prodajati le seme- narnam, ne pa zasebnim kmeto- valcem, n tudi tiste, ki name- ravajo na ta način priti do se- menskega blaiga, da ga nabavijo le pri kmetijskih zadruigah, ne pa pri zasebnih kmetovalcih in kme- tijsrkih gcfspcdarstvih, ker so v na;3.protnem primeru lahko kazno- vani po cmenjemh členih zgcraj citiranega zakona. §c Pri rušenfu s@ |im |e vgrsznil stroD v torek, 11. avgusta t. L, do- poMne po 10. uri je v Ptuju za- tulila sirena. Hitro se je razvede- lo po mestu, da ne gre za požar, ampak za nesrečo pri rušenju dvo- riščne stavbe na Slovenskem tr- gu zraven Zadružne hranilnice. Trg je napolnila množica. Takoj so prihiteli na kraj nesreče gasilci in varnostni organi in se lotili var- nostnih ukrepov in reševanja. Počasi se pogrezajočo dvoriščno dvonadstropno stavbo zraven Za- družne hranilnice je bilo potrebno podreti, ker so se v zidovih vedno bolj videle razpoke. Zidarski polir Anton Vrabl iz Rogoznice in trije delavci, priletni Krajnc Tomaž in mlajša Franc Menoni in Brečko Ra- fael so se lotili dela in so zrušili stavbo do prvega nadstropja. Ko so se hoteli približati delu štrleče- ga južnega zidu, se je vdrl pod njimi strop z betonsko ploščo. Ru- ševine so najbolj zakopale Antona Vrabla. t^ad njim je obležala be- tonska plošča, da se je z gornjim delom telesa lahko gibal, nogi pa je imel zakopani med ruševinami. Reševalna dela so bila zelo težka, saj je kazalo^ da se bodo vsak hip podrli nagnjeni trije zidovi. Po- trebna je bila skrajna opreznost. Sam po glavi precej poškodovani Anton Vrabl je ne glede na svoj nezaviden položaj opozarjal ljudi, naj se pazijo, če se bo podrl še kateri izmed zidov. Skupini de- lavcev in gasilcev se je v pol ure posrečilo rešiti Antona Vrabla iz klešč. Bil je prepeljan v ptujsko bolnišnico zaradi poškodb na gla- vi. Njegovi trije sodelavci so pri nesreči dobili lažje pnj- škodbe. Takoj so priskočili Anto- nu Vrablu na pomoč, vendar so potem skrb zanj prevzeli reševal- ci. Ta nesreča predstavlja novo opozorilo za vsa bodoča rušenja v Ptuju, ki ima vrsto starih in pre- perelih hiš in so prezidave zelo pogoste, pa tudi rušenja. Pri ta- kih delih nikdar ni preveč oprez- nosti. Ko so ljudje na trgu zvedeli, da je zatrpani Anton Vrabl rešen in da nima prehudih poškodb, so se razšli pomirjeni in zadovoljni, da je tokrat huda nesreča žrtvam pri- zanesla. STRELSTVO v počastitev prvega . občinskega praznika občine Ptuj, je organizi- , ral občinski strelski odbor Ptuj, ob sodelovanju vseh strelskih dru- žin iz Ptuja, propagandno šport- no tekmovanje v streljanju z zračno puško na samem mestu proslave občinskega praznika v Mostju. Streljanja z zračno puško so se udeležili številni rtrelci. predvsem pa mladinci in mladinke, ki so ho- teli preizkusiti svojo strelsko spo- sobnost in doseči čim boljše rezul- tate. Strelci-funkcionarji so imeli ta dan polne roke dela. Omogočiti so hoteli ljubiteljem strelskega športa, da so pravočasno dobili tarče in naboje. Mnogi so pokazali svoje strelske izkušnje. Izstrelje- no je bilo okrog 500C nabojev in porabljeno okrog 500 novih tarč. Ko so tarče zmanjkale, so strele rabili stare rabljene tarče in ozna- čevali vanje preluknjane kroge, dokler niso zmanjkali tudi naboji. Športno streljanje v Mostju je še enkrat potrdilo, da se je strel- ,ski šport uveljavil med množica- mi, zlasti med našo mladino. Tu- di starejši strelci, zlasti borci iz NOE, so hoteli streljati in poks zati m'ajšim svoje strelske spo- sobnosti. Jespsi^?^?? setev se bliža 3. avgusta 1959 je sklicala obči- na Ptuj upravnike kmetijskih za- drug in direktorje kmetijskih go- spodarstev na razgovor, ki so se ga udeležili vsi upravniki in di- rektorji. Razgovoru so prisostvovali po- leg omenjenih še predsednik ob- čine Vogrinec Janko, podpredsed- nica Stropnikova, tajnik Rau, se- kretar OK ZKS Krajnčič, Mršek in drugi. Razprava se je tikala plana jesenske setve, prepovedi klanja in organizaciji pitanja te- let, spremembe dogonskih mest zadružnim dogonom in drugo. Glede realizaci.fe plana jesenske setve so pripravili izvlečke za ob- močja kmetijskih zadrug. Od sko- raj 3000 ha, ki bodo letos zasejani s pšenico, predvideva plan setev 1200 ha intenzivnih sort pšenice. Hektarski donosi so bili letos od 6—15 mc, pri intenz1-vnih sortah pa od 29—48, ali povprečno "3.3 mc na ha. Zadruge bi naj na- ročile potrebno seme, umetna gnojila, zaščitna sredstva* in dru- go. Večina upravnikov je že na se- ji podpisala naročilnice, drugi pa so sklenili, da se še preje posve- tujejo z zadružnim svetom in upravnim odborom. Vsekakor bo potrebno precej upornosti in do- bra organizacija pri sklepanju po- godb za kooperacijsko proizvodnjo žitaric. O prepovedi klanja in organiza- ciji pitanja telet je bila po poro- čilu zelo živahna razprava. Po 1. juliju je stopila v veljavo od- redba o prepovedi klanja telet do teže 200 kg. Na območju občine je bilo do sedaj okoli 8600 telet let- no. S prepovedjo klanja nastaja naloga organizirati pitališča, ozi- rom.a pitanje telet do 200 kg pri kmetih. Tako bo v celi občini stal- no v pitanju 1500 telet in sicer 800 na kmetijskih gospodarstvih, 700 pa pri rejcih — kmetih in v pitališčih kmetijskih zadrug. V to svrho bodo kmetijske zadruge or- ganizirale pitališča in sklepala po- godbe za pitanje pri zasebnih proizvajalcih. Sklenjeno je bilo, da se od zasebnih proizvajalcev ne bodo kupovala teleta razen de- fektnih, dokler ne bo plan pita- nja v celoti izvršena. Prav tako je bil sprejet predlog, da se od se- danjih 15 zadružnih dogonov or- ganizira v bodoče le 7 dogonskih mest, o čemer bo pravočasno ob- veščeno prebivalstvo, ko bo pred- log osvojil svet za blagovni pro- met. Večer pred 1. občinskim praznikom v Kidričevem v Kidričevem se je na pred- večer ob 1. Obč. prazniku okrog 20. ure zbrala velika množica ljudi na jasi ob zelenem gozdu med Zdravstvenim domom in Osnovno šolo. Ob plamenih kresa in strelja- nju možnorjev so odmevali zvoki partizanskih koračnic god- be na pihala DPD »Svoboda«. Preko mikrofona in ozvočenega naselja je imel krajši govor pred- sednik KO — SZDL Kidričevo tov. Polič Oton. ki je v imenu masovnih organizacij vsemu pre- bivalstvu Kidričevega ob 1. Obč. prazniku 8. avgusta iskreno če- stital. Po govoru je sledil kul- turni spored, ki g« je izvedla rftladina iz Kidričevega. Na proslavo je prišla mladina in odrasli, med njimi pa so bil; tudi najvidnejši predstavniki TGA »Boris Kidrič« in političnih ter m^asovrtih organizacij. Naselje je bilo okrašeno t za- stavam;. M. 2. Štirideset let od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ 16. avgusta 1923 — v Ljubljani v Mestnem domu vel* javen shod delavcev, železničarjev in nameščencev (sklicale ga na pobudo neodvisnih sindikatov vse strokovne organiza''ije. 15. in 16. avgusta 1936 — na Jesenicah proslava 30-letnice SMRJ (»Savez metalskih radnika Jugoslavijo«). 20. avgusta do 16. septembra 1936 — v Sloveniji velika tekstilna stavka; stavka 8500 delavcev. 20. avgusta 1944 — se prične »tekmovanje zmage«, kit ga je razpisal 10 OF. 20. avgusta 1926 — izide tednik »Enotnost«, legalno gla.slo KPJ za Slovenijo (izhaja do marca 1929). Spomenik Lackovi četi v Mostju (Nadaljevanje s 1. strani) žrtvovalnostjo, disciplino in tova- rištvom, torej z osebnim vzgle- dom so delovali komunisti mogoč- no, vzgojno na ljudske množice in tako omogočili, da se danes naša družba lahko tako hitro pre- obrazuje v socialistično družbo. Brez idejne enotnosti komunistov, ki pa temelji na notranje-partij- ski demokraciji, na svobodni kri- tiki tako navzgor kot navzdol, brez ustvarjalnosti in revolucio- narnega ognja naše ZK naši na- rodi ne bi m.ogli v mednarodni po- litiki, posebno pa še v mednarod- nem delavskem gibanju, nikoli odigrati tiste izredne vloge, ki jo danes uresničujemo. Prvi imamo na svetu program, s katerim se ne more meriti program nobene delavske partije, po svoji znan- stveni resnobi, po širini pogledov, ki upoštevajo najnovejše spre- membe na vsem svetu, po princi- pielnosti in zvestobi koristim ne samo našega ljudstva, ampak vse- ga človeštva. Da ga tudi kritizi- rajo, to je popolnoma neizogibno. Da pa kritizirajo prav stvari, za- radi katerih bi nas morali hvaliti, to je zopet zgodovinska nujnost. Naša oblast temelji neposredno na ljudski volji, zrasla je iz naporov in bojev samih ljudskih množic, z delavskim in družbenim samo- upravljanjem so nastali taki novi neposredno družbeni organi, ki ustvarjajo pogoje za počasno od- miranje mnogih funkcij državnih organov. In prav ta najvišja pri- dobitev socializma nekim vodite- ljem, ki so se navzeli birokratizma, ne gre v glavo, čeprav pomeni sa- moupravljanje največjo sprostitev ljudske in individualne iniciative. Sicer pa je že prav mnogo de- lavskih voditeljev v svetu, ki so- glasno priznavajo, da vnaša naš program čisto nove elemente v znanstveno socialistično misel. Gre pravzaprav za konkretizacijo stare marksističnoleninistične mi- sli, da se lahko razvija socializem le preko odmiranja države, pred- vsem v ekonomskih odnosih. Tri najvažnejše stvari, zaradi katerih nas kritizirajo, so samo tri strani ene in iste družbene pridobitve. Odmiranje države je le druga plat prevzemanja državnih funkcij s strani družbe in njenih organov. Proglasitev osebne sreče človeka za najvišji cilj socializma, ki se lahko uresniči šele v raz\'i- tem socializmu po ukinitvi ne sa- mo vsakega izkoriščanja in zati- ranja, ampak tudi vsake vladavi- ne človeka nad človekom, je zopet dokaz, da naš socializem uresni- čuje globoko humani cilj najple- , menitejših mislecev človeštva na- sploh. Takšna preobrazba družbe, ki uresničuje takšne ideale, je pa seveda sila težavna in zamotana stvar, to zmorejo le ljudje, ki so trdno odločeni, da bodo vztrajali, ki bodo požrtvovalni in storili vse. kar je v njih moči, da se to novo uresniči. Moralno moč pa črpamo iz vseh dosedanjih naporov in žr- tev in iz osebnih zgledov herojev našega boja za socializem. Če pri borcih narodno- osvobodilne vstaje na ptujskem področju pravilno ocenimo razme- re in čas, ko je bil fašizem vse- mogočen, ko je razpolagal z gi- gantskimi materialnimi silami, po- tem šele lahko razumemo moralno veličino vsega našega NOB, ki je uničil fašizem. Za današnji sve- tovni položaj, kjer so se materi- alne sile. s katerimi razpolagajo ka- pitalizem imperializem in birokra- tizem, še bolj narasle, je poučen odgovor tovariša Tita neki ameri- ški redakciji: »Materialna moč je nedvomno važen faktor. Ali. da- nes je še važnejši faktor moralna sila, ki vse bolj prevzema večino človeštva. Ako je materialna sila usmerjena proti težnji večine člo- veštva, bo doživela isto usodo, ki je nedavno zadela fašistično koalicijo, ne glede na ogromno materialno moč, ki jo je imela.« Zato posvečamo mi jugoslovan- ski komunisti toliko pozornosti moralno političnemu faktorju. Zato tako globoko spoštujemo spomin tistih, ki so v preteklosti rrtvovali vse za družbeni napre- dek, ter se borili za nove sociali- stične odnose med ljudmi. Novq ptujska občina, ki se vse bolj raz- vija v komuno socialističnega ti- pa. 5i je izbrala za svoj prazhik 8. avgust, kot spomin na prvi vr- hunec ljudske vstaje na tem po- dročju. S tem dejanjem hočemo počastiti borce in žrtve NOB svo- jega področja, ptedvsem pa hoče- mo, da bi ljudstvo naših krajev in še prav posebno naša mladina, črpala moralne moči iz svetlih zgledov našega NOB za izgradnjo socializma. Res je, da je naš si- stem družbenega upravljanja v pogojih družbene lastnine proiz- vajalnih sredstev že takšen, da vzpodbuja delovnega človeka k ve- čanju storilnosti, da ga torej ma- terialno tako stimulira, da ne mo- re zadovoljevati svojega osebnega in materialnega interesa, ne da bi krepil materialne baze socializma. Toda razvoj socializma ima mate- rialno spodbudo le za svojo po- dlago, socialistični odnosi med ljudmi, ali socialistični humani- zem in lik socialističnega človeka so pa nujno plod veHkih vzgojnih naporov. Višja družbena zavest nikdar ne raste sama od sebe iz večjega družbenega bogastva, am- pak iz nadaljnjega boja naše ZK za socialistične družben^ odnose. Vzemimo samo primer koopera- cije kmetov z zadrugami. Danes je splošno znano, da prinaša ko- operacija materialne koristi tako kmetu kot zadrugi. Toda ne gre samo za dvig standarda, prav ta- ko važen je za napredek moral- nopolitični pomen kooperacije ali sodelovanja. Nočemo samo blago- stanja, hočemo tudi socialistične odnošaje med ljudmi na vasi in v mestu. Tovariši, tovarišice, ko se spo- minjamo v jubilejnem letu ZKJ vseh padlih borcev, obljubljamo, da bomo uresničili to, .^a kar so dali življenje. Čestitam vsem dragim soobča- nom za prvi občinski praznik ob- čine Ptuj in želim, da bi proslava tega praznika vedno združevala vse občane v njihovih naporih za vedno lepše in kultur, življenje. Odkrivam spomenik hrabrim borcem Lackove čete in ga preda- jam na čuvanje predsedniku ob- činskega ljudskega odbora. Po govoru je dr. Jože Potrč od- kril lep, visok spomenik Lackovi četi, ki ga je prevzel v varstvo predsednik občine Janko Vogrinec, Tej slovesnosti je sledilo petje in igranje združenih pevskih zbo- rov in godb na pihala, ki so igrale koračnice že pred slovesnostjo in zjutraj po Ptuju ter spotoma v Most je. S petjem narodnih in par- tizanskih pesmi so zbori dokazali spričo desettisočgalve množice, da je njihovo petje in izbor pesmi tu- di za to slovesnost bilo dobro pri- pravljeno. Vsem predhodnim toč- kam je sledil še aeromiting Aero- klubov Maribor. Ljubljana-Lesce in Ptuj, ki je bil tudi deležen vse pozornosti ljudstva. Po končani slovesnosti in prire- ditvah, si je množica pomagala v senco in k stojnicam ter v bližnje hiše, kjer so se nekaj časa zadr- žali tudi gostje, nato pa so se od- peljali proti Ptuju, kjer so ostali do večera. V Mostju je bilo pozno v noč živahno in brez težav in ne- zgod. Raziskava terena za novogradnje v Ptuju Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS Ljubljana raz- iskuje v Ptuju na prostoru, kjer je stala svojčas stara kasarna, v Lackovi ulici, nosilnost terena. De- la vodi uslužbenec zavoda Franc Rauter. Ugotovitve zavoda so po- trebne za novo zgradbo Zadružne hranilnice v Ptuju, ki bo stala na tem terenu. Pri vrtanju so naleteli v globini 3,35 m na nek trd kovinast pred- met. Na njem so skrivili gla^o dle- ta, s katerim dvigajo iz globine vzorce materiala. Ko so prodrli skozi nasip in ostanke podrte ka- sarniške zgradbe, so naleteli na mivko in gramoz ter na talno vo- do v globini 6 m. Na tem prostoru so napravili 4 vrtine in zbrali potrebne vzorce materiala in podatke, ki bodo slu- žili zavodu za poročilo o nosilno- sti terena. Taka raziskava terena bo naprav- ljena tudi na prostoru pg skladi- šču nekdanjega »Kmetovalca«, kjer namerava graditi pekarna »Vinko Reš« novo sodobno tehnično opremljeno pekarno. PTUJ, DNE 14, AVGUSTA 1959 PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 V čitairisci Studijske knjižnice UMETNOSTNO-ZGODO VIN- SKA DFXA V DRUGIH JEZI- KIH Rusko umetnost do leta 1914 nam je prikazal Vojeslav Mole. Delo je izšlo v izdaji Slovenske Matice v Ljubljani 1. 1957. Od nemških del naj omenimo nekaj znanihi, ki jih ima čitalnica. To je predvsem Splošna umetnost- na zgodovina Alberta Kuhna. Poznan je Anton Springer s svojo knjigo »Handbuch der Kunstgeschichte« od 1895 dalje »(Leipzig). Znamenita je umet- nostna zbirka »Propylaen- Kunstgeschichte«, čitalnica ima od te serije samo tri knjige, in sicer gotiko, barok in rokoko v raznih deželah. Za zgodovino gobelinov je važna knjiga »Bildteppiche«, na- pisal jo je Schnitz Hermann. Čitalnica ima še precej umet- nostnih priročnikov v nemščini, dalje monografij o raznih zna- menitih slikarjih ter vodičev po nekaterih umetniških galerijah. Novejši deli, dostopni v čital- nici, sta »Knauers Lexikon ab- strakter Malerei« (1957) in Lexi- kon modemer Kunst (1955). V nemškem jeziku je v čitalnici še nekaj del o egipčanski, etru- ščanski in nekaterih drugih un^etnostih. V francoščini je napisana "umetniška zbirka »L'art et les artistes« (Pariz 1906 in dalje). Z modernim ameriškim slikar- stvom nas je seznanil Peyton Besneli (Modem American painting, New York 1948). Od angleških del naj omenimo samo delo »Leonardo da Vinci«, ki ga je napisal Jons This. To so samo nekatera dela s knjižnih polic čitalnice — kdor bi se zanim.al še za kakšne dru- ge publikacije iz umetnostno- zgodovinskega področja, so mu le-te dosegljive v čitalpici Stu- dijske knjižnice v poslopju, kjer je nameščen tudi Mestni muzej. Med zemljepisnimi^ deli, ki so še precej dobro zastopana v či- talnici, moramo v prvi vrsti omeniti našega priznanega stro- kovnjaka za geografijo Antona Melika. Na knjižnih policah lahko obiskovalec čitalnice najde marsikaj, kar ga utegne zani- mati bodisi kot strokovnjaka ali pa ljubitelja zemljepisne vede. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli prešteti vsa njegova dela, ki so zastopana v čitalnici Štu- dijske knjižnice. Naj navedemo predvsem njegovo »Slovenijo«, ki je začela izhajati že leta 1935 v založbi Slovenske Matice. Do- slej je izšlo pet zvezkov. Zname- nita je dalje njegova »Jugo- slavija«, 3. izdaja 1958. Sloven- ska akademjia znanosti in umet- nosti je 1. 1950 izdala njegovo knjigo »Planine v Julijskih Al- pah«. Tudi o drugih kontinentih je Melik mnogo pisal, predvsem pa so znane njegove številne raz- prave o zemljepisnih problemih Slovenije, o kraških pojavih, ljubljanskem barju in drugo. Na» zemljepisnem področju se je zelo uveljavil tudi Melikov učenec Svetozar Ilcšič s svojo »Gospo- darsko geografijo sveta«, »Ame- riko« (1952), »Afriko, Južno Azi- jo in Avstralijo« (1957). Ta nje- gova dela so dosegljiva v čital- nici, prav tako nekatere njegove razprave. Kdor bi želel dobiti zemljepisna dela Valterja Bo- hinjca, ta lahko dobi med dru- gim »Slovensko Primorje v luči turizma« (1952), »Nil in dežela Egipčanov« (1944), »Naše morje« (Nadaljevanje) (1933) in dr. Čitalnica hrani tudi več starejših zemljepisnih učbe- nikov, kakor tudi novejše izdaje (n. pr. Zgonik, Lah, Kranjec, Leban in dr.). Mladinska knjiga v Ljubljani izdaja zanimivo zbirko poto- pisov »Globus«. — Od periodič- nih publikacij sprejema čital- nica »Geografski vestnik« in »Geografski zbornik«. Tudi več starejših atlasov in zemljevidov v našem in nemškem jeziku je v čitalnici na razpolago. NEKAJ TUJIH DEL O GEOGRAFIJI Od nemških del je važna sta- rinska »Kosmografija« iz leta 1588, opremljena z lesorezi, na- pisal jo je Sebastijan Miinster, znameniti protestantski teolog in kosmograf (1489—1552) — Knjiž- ničar ti lahko postreže s števil- nimi nemškimi potopisi, ki so jih sestavili znani pisci kot Sven Hedin, Bematzik, Tichy, Helbig, Bockmann. Med poto- pisci najdemo slavno ime Ku- gyja, ki je vneto opisoval lepote naših krajev, tako n. pr. v knjigi »Die Julischen Alpen im Bilde«, 1943 ter »Funf Jahrhunderte Triglav« (1938). s krasnimi na- ravnima posnetki v bakrotisku. Med Nemci, ki so opisovali naše krajevne posebnosti, naj omeni- mo še Hermanna Wendeliia, odkritega prijatelja Jugoslova- nov in njihove zgodovinske uso-- de. Med njegovimi deli naj na- vedemo njegov potopis »Od Ma- ribora do Manastira« (1920, v nemškem jeziku). ZNAMENITI POTOPIS PAOLA SANTONINA Med potopisi je zlasti zname- nit potopisni dnevnik Paola Santonina, rojaka iz južne Um- brije. Pred kratkim je dobila čitalnica nemški prevod tega važnega vira za slovensko pre- teklost v 15. stoletju — knjiga nosi naslov: »Die Reisetage- biicher des Paolo Santonino« 1485—1487. Ta prevod iz latin- ščine je oskrbel Rudolf Egger, .izšel pa je v Celovcu 1947. Narodopisne zanimivosti v tej knjigi je obdelal Angelos Baš v Kroniki 1954. Celoten prevod pa nam je oskrbel J. Mal v »Slov. Poročevalcu« 1950 pod naslovom »Z oglejskim vizitatorjem po Slovehiji« (1485—1487). ' Poudariti moramo, da je bil Santonino vodja patriarh ove pisarne ter oče številnih otrok. Njegov dnevnik je nastal po treh vizitacijah po Koroškem, Kranj- skem in Štajerskem. V letih 1485, 1486 in 1487 je naš poto- pisec spremljal vizitacijsko ko- misijo po naših krajih. Nas zani- majo predvsem ona poglavja iz Santoninovega dnevnika, ki opi- sujejo razmere v ptujskem oko- lišu. Prilike okrog Ptuja je avtor potopisa opisal za časa 3. vizita- cije 15. maja 1487. Pri nasled- njem opisu smo se ravnali v glavnem po Malovem in Egger- jevem prevodu: Zvečer 15. maja 1487 so člani vizitacije dospeli na Ptujsko go- ro, kjer so večerjali dobre ribe. Nato so prenočili v hiši prvega kaplana Martina VVinklerja. Ma- rijina cerkev leži na precej viso- kem griču s sijajnim razgledom preko ptujske ravnine. Vidno je tudi ptujsko mesto z gradom, prav tako opaziš mesto Maribor ob zgornjem vhodu ravnine. -...JBaliS. prihodnjič) „ Mirko Podgccnik s Titovo sliko, ki jo je sam izdelal iz furnrlrja Močnejše občinske in nove potujoče knjižnice v občini Svet Svobod Maribor je pred- lagal Svetu za prcsveto pr. oibčin- skem lj>udskem cdboru Ptuj m pri drug h občinah, da bi v bodo- če dodeljevale občine subvencije knjižnic: na sedežu občme, da bi te lahko nakupova^le nove knjige in s tem obnovile zbirko knjig. S tem b; odpadla dosedanja praksa z dodeljevanjem skromnih sub- vencij vrsti knjižnic v dboini, ki pa niso dcsegle namena, ker &; knjižnice z njimi niso m^ogle mno- go pomaigati, čeprav so bile :z občmskih sredstev izplačane pre- cejšnje vsote. Ta svoj predlog je Svet Svobod Mariibor med drugim uteimelj:! tudi s pobudo, da bi centralne občinsike knjižnice organizirale potujoče knjižnice s kolekcijo po 60 do 80 knjiig, ki bi jih dostav- ljale knjižn cam na območju ob- čine na posodo za določen čas, da bi jih bralci lahko prečitaili. Po prečitani kolekcj: knjig bi knjiž- nica na sedežu občine vrnjene knjiig e piregloda'la :n jih upošte- vala pri sestavljanju novdh kolek- cij za terenske knjižnice. Taiko bi prišli bralci na obmiočju celotne ob5'ne v določenem čaišu do zbir- ke najnovejših knjig, ne da bi rrkoraila dotična knjižnica imeti z nabavo teh knjig posebne izdatke. Za tako prakso krepitve cen- tralnih knjižtiic in organiziranja potujočih knjižnic v koilekcfjah po 60 do 80 knjig govori praiksa ti- stih knjižnic v Sloveniji, ki so k tej praksi pristopile in je večina knjrg že opravila predvideno' kro- ženje med brato; po območju ce- lotne občine. V Mariiboru so mnenja, da bo taka praiksa sprejeta tudi v Ptu- ju in na območju celotne ptujske občine, za katero je znano, da ima lepo število bralcev, ki toži- jo, da nimajo več kaj č^ttati. ker so staro zbirko knjig celo že po večkrat prebrali. Svet Svobod v Mariboru po- zdravlja skrb oban v mar-bor- skem okraju za knjižnice, ki se mans;i'kje ni odraiža']a samo v do- tacijah, ampak tudi v dobri or- ganizaciji kroženja novih knjig mied bralce čim šiiršega kroga. MIRKO PODGORNIK - 70-LETNIK Mirko Podgornik, 70-letni uči- telj v pokoju, stanujoč v Ptuju, Cankarjeva ukca, rodom :z Če- povana pri Gorici, je že iz let ptujskih okrajnih razstav znan širši javnosti kot svojevrsten umetnik, iki je razstavljal več svo- jih izdelkov in bil z njim': dele- žen splošne pozornosti. Sedaj je ob svoji 70-letniiOi pre- senetil svoje znance in prijaitelje z novim deilom, s s.l'iko vrhovnega komandanta JLA tov. Tita v beli mairšalski obiek na »Galebu«. Sliko je iizdelal ;z neštetih delcev furnirja raznih barv. Izdelava siLi- ke, ki je od daleč kot oljna slilka, je zahtevala od njega precej ča- sa, mnogo več kot prejšnje slike, ki jih je delal na drug način. Med- čaisno je še bolehal, vendar ni opustil miisilii, da bi končal začeto delo, ki bi ga laže imenovaili mo- zaik kot intarzijo. NjegOTO sobo krast več slik, ki jih je izdeJai! prejšnja leta, ko je bil še aktivni učitelj, kct na primer Tr,ubar, de- ček s cigareto, Ptuj, konj, ven- dar po svoji izdelav;, ba.rvah in sencah precej zaostajajo za naj- novejšo Titovo sliiko, na katero je posebno ponosen. Razni svetlobni refleiksi so tako prepričljivo po- udarjenr.-da se gledalec mora za- čuditi, da je to vse izde:ano iz malih, različno krojenih delcev furnirja. V razgovoru s tov. Podgorni- kom Se lahko človek čudi njegovr' pedjetnostii, ob kateri nima miru in ima še pci'no načrtov, kaj vse bo še uipcdobi'! na ta svojstveni umetniški način.. Otoveslilo Splošne ambulante Zdravstve- nega doma delajo zaradi dopustov zdravnikov za polovico skrajša- nem obsegu. Zato prosimo ob- iskovalce ambulant, ki nimajo akutnih bolezni, naj odlože svoj obisk ambulant na september. Vemo, da bi marsikdo rad izbolj- šal svoje zdravstveno stanje, ki ga vznemirja že dalj časa, v svojem letnem dopustu, ker nima po njem časa čakati na sprejem pri zdravniku, vendar to vsem one- mogoča okolnost, da je delovni čas splošnih ambulant namesto 25 ur dnevno trenutno skrajšan več kot za polovico. Zdravniškega kadra je pri nas premalo, kar občutimo zlasti ob dopustih. Službujoči zdravniki mo- rajo še nadomeščati zdravnike v Majšperku, Cirkulanah, Juršincih in Podlehniku. Prosimo prizadete, da naj te te- žave upoštevajo. Ambulatita v Podlehniku ne bo poslovala do 1. septembra, ambu- lanta v Juršincih pa samo ob sre- dah. Primarij dr. Tominšek Viktor ne bo ordiniral od 16. 8. do 28. 8. 1959. Uprava Zdrav, dcma Ptuj Pridite po otroke VRNITEV OTROK IZ POČITNI- ŠKEGA DOMA V BIOGRADU NA MORJU IN S POHORJA Četrta izmena otrok iz ptujske občine, Co- reda za naslednji dan. 22.15 Plesna glas- ba. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Popevke na tekočem traku. 23.35 Anto- nin Dvorak: Godalni kvartet v F-duru, op. 96. 24.00 Zadnja poročila in za- ključek oddaje. Mestni kino Ptu| predvaja od 14. do 16. avgusta slov.-nem. barvni film »DALMA- TINSKA SVATBA« ih od 17. do 19. avgusta jugoslovanski film »CESTA, DOLGA LETO DNI«. Kino Domova predvaja 15. in 16. avgiista ame- riški film »STOTNIK IN NJEGOV JUNAK«. Kino Muretinci predvaja 15. in 16. avgusta ju- goslovanski film »POP ČIRA IN POP SPIRA«. DESTERNIK Med predzadnjimi nevihtami okrog 25. julija t. L je padala na območju krajevnega urada Desternik, zlasti v Strmou, in f>o Trnovskem vrhu toča in uničila pridelek v vinogradih do 40 %, koruze, pese in žitaric pa do 10 %. Nalivi so zopet napolnili do- lino Pesnico, ki preplavlja otavo in računajo kmetovalci, da bo letos pridelek otave glede na pogoste nalive in plohe ter po- plave malenkosten. niRKOVCI Osnovna šola v Cirkovcih je tekom minulega šolskega leta ustanovila šolsko zadrugo in iz- delala načrt dela te zadruge. Obrnila se je na občino Ptiuj, da bi ji dodelili iz sklada SLP pri- merno zemljišče v neposredni bližini šole ter primerno zgradbo za preureditev v delr»\'nico, šol- sko kuhinjo in prostbre za' go- spodinjsko gospodarski pouk. Občinski ljudski odbor je do- delil zadrugi parcelo in zgradbo v Cirkovcih. Šola namerava sedaj ob pomoči občine urediti vse po- trebno, da bodo dodeljeni ji pro- stori v zgradbi tudi izpraznjeni in da bodo preurejeni še pred za- četkom šolskega leta, ko bi naj začeli takoj služiti svojemu na- menu. Kmetfe - ,&omuEilsll (nadaljevanje) IZJAVA CVETKA PETRA O DE- LOVANJU V LJUDSKI FRONTI IN KOMUNISTIČNI PARTIJI Letake so naši tudi taki, ki jim niso bilii n'č kaj všeč. Ta.- mošn.ii orožnik: so se začeli zani- mati, kdo od navzočih bi bil lahko sumljiv. Osumljenega Dona so aretirali, nato pa še mene. V za- poru v Ptuju sem presedel 14 dni. Kaznovali so me v celem na me- sec dni zapora. MED VOJNO Z Lackom sem ostal povezan tudi po prihodu Nemcev. Avgusta 1941 sem postal član OF. Večkrat sem po Lackovem naročilu šel na javke preko Drave, večkrat pa sem peljal tudi Lacka preko Dra- ve. Kadar se je pozno vračal, je pri meni prenočeval. Leta 1941 sem Lacku izročil dve jugoslovan- ski puški in nekaj ročnih bomb. ki sem jih našel med ormovjem v naši okolici, ko so odhajali vojaki poražene jugoslovanske vojske do- mov. Julija 1942 so me" zaprli, a me izpustili že avgusta, ker sem vztrajno vse obtožbe zanikal. Ime- li pa so me vseeno črno zapisane- ga. Zato so me leta 1943 spet are- tirali. V tistem času nisem imel z OF več vezi zaradi aretacij čla- nov OF leta 1942. Šele spomladi 1944 smo na novo osnovali OF pri Markovcih. Na mojem domu so se zadrževli kurirji 14 TV postaje. Septembra 1944 so našo hišo za- radi izdaje obkolili. Kurirjev ni- so našli, aretirali pa so mojo ženo Marijo in hčerke Marijo, Julijano in Nežo. Hči Otilija je bila pri partizanih v Zagorski brigadi, sin je iz nemške vojske ušel in je bil na kurirskem centru za prevoz čez Dravo. Sodeloval sem v mnogih akcijah na nemške postojanke pri zaplem- bi orožja, obleke vermanov in razgonu vermanov in Nemcev. Ve- liko bi lahko povedal o tem. Pre- bili smo težke čase. Izgubil sem mnoge prijatelje in znance. Težak je spomin in zavest, da našega Lacka ni več med nami, našega ljudskega junaka in borca za bolj- še dni delavca in kmeta. Ob težkih izgubah smo dočakali svobodo in krenili na novo pot, ki smo jo iz- vojevali.« R. V. SODELUVKU LfiGHOVE SKUPINE ANICA JANUŠ je bila doma v Desterniku v Slovenskih goricah. Njena velika, močna postava jo je vedno spravljala v zadrego. Pr: osemnajstih letih je tehtala 75 kg m to jo je vedno jezilo. Pni hiš so bile samo tri ženske. Že ne- koliko osivela a krepka mati, nje- na dve leti starejša sestra in ona. Očeta že dolgo ni bilo. Posestvo so obdelovale same m bilo je vzorno obdelano. Ob cesti je stala njihova hiša, v njej pa vzorna čistost. Prišla so leta vojne. Prej je Anica .sodelovala v prosvetnem društvu zelo rada je igrala pri raznih igrah. Zato so jo ljudje poznai'i dadeč naokrog. Takoj po prihodu okupatorja, čepraiv še zelo mlada, je spoznala, kje je njeno mesto. Njen pcnos ji ni do- volil, da bi se hlinda pred tujici. Nikoli ni spregovorila nemške be- sede. An ca je bila 'klerikaLno vzgojena, zato z Osojniikcm, ki je živel prav tako v Desterniku, ni imela niikok stikov. Ko so osno- vaili Lackovo part zansko skupino, je neke noči Osojnik potrkaj na njeno okno. Pogumno mu je od- prla, skrbno zagrnila vsa okna in ga peljala v sobo. Zbrala se je vsa družina. Poslušali so ga vsi m vprašali: »Kako to, da si se zatekel ravno k nam, saj včasih nismo bili istega mišljenja?« Osojnk pa je odgovoril: »Zane- sem se na vas, danes moramo bil! vsi eno!« Sestanki so se ponav- ljali. Navadno je Osojnik ob ta- kih priložnostih ležal na klopi tn govoril. Misiiilli so, da bo tako bolj s/krit, če bi kdo slučajno pogle- dali skozi okno. K Januševim so prihajali tudi Reši, neka ženska iz Savinjske doline in drugi sodelav- ci OF. Žena iz Savinjske doline je poudarjala: »Danes smo vsi ^družend v bg^ba prot. okupator- ju!« Te besede so vlivale sestra- ma in materi poguma pri delu v OF. Nekoč je prišel Osojnik vpra- šat, če bi lahko pri njih s'kril ne- ko p a rt i zanko. Ostala je 14 dni. To je bila Barčka, ki je delala v ptujskem okraju. Vse tri, zlasti pa Anica so dajale hrano, nosile pošto, praile, skratka, delale so dan n noč za partizane. Ni bilo nalo- ge, ki bi j<:m bila pretežka. Nekega sobotnega jutra meseca avgusta 1942 je bila Lackova sku- pina izdana. Na vse zgodaj so se slišal; streli Do Desternika, kjer je bila vel ka večina ljudi na strani njihov h prvih partizanov, so se širile vznem rl jive vesti. »Vs; so padli!« »Žive so ujeli!« »MaJi Reš (tako so imenovali Kostjo) je bil najbolj korajžen. Bil je brez čeljusti n ene ličnice, pa je še streljal. To je junak!« S tesnobo v srcu je Anica posJu- šala te novice. Ali so res vsi pa- dli? Vsi do zadnjega? Ne, tega si n; upala misliti. Ves dan je ho- diila brez volje okrog, a srce ji je razbijailo v bojazru za njene so- delavce. PoniOČi pa je spet potr- kalo. Po prstih je skočiia odpret. na vratih je stal Osojnik, za nj m Mirko Reš. Osojnik je imel s sraj- co zavezano rano na noga, bil je bled in utrujen. S sestro sta mu spretno zavezal; rano, mu dali, oikrepčila m poslovili so se — to pot za vedno. Kmalu po zdajr Lackove parti- zanske skup ne je bilo izdano tudi njeno delo. Pridrveli so gesta- povc! iz Ptuja, zaprli njo, sestro in mater. Kdo bi mogel popisati vse grozcte, ki jih je preživela v zaproru? Njeno sesitro, sest^rmoga moža n mater, kj je v zaiponj hudo zbolela, so februarja 1943 izpijstil. Njo pa so januarja 1943 odpeljali v nac'st;rno taborišče Auischvi^ tz. Skoraj vsi jetniki so v tem taborišču zboleli zaradi gladu in rrtiraiza. Tud« Anica je zbolela na angni. Stanje se ji je sicer izboljšalo, a bila je zelo sla- ba. Ležala je na vrhu trmadetrop- ne postelje. Ko je nekoč hotela z ležišča, je omahnila na tla m si zlomila tilnik. Njeno ubogo, izmu- čeno mlado teastavljenim daleč, ne- kje pri Ohridu, sva prejšnjo sre- do začela najino potovanje. Son- ce in neusmiljeni šoferji so se zaroti! proti nama. Stoj š takole ob cesti, gledaš prot: vozečim av- tomoibilom, a vsi šoferji preizku- šajo stroje in drviijo mimo. Naj- bolj sva biia pa divja na zaosta- lega udeleženca Jadranskega rel- lyja, ki je iz praznega Rekorda še dolgo moilel »figo« ... Razveseli in preseneti naju, ko se ustavi Fiat 1400. Na žalost gre le v Ormo reči »sitrela«. medtem ko se je Gunnar bolj za- nimal za štetje m števila. Je -b 1 pač starejši in bolj gcspodarski. Po vsem svetu znana slivovka je Gerta po nekaj požirkih »zmeh- čala«, zato je želel, da bi je ne- kaj kupil za domov, da bodo še številni sorodnitki deležni njene moči. Kupila sva jo in jima jo po- klonila za spomin. Mislim pa, da bo ta spomin kmalu izhlapel, mor- da bo pri tem pomagal tudi Ger- tov bratranec, absolutni svetovni prvak v boksanju Johannson, ka- terega občuduje ves športni svet. Ko sem Gerta vprašal, kako bo pa v Stockholmu, je ponosirro odvr- nil: »On je že prvak!« Kmalu je blo naše fX>tovanje pri kraju. Težko smo se poslov It v Ljubljani in še dolgo sta prija- telja mahala. Srečna prijatelja iz daljne se- verne dežele! Ponesita s seboj VTse lepe spomine rin sence pa sli- vovko in vse p-ckažita pr-ijateljem doma! Morda se bom še kdaj vo- zil s _kaikšnim! prijaznmi. vl.iud- nimii Švedi, ki jiih bosta privabila. Iz Ljubljane do Ptuja se oride preko Maribora kaj kmalu. Že po šestih dneh sva spet videla Ptuj. tokrat z druge stranr, petem ko sva prepotovala dobrih dva tsoč kilometrov po naš« leoi domovin'. Boštjan Pire fioKomet v nedeljo. 9. avgusta 1959 je bil na rokometnem igriščiu JLA v Ptuju troboj v malem rokometu, ki so se ga udeležile dve ekipi JLA in ekipa študentov, ki je bila okrepljena z dvema igralcema ro- kometnega kluba »Drava«. V vro- či sončni pripeki je prvo mesto osvojila ekipa študentov pred JLA I. in JLA TI. JLA I : JLA II 5:5 V prvi tekmi troboja so vojaki prve ekipe igrali neodločeno ž drugo vojaško ekipo, čeprav bi zaradi boljše igre v polju zaslu- žili zmago. »Študentje« : JLA II 24:7 V drugi tekmi so ptujski šnu- dentje povsem nadigrali drugo vojaško ekipo, ki se nikakor ni mogla upirati razigranim nasprot- nikom. Rahli streli vojakov pa so ostali plen vratarja, ali pa so šli preko gola. »Študentje« : JLA I 13:13 V zadnji tekmi so utrujeni štu- dentje igrali neodločeno s prvo vojaško ekipo. Tehnično nekoliko slabši vojaki so igrali zelo po- žrtvovalno, toda večina napadov se je končala ob dobri obrambi študentov. Tako je prv^ mesto zasluženo osvojila ekioa ptujskih študentov s 3 točkami (razlika v qolih 37:20), pred JLA T 2 točki (18:13) in JLA II z 1 točko (12:29). Štu- dentje so prikazali tehnično naj- bolj dovršeno igro, vendar niso vzdržali do konca v istem temrhj zaradi velike vročine. Prva voja- ška ekioa je prikazala i.eoo in po- žrtvovalno igro. medtem ko je druna vojaška ekipa nekoliko za- ostajala. komet, šah. kegljanje in strelja- nje z zračno puško. Skupaj se je prijavilo 58 sindikalnih ekip. So- delovalo je nad 500 tekmovalcev, ki so častno zastopali svoje ko- lektive. Vsi prvaki disciplin so prejeli na občinski praznik pokale od predsednika Občinskega sindikal- nega sveta. Tekmovanje v vseh disciplinah je bilo zelo živahno, saj so si kolektivi mnogo priza- devali m se trudili, da dosežejo lepe uspehe. V posameznih disciplinah so rezultat; sledeči: V nogometu je bilo prijavljenih šest sind. ekip, ki so se borile za najboljša me- sta. Nepričakovano je osvojila prvo mesto ekipa »Gozdarjev« iz Ptuja, ki je v skupnem plasmanu nabrala največ točk. Sledila ji je dobra ekipa sind. podružnice Av^ toopreme. Strojnih delavnic, IK- LIP itd V odbojki je zmanala ekipa sind. podružnice IKLIP, ki je premagala vse nasprotnike in za- služeno osvojila prvo mesto. Najpomembnejše tekmovanje je bilo v namiznem tenisu. Tega tekmovanja se je udeležilo osem sind. ekip, ki so vse prikazale zelo dober namizni tenis. Med najboljšimi je bila ekipa »Mer- kurja«, ki je premagala vse na- sprotnike. Sledila ji je ekipa Pe- rutnine, Kovinskih delavnic itd. V rokometu je zmagala ekipa IKLI, ki je prav tako v finalu premagala vse svoje nasprotnike. Najbolj množično je bilo tek- movanje v streljanju z zračno puško, katerega tekmovanja se je udeležilo 19 sind. ekip. Vse ekipe so se borile za najboljša mesta in je bila borba zelo ostra. Na tem tekmovanju je zasedla prvo mesto ekipa železniških de- lavnic, nato Perutnina. Avtoopre- ma, Pletarna itd. V kegljanju je sodelovalo 10 moštev in je nepričakovano osvo- jila najvišje mesto ekipa »Mer- kurja«, sledi Avtoo{)remia itd. __Pa^ De!osIopjem in 2 ha zemlje pro- dam. Majerič, Desenci 3 pri De- sterniku. TRŽNE CENE NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V TOREK, 11. AVGUSTA 1959 POVRTNINA: krompir 15—18, zelje 12—15, korenček 40, peter- šilj 50—60, solata glavnata 30 do 40, solata endivija 30—40, čebula 40—50, česen 100, fižol v stročju 35t-40, fižol luščeni 40—50, ko- leraba 30, cvetača 40, pesa rdeča 40, zelje rdeče 30, ohrovt 30, pa- prika 60, paradižnik 50—60, gobe (za vlaganje) 200, gobe velike 150, 1 sričke 100, med 300. SADJE IN SADEŽI: jaibolka 30 do 50, hruške 60—80, slive 30 do 40, ringlo 50—70, breskve 60 do 100. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30, smetana 160, sir kg 40 do 90, surovo maslo 500—550. PERUTNINA IN JAJCA: kokoši 400—600, pščanci kos 400—700, jajca 14—15. Odstranitev mušnih madežev Mušne madeže odpravimo na sviilii, volni in bombažu z mlačno millnioo, ki ji dodamo malo sal- miaika aili špirita. Na kovini j('h zdrgnemo s ščetko, nam^očeno v špinit ali pa v gosto kašo ciga- retnega pepela n petroleja. Za pohištvo zmešamo škrob in vodo, da dobimo gosto kašo, z njo na- mažemo madeže in zgladimo z mehko krpo. Na senčnik h zbr- šemo mušje madeže z mehko kr- p>o, namočeno v mlačno vodo, ki smo ji dodaili malo kisa. Belfenje stanovanja Beljenje nam najboilje obnovi in razkuži stanovanje, zato je prav, če belimo vsako leto. Pohi- štvo, kolikor ga ne odnesemo iiz pr^cstcra, zavarujemo zgoraj in ob straneh s papirjem m starimi kr- pami, ki jih pripnemo z risalnimi žebljički; tako zavarujemo tudi okenske palice -in vrata, če jih ne mcremo sneti. Tla na debelo pc- tresemo z žaganjem alii p-c^rije- mo s papirjem, starimi vrečami n podobnim. Seveda zavarujemo tud: peč. Madežev beleža ni lah- ko čistiti, s pohištva jiih pa sploh težko spravimo, ker belež razjeda polituro. Beležu dodaijamo mleko, sol, gailun in tudi milo, da se do- bro sprime in se ne osiplje. Star; belež, ki se lušči, popolnoma os tr- žemo, da bo novo beljenje trajno. Poh štvo znosimo nazaj, ko je belež popolnoma suh. Če belimo poleti, sušimo s prepihom, jeseni in pomladi pa še zaikurimo. Duh po apnu preženemo, če zažgemo mailo brinja. Apnene madeže zbri- šemo še mckre, suhe pa zdrgne- mo s cunjo, po tleh tudi s krta- čo; pr; tem si pomagamo s kiso- vo vodo. Fuksije uspevajo v senci Fuksije, hvaležne okrasne rast- liine, uspevajo v senc»i dreves m poslopij, kakršne ne prenese no- bena druga rastliina. Lepo uspeva- jo povsod posamdč aH v celih vr- stah, ob poteh :n raznh mejah, v skupinah pred visokimi grmii in podobno. Ozelenijo in cvetejo več let brez posebne nege. Razmno- žimo jih najuspešneje z delje- njem. Sorte se raizločujejo po obliki in barvi 'listov ter zvetov. V vzhodni Aziji, kjer so doma, rastejo v neprosuti zemlji, v sen- ci dreves :n grmov. Pri nas jih lahko v podobni zemlji vzgojimo v trajnice. Pristnost črnine črno vino, črnina je pristna, ne umetno barvana, če to potrdi na- slednj poskus: v vino pomočite mrvico kruha, nato jo vrzite v ko- zarec, v katerem je na dnu ne- koliko čiiste vode. Če je vino umetno barvano, postane voda ta- koj vijoličasta; če pa je črnina naravna, traja četrt ure, preden se voda p>obarva. .j^ Sprejmemo v službo več mizarjev. Plača po tarifnem pravilniku. Nastap službe takoj ali vsaj do 20. avgusta 1959. Splošno mizarstvo in žaga Ptuj, Na pristanu 4 Izdaja »Ptujsk) tednik« Du-ektor Ivan Kranjci? Urejujp odbor "Td qovom irpdnik \ntoi\ Bautnan Ur»MlniStvo m uprava v Ptuju Lackova S THefon 156 Cpkovn; raf un pn Komunalni banki Maribor podružm<» i Ptuju, ^v. 604-70fi riokopi&ov a« vračamo lislt^ MariOur&ka tiskarna, Man bat. Leioa aaročauia 300 dia, polletna 250 din.