PBIMDHSKI DHEVK1K GLASILO osvobodilne fronte svobodnega tržaškega ozemlja jgtp iv - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sobota 6. novembra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 259 (1044) PARTIZANSTVO Hvi vrelec zahtev ,S*J>škega delovneg Interesi tržaškega proletariata ,f° ^ili še nikoli v zgodovini luko resno ogroženi, kakor so mem času. Nanje se je iz- tosled zahrbtni izdajalski napad v |j,J spretno zakrinkani ob-'• Predmet napada je demo-' no gibanje v celoti, kakršno * je razvilo v vrsti vojnih in vojnih let ter v boju z zuna- 'Wlt in notranjimi sovražniki. E i 'c9 komunistične partije kot ■'-jove avangarde ščitijo intere- * ^tškega proletariata partiza- * ter so se konkretno zanje bo-l' so vedno v prvih vrstah sovražnikovega ognja in efali naravnost, odločno in prašno brez vsakega omaho- j - tu slepomišenja na levo desno v sovražnikovo osišče ^sničnih borcev za svobodo, Po kateri je nemogoče ^klanjali so z njimi vsak kom-^Bl*s kot poniževalen in nevre- ht 0 Pravih uspehov in končne J^e. ker pelje njena opolz-j^8* nnino v izdajo partizanskih s tem ljudskih interesov. S so-lnikom so se spoprijeli že ,_J‘ ko je bil na višku svojih ■ ves v ognju in navdušenju Povojno gostijo, s katero bo Praz; Te Pole, noval svojo zmago. njegove drzne načrte so mu p Rdeče armade v največji Prekrižali prav partizani. vr\J: ^ u?a P*1 je ideja narodne osvo-,, ve in socialne pravičnosti, ]t . r*šitve izpod fašizma, ki ^ndstvo tlačil k tlom, izčrpate! ln vedro svobodno mi- fjj.’ ^ara v dolgih h in borbah ponošene uni-^pie. Motil jo je partizanski se-to{ ln rnotl^a jo je jasna in od-Partizanska beseda, ki je ,*ha zveiiela vselej, ko so oni pridobitve, katere je priaooMve, Katere "Vala partizanska puška. •cv*dalijevstvo je pravilno •lidi . ^rttzansko sito, zato je itiar n,ei namerilo svoj zavratni !«t0 «0; Njena moč m j opeša, 50 ji ožeti prejšnjo revolu-narnost in ostrino. Skrha naj ’tl p *>retoPi o eno z Mianijevimi Ivovimi partizani ter Cu-ta t-fvirn' bandami, z ljudmi, ki htiji( do osvoboditve uprizarjali til.e bili sokrivci streljanja "ClJ T/ rQ(Un' te to naj se izvrši na ie . co«i in svetlega imena lt partizana, tistega, ki **al to, ko je bil Mussolini- le« «b; m *orji Nitle rje v poraz šele na škodo ’ in v izključno ega proletariata, tako kot jt vidalijevstvo »ij0 1110 Pretehtalo partizansko tudi partizani, pretehtali ft l^^ttvo in njegove smotre. %gii u 50 v mmali meri pri poti Prav vidalijevci sami. 'Smo ' da s<, kje in kako. Dovolj >t(u ' navedemo samo nekaj dej- l) y. ^ad živci so stvorili čisto iki,^ne Pretepaške fašistične e' ^Uhov nastop je za las nastopu nekdanjih faši-kanditoo in upravičena je % r a Pr’Pomba, da manjka sa-e 1'ieinoi;o olje. \c S/* 'kt$n. Va^re so se proslavile v ‘svob>U Priliki konference bttnu^ne frontc- Nastopale so lem ri>,’emi z brcanjem, s kriča-’ .^amenianjem in s pr o- *,V osti 'efekt, ki so bili v modi Mussolinijevi dobi: eSia andi a Lubianan. 3j ' a ta vostra razzan. ^oJcoj ?rtt*paiMmi škvadrami so l'anje . Vldalijevci svoje spošto-^Uh 'n ljube zen do slovenske pade na demokrate, ki ne menjavajo svojih načel kot kama-leon svojo barvo. Za primer je tov. Galimberti, kateremu so skoraj izbili oko s četrt litrsko steklenico. 5) Skvadre vršijo funcije Vida-lijeve telesne straže. Ko se je odpeljal v Boljunec, so mu sledili na kamionu. Mimo teh dejstev partizani, vredni tega imena in nosilci revolucionarnih tradicij, za katere so se borili, ne pojdejo. Partizanska čast in ponos jim ne dovoljujeta. Ne dovoljujejo pa jim tudi koristi delavskega razreda in demokratičnih množic, katere oni kot neomajni borci za svobodo ne bodo izdali. Zaradi njih se bodo odločno zavzeli, da bodo kljub vsem oviram in Vidalijevim mahinacijam demokratične sile tukajšnjega področja Tržaškega ozemlja na bodočih upravnih volitvah stopile enotne na volišče. luciden! meti flehlerjem in Trvijie Uem na seji politične komisije HŽM o jjršhem vprašanja Višinski odločno zahteva prikazovanje jugoslovanskega filma Beblerjev protest podprl tudi poljski delegat - Bebler zahteva takojšnjo razpustitev komisije za Balkan, ki je le orodje anglo-ameriških intervencionistov EARIZ, 5. — Qb otvoritvi žeje politična komisije OZN je jugoslovanski delegat dr. Bebler protestiral, ker je glavni tajnik Trygve Lie prepovedal predvajanje v kinematografski dvorani OZN jugoslovanskega dokumentarnega filma o življenju grških otrok, ki so zbežali p.red monarhofašističnim terorjem. Jugoslovanska delegacija je hotela ta film prikazati drugim delegacijam v podkrepitev svoje spomenice glede Grčije. V zadnjem hipu pa je glavni tajnik ta film prepovedal. Dr. Bebler je poudaril, da je glavni tajnik s tem onemogočil objektivni prikaz dejstev glede grških otrok, in je zahteval pojasnila o tem. Predsednik je izjavil, da je incident zaključen, zato da bi ko- misija šla pre.ko tega vprašanja, sovjetski delegat Višinski pa je zahteval, naj pojasni, kako je bil incident rešen. Ker je predsednik izjavil, da ne more dati nobenega pojasnila, ker da se mora incident rešiti med jugoslovansko delegacijo in glavnim tajnikom, je Višinski odločno protestiral proti temu izgovoru in poudaril, da ima politična komisija kot eden najvažnejših organizmov glavne skupščine dolžnost dati pojasnila na izjave jugoslovanskega delegata. VISINSKI JE POUDARIL, DA JE TRYGVE LIE PREKRŠIL NAJOSNOVNEJŠA PRAVILA O SVOBODI INFORMACIJ, S TEM DA JE PREPREČIL PRIKAZANJE OBJEKTIVNIH FAKTOV V ZVEZI Z VPRAŠA- Po osvoboditvi Mandžurije ofenziva v Mongoliji in Severni Kitajski Predvideva se izpraznitev Pekinga In Tlenclna Poveljnik kuomlntan-govih čet v Mandžuriji aretiran - V Nankingu mislijo na premirje - Umik državljanov ZDA iz Kitajske - Stavka železniških uradnikov v Pekingu NANKING, 5. — Ameriški poslanik na Kitajskem je danes pozval ameriške državljane s področja Nankinga, naj se preselijo v Šanghaj. Potek operacij v severni Kitajski, je izjavil, daje slutiti, da se bodo te razširile na jug in da bodo zveze med Nankingom in morjem lahko prekinjene. Iz Šanghaja pa poroča AFP, da je tamkajšnji ameriški konzul pozval ameriške državljane, naj zapustijo tudi to mesto ter pokrajini Kiang-su in Ouei. Vrhovni poveljnik kuomintango-vih čet v Severni Kitajski general Futsoy je danes prišel v Nanking in se razgovarjal s Cankajškom, ki mu je dal vsa pooblastila, da odloča glede morebitne izpraznitve glavnih mest v Severni Kitajski, predvsem Pekinga in Tiencina. V Pekingu so aretirali bivšega vrhovnega poveljnika nacionalističnih čet v Mandžuriji generala Wei Li Huanga, ki ga smatrajo za odgovornega za poraz v Mandžuriji. Listi poročajo, da je osvobodilna vojska po zasedbi Mandžurije začela ofenzivo v Mongoliji in v Severni Kitajski. Velik napad je začela tudi blizu prestolnice pokraji. ne Jehol. Nadaljujejo se srdite borbe tudi blizu mesta Wweisui kakor tudi blizu mesta Taiyuan, prestolnice Sansija. Iz Pekinga poročajo, da je 2000 uradnikov železnice Peking—Hang. kau začelo tridnevno stavko, ker so jim odrekli povišanje plač ter razdelitev riža in premoga. Stavkajoči so se zleknili na tračnice, da preprečijo vlakom, ki prihajajo iz drugih postaj, prihod v Peking. Stavkajoči nadzorujejo v uradih ravnatelja železnic. Agencija France Presse poroča o nekontroliranih vesteh, ki baje krožijo v nankinških političnih krogih o takojšnjem premirju in pričetku pogajanj med obema strankama. Včeraj je bilo baje več kuomintan. govih osebnosti sprejetih na poslaništvu ZDA. Štirideset profesorjev z nankinške univerze je podpisalo in objavilo pismo na Cangkajška in Ob proslavi 31. obletnice oktobrske revolucije VELIKI USPEHI sovjetskega delovnega ljudstva slo venske pesmi, pa 4i dej ... 6h!ijcjJ 5*°Venskega naraščaja ob ^^kainega koncerta v kinu 0rju» j, prjjj Dijaške ma- <) „ ^«1|0 vadre, fci jim načeluje Or0anizirojo direktni na- MOSKVA, 5. — Agencija TASS je objavila danes članek iz revije «Novoje vremja«, posvečen 31. obletnici oktobrske revolucije. Po priznanju sovjetskim delavcem piše revija med drugim: «V septembru 1948 je skupna proizvodnja sovjetske industrije za več kot eno četrtino presegla povprečno raven iz 1. 1940, zadnjega leta miru, pridelek žita pa je letos dosegel predvojno raven.ii Govoreč o zunanji politiki pravi revija, da si napadalna politika sedanjih voditeljev v Veliki Britaniji in ZDA na vse načine prizadeva, da bi oblatila Sovjetsko zvezo in dokazala, da je sodelovanje z njo nemogoče. «To varanje ima za namen, da opraviči temno delovanje hujskačev na novo vojno in da napravi vtis, da je ta vojna zares neizogibna. Angleški imperialisti), zaključuje revija, «ki so prevzeli iniciativo, da bi potisnili svet v nov konflikt, prepuščajo ekspanzioni-stom iz onstian oceana vlogo izvrševalcev protiljudskih programov in ker so izgubili zaupanje v britanski imperij, ki je danes propadel, upajo y sovjetsko-ameriški konflikt, da bi tako lahko spet spravili v veljavo svoje prepadle akcije.« Sovjetski tisk obširno poroča o velikih uspehih, ki so jih dosegli delovni ljudje SZ v čast 31. obletnice oktobrske revolucije. Dnevno narašča število podjetij, ki so pred rokom izpolnila letni proizvodni načrt. Mde njimi so moskovske tovarne «Dinamo«, ki izdelujejo elek-načrt. Med njimi so moskovske tovarna «Krasnoje sormovo«, harkov-ska tovarna poljedelskih strojev «Serp i molot«, «Oktjabrnaft» v Groznovu in se mnogo drugih. Sto tisoči sovjetskih družin bodo pričakali obletnico oktobrske revolucije v novih hišah in stanovanjih. V treh četrtletjih tega leta je bilo samo v pokrajinah, ki so trpele pod okupacijo narejenih in obnovljenih dva in pol milijona kvadratnih metrov stanovanjske površine v mestih in 175 tisoč stanovanjskih poslopij na deželi. V vsej državi znaša obseg glavnih del v stanovanjski izgradnji v treh četrtletjih leta 1948 144 odstotkom napram isti dobi prejšnjega leta ; , Ko komentira te uspehe, piše «Trud» na uvodnem mestu: ((Sovjetski ljudje imajo samo to željo, da bi videli, kako njihova domovina cvete in napreduje. Uspešno uresničenje StaMnovega programa povojnega razvoja, programa rešitve glavne gospodarske naloge ZSSR — to je glavna dolžnost vsakega delovnega človeka. Naše ljudstvo se zaveda, da uspeh gospodarskega in kulturnega razvoja države zagotavlja potrebne pogoje za še hitrejše napredovanje na veliki poti prehoda od socializma v komunizem. Sovjetski ljudje, tvorci vseh materialnih vrednost, kovači ljudskega bogastva, povečavajo s svojim delom silo in moč domovine.« načri za obnova Talina TALLINN. 5. Sprejeli so načrt, ki predvideva obnovitev Tallinna v 20 letih. Estonska vlada je načrt zelo pohvalila. Gre za drugi načrt za splošno obnovitev mesta v 700 letih zgodovine Tallinna. Prvega je predložil leta 1900 finski arhitekt Kaarinen. Zaradi razmer, ki so takrat vladale v caristični Rusiji, ni bilo mogoče izvesti niti tega načrta, ki zdaleka ni bil popoln. Novi načrt za obnovo določa preko milijardo rubljev za stanovanjske hiše, in to v 20 letih. Prostor, ki je določen za stanovanjske hiše, se bo povečal za 50 odst. Peta, ulilnliiit:*i tisvohoilili/R Kijci/a PRAGA, 5. — Danes je peta obletnica osvoboditve ukrajinske predstolnice Kijeva po sovjetski vojski, kjer so sodelovali tudi češkoslovaški oddelki. Češkoslovaški minister za obrambo general Svoboda je izdal proglas, v katerem poudarja žrtve sovjetskih in češkoslovaških borcev, ki so dali življenje za osvoboditev CSR in s krvjo zapečatili trajno prijateljstvo češkoslovaškega in sovjetskega ljudstva. Mao Te Tunga za prenehanje sovražnosti in sestavo koalicijske vlade. Mn noče rešili življenja niškim sindikalistom ATENE, 5. — Radio ((Svobodna Grčija poroča, da so demokratične edinice od 16. do 22. oktobra vrgle iz boja v osmih ofenzivnih akcijah ter 18 bitkah nad 800 monarhofa-šiztlonih •.'•»jakov in častnikov ter napravile velik plen. Na raznih krajih Grčije so demokratične edinice izvedle več napadov in zavzele večje število vasi. Vojaško sodišče v Atenah je obsodilo na smrt 10 mornarjev, ki so bili obtoženi, da so pomagali par-tizanom. Tudi v Solunu je sodišče izreklo 3 smrtne obsodbe iz istih vzrokov. Včeraj so v lamiji usmrtili 9 partizanov, ki jih je bilo vojaško sodišče obsodilo na smrt. 22 angleških poslancev je poslalo grškemu kralju brzojavko z zahtevo, naj pomilosti 10 sindikalistov, ki so jih v četrtek v Atenah obsodili na smrt. V parlamentu je laburistični poslanec levega krila Sodley odločno protestiral proti tem smrtnim obsodbam. Komunistični poslanec Pi-ratin ter laburistična poslanca Zil-liacus in Hutchinson sta se pridružila protestom. Piratin je sporočil, da je telefoniral Bevinu in May-hewu, ki pa sta odklonila posredovanje. Zilliacus je izjavil, da bi bila ena sama Bevinova beseda ali pa prišepetanje iz Washingtona dovolj za rešitev teh življenj. NJI, KI JIH PREUČUJE POLITIČNA KOMISIJA. ZATO JE VISINSKI ZAHTEVAL, NAJ GLAVNI TAJNIK OMOGOČI VSEM DELEGACIJAM, DA VIDIJO TA JUGOSLOVANSKI DOKUMENTARNI FILM, DA SE TAKO OSVETLI GRŠKO VPRAŠANJE, PROTEST JUGOSLOVANSKEGA DELEGATA JE PODPRL TUDI POLJSKI DELEGAT. Britanski delegat Mac Neil je predlagal, naj se pojasnitev tega incidenta odloži na jutrišnjo sejo. Sovjetski delegat Višinski pa je protestiral proti temu predlogu in zahteval pojasnila še danes. Ker je eden od članov tajništva obljubil, da bodo pojasnila dana še danes, so delegati nadaljevali diskusijo o grškem vprašanju. V diskusijo so posegli ameriški, britanski, avstralski, danski, kubanski in filipinski delegat. Ameriški delegat Poster Dulles ni skušal odgovoriti na argumente, s katerimi so sovjetski in jugoslovanski delegati dokazali, da imajo ZDA pod svojim nadzorstvom vse politično in gospodarsko življenje Grčije in da je njihovo vmešavanje v notranje zadeve Grčije krivo za sedanji položaj. Niti britanski delegat Mac Neil se ni čutil, da bi lahko pobijal argumente sovjjj};ske in jugoslovanske delegacije o. tendencioznem in izzivalnem delovanju balkanske komisije. Avstralski delegat Hugdson je predložil resolucijo, v kateri predlaga, naj glavna skupščina skliče predstavnike Albanije, Bolgarije, Grčije in Jugoslavije, da ((preučijo možnost skupnega sporazuma«. Govoril je nato jugoslovanski delegat dr. Bebler, ki je izjavil, da bo podal povsem nove dokaze in predložil nove dokumente o grškem vprašanju. Na popoldanski seji je dr. Bebler v podrobnostih analiziral pogoje, v katerih so bila sestavljena poročila balkanske komisije. Balkanska komisija ni nikoli sporočila osebnih podatkov navedenih prič. Nato se je jugoslovanski delegat skliceval na pridržke glede zaključkov poročila balkanske komisije, ki sta jih izrekli avstralska in pakistanska delegacija. Erečital je nato vprašanja, ki so služila za izpraševanje ((opazovalcem« komisije, v kateri je na 40 članov 25 ameriških in britanskih vojakoy. Vprašanja se nanašajo med drugim na moč, efektivno število in operacijske načrte partizanov ter na življenjepise njihovih voditeljev. Evo kakšna vprašanja postavljajo opazovalci QZN, ki so pravi informativni agenti atenske policije in anglo-ameriških intervehtistov. Dalje je dr. Bebler izjavil, da je UNSCOB (komisija za Balkan) pravo orodje vojne ter da še veča napetost na Balkanu, bodisi da tendenciozno namiguje na jugoslovanske težnje po izhodu na Egejsko morje, kakor tudi s tem, da poudarja politična nasprotstva med atensko vlado in grškimi severnimi sosedi. Jugoslovanski delegat je govoril tudi o makedonski in albanski manjši- Pred splošno stavko ifaHcosklli železničarjev Rudarji odločno branjo svojo pravico do stavke - Proglas komunistične partije - Solidarnost s stavkajočimi z vseh krajev sveta PARIZ. — Na progi Pariz-Chal-lon sur Marne, dolgi 173 km, so spravili v promet prvi vlak s pneu-matiko, ki je dosegel srednjo hitrost 100 km na uro. PARIZ, 5. — Policija še vedno napada stavkajoče rudarje, ki so zasedli rove. Pri tem rudarji odločno branijo svojo pravico do stavke. Danes ponoči je prišlo v rudarskem bazenu Pas de Calais do spopadov. Policija je aretirala 31 delavcev. Na podlagi referenduma, ki ga je podvzel sindikat železničarjev včlanjen v CGT, so se železničarji v ogromni večini izrekli za opomin s 24 urno stavko. Stavkajočim rudarjem, ki s tako odločnostjo branijo svoje pravice proti hlapcem ameriškega imperializma, ki tirajo Francijo v propad, prihajajo z vseh krajev sveta izrazi solidarnosti in 'tudi materialna pomoč. Glavni svet Splošne delavske zveze v Sofiji je poslal francoski delavski zvezi 500 tisoč levov. Nabiralna akcija se nadaljuje. Danes je politični urad francoske komunistilne stranke ostro obsodil ukrepe^ vlade, ki zmanjšujejo kupno moč ljudskih množic, ter je ugo. tovil, da razvrednotenje franka povzročilo novo zvišanje cen. Zato popolnoma odobrava zahteve delavstva za zvišanje mezd ter za določitev minimuna na 15 tisoč frankov. Politični urad dalje obsoja vladni načrt za izglasovanje zločinskih za. konov, ki bodo praktično odpravili pravico stavke, ki*je zagotovljena v ustavi, ter poziva vse demokrate, naj se združijo, da preprečijo načrte vlade. V nedeljo bodo volitve za francoski republiški svet. Ob tej priliki je vladni predsednik Queuille v svojem govoru žugal komunistom, da bo s komunistično stranko napravil konec, ter je napovedal zve. zo «tretje sile« z degolisti. Z druge strani pa poročajo, da je republikanska zveza sklenila, da se bo ločila od RPF (degolisti) in predložila svoje kandidate v nekaterih departmanih. Tako bo tudi radikalna stranka, ki se je bila združila z degolisti, postavila svoje kandidate. Nesporazum v Frankfurtu med vojaškimi pvernerji FRANKFURT, 5. — Na seji treh zahodnih vojaških guvernerjev, generala Claya, Robertsona in Koe-niga, niso dosegli nobenega sporazuma o vprašanjih, o katerih so razpravljali. Na dnevnem redu so bila vprašanja poprave meja zahodnih nemških držav, vključitev berlinskega predstavnika v parlament nove zahodne nemške države ter vprašanje valute v Berlinu. Predstavnik Bicone je izjavil po seji, da ni prišlo do sporazuma, ker se je francoski guverner uprl raznim sklepom. ni v Grčiji, ki sta podvrženi zatiranju in preganjanju grške vlade. Navedel je izvlečke iz časopisov uEtbnosn in sEmbros«, ki navajata, da je treba eliminirati Slovane Egejske Makedonije, in je poudaril, da se komisiji ni nikoli sanjalo, da bi vprašala grško vlado za pojasnila glede tega, pač pa se je zadov ,ila z izjavo, da ji je nemogoče izrazju stališče o zapletenem vprašanju manjšin v Grčiji. To pa zaradi tega, je poudaril dr. Bebler, ker ta komisija ni nikoli šla v Grčijo zato, da bi se prepričala o resničnem položaju, pač pa zato da brani atensko vlado in da krivično obsodi grške severne sosede. Komisija pa je pokazala vse drugačno skrb za razne Kvizlinge iz demokratičnih držav, tako da je celo dala mesta v svojih poročilih dvema jugoslovanskima vojnima zločincema, Pisojanoviču in Geor-gjeviču, ki sta danes agenta grške policije. Dr. Bebler je predložil tudi osnutek resolucije, ki zahteva takojšnjo razpustitev komisije za Balkan in graja njeno delovanje ter odklanja njena poročila, ker je prekoračila meje svoje pristojnosti in s tem poslabšala položaj v Grčiji ter bila le navadno orodje angleških in ameriških interyentistov v tej državi. Za jutrišnjo debato je vpisanih šest govornikov. Glavni tajnik bo jutri podal pojasnila o prepovedi predvajanja jugoslovanskega filma o grških otrokih. Mrazovič poslanih FLRJ v Moskvi BEOGRAD, 5. — Uradno poroča, jo, da je bil imenovan za poslanika FLRJ v Moskvi Karlo Mrazovič, bivši poslanik v Budimpešti. Kot znano, je prejšnji jugoslovanski poslanik v Moskvi Vlado Popovič postal namestnik zunanjega ministra. Maršal Tito generaiisimu Stalinu za 31. obletnico oktobrske revolucije BEOGRAD, 5. — Za 31. obletnico oktobrske revolucije je poslal maršal Tito brzojavne častitke generaiisimu Stalinu. V telegramu izjavlja maršal: eDovolite mi, da izrazim tople častitke jugoslovanskega ljudstva in vlade ob 31. obletnici velike oktobrske revolucije. Želim vam polnega uspeba pri uresničevanju komunizma, sovjetskemu ljudstvu pa želim jasno prihodnost, ki je nič ne bo moglo zatemniti. Z globokim spoštovanjem, Josip Broz-Tito«. Ob 31. obletnici okt. ' " Čestitke e. Mariča generaiisimu Stalinu BEOGRAD, 5 — Predsednik Vseslovanskega odbora Božidar Maslarič Je poslal generaiisimu Stalinu brzojavne čestitke za 31. obletnico velike oktobrske socialistične revolucije. »Slovanski narodi se pridružujejo z dušo in telesom, s srcem in duhom velikemu prazniku sovjetskega ljudstva, kajti oktobrska revolucija je omogočila tudi njihovo osvoboditev v drugi svetovni vojni. Slovanski narodi kora. kajo danes s sovjetskim ljudstvom v borbi za pravičen in trajen mir na svetu, za svobodo in neodvisnost njihovih držav, za zmago ljudske demokracije in socializma in proti hujskačem na novo vojno. Danes so oni še tesneje med seboj povezani, kot so bili med drugo svetovno vojno. Njihova enotnost in bratstvo sta bila prekaljena za večno v borbi proti skupnemu sovražniku in nobena sila na svetu ne bo mogla prelomiti vezi, ki združujejo slovanske narode. Naj živi Sovjetska zveza, ki gre zmagoslavno v komunizem, podpornica držav ljudske demokracije, ki gredo v socializem. Predsednik CSR Gottwald, zunanji minister Clementis in generai Svoboda, minister za narodno obrambo, so poslali brzojavke Sverniku, Molotovu in Bulganinu. Tudi šef generalnega štaba CSR general Drgač Je poslal brzojavno čestitko maršalu Vasiljev-skemu, šefu generalnega štaba sovjetske armade. CAMBERRA. — Avstralski radio poroča, da so med ZDA in Avstralijo v teku pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe. Udarniško delo članov Ljudske fronte v Ljubljani LJUBLJANA, 5. — V juliju in avgustu t. 1. je 69 tisoč članov Ljudske fronte za Ljubljano sodelovalo pri prostovoljnem delu za zgraditev stanovanjskih hiš in drugih del, za ureditev parkov ter za popravila cest. Vrednost dela v juliju in avgustu znaša nad 14 milijonov dinarjev, ki presega vrednost prostovoljnega dela v vsem letu 1947. uelike omoDrshe sncialisliie reuBiucije Živela enaintrideseta obletnica Velike oktobrske socialistične revolucije! Bratski pozdrav narodom, ki se bore za zmago demokracije in socializma! Živelo prijateljstvo in sodelovanje narodov v njihovi borbi proti fašizmu — za zmago ljudske demokracije! Delovni ljudje vseh dežel, razkrinkajte agresivne načrte netilcev vojne, strnjujte sile demokracije v borbi za čvrst mir in varnost ljudstva! Živela velika Sovjetska zveza — zanesljiv steber miru in varnosti, svobode in neodvisnosti narodov! Slava oboroženim silam Sovjetske zveze, ki so ohranile pridobitve Velike oktobrske revol ucije, svobodo in neodvisnost narodov naše domovine! Delavci, kmetje in inteligenca Sovjetske zveze, naprej k novim zmagam v borbi za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva, za nadaljnji porast gmotnega blagostanja in kulture narodov naše države! Slava delavcem in delavkam, inženirjem in tehnikom naprednih podjetij, ki so pred rokom izpolnila plan tretjega odločujočega leta nove petletke! Delovni ljudje Sovjetske zveze, borite se za najstrožjo sted-njo in prihranke preko plana v vseh panogah narodnega gospodarstva, znižujte ceno stroškov in zboljšujte kakovost proizvodnje. povečajte proizvodnjo dela! Slava kolhoznikom in kolhoznicam, delavcem in delavkam strojno-traktorskih postaj in kolhozov, ki so častno izpolnili svoje obveznosti do države! Uslužbenci državnih ustanov, zboljšujte delo sovjetskega aparata, krepite državno disciplino, bodite pazljivi za prošnje in potrebe delovnih ljudi! Znanstveni delavci, izpopolnjujte znanost in tehniko naše dežele z novimi raziskovanji in iznajdbami! Uvajajte ugotovitve znanosti v proizvodnjo! Pokrenite tehniko naprej! Delavci literature, umetnosti, kinematografije, zvišujte raven svoje umetnosti! Ustvarjajte nova visokoidejna umetniška dela, vredna velikega sovjetskega ljudstva! Učitelji in učiteljice, delavci na polju ljudske prosvete, prenašajte dijakom ugotovitve znanosti! Vzgajajte našo mladino v duhu sovjetskega patriotizma! Pripravljajte kulturne, izobražene državljane socialistične družbe! aktivne borce za komunizem! Zdravstveni delavci, skrbite za vzorno delo bolnišnic in sanitetnih ustanov! Zboljšujte kakovost zdravstvene pomoči prebivalstvu! Nudimo vseljudsko skrb invalidom domovinske vojne in družinam herojskih sovjetskih borcev, ki so dali svoje življenje za svobodo in neodvisnost naše domovine! Sovjetski sindikati, v razvijanju širšega tekmovanja za izpolnitev petletke v štirih letih širite izkustva novatorjev proizvodnje! Kažite neutrudno skrb za povečanje gmotne in kulturne ravni življenja delavcev in uslužbencev! Sovjetske žene, borite se za nadaljnji procvit ekonomike in kulture naše domovine! Naj žive sovjetske žene — aktivne graditeljice komunizma! Sovjetski mladeniči in dekleta, obvladajte napredno znanost, tehniko in kulturo! Bodite vztrajni in hrabri, pripravljeni, da obvladate vse težkoče! Delajte požrtvovalno za dobro naše domovine! Pionirji in dijaki, obvladujte neutrudno znanje, pripravljajte se, da postanete neomajni borci za stuar Lenina-Stalina! Komunisti in komsomolci, bodite v prvih vrstah borcev za izpolnitev petletke v štirih letih, za nov močen porast gospodarstva in kulture, za nadaljnjo okrepitev moči sovjetske države! Živela naša velika sovjetska domovina — steber prijateljstva in slave narodov naše dežele! Živela velika partija boljševikov, partija Lenina in Stalina, avantgarda sovjetskega ljudstva, prekaljena v borbah, pobudnica in organizatorica naših zmag! Pod zastavo Lenina. pod vodstvom Stalina naprej k zmagi komunizma! Odgovor VUJA Enotnim sindikatom glede prenosa valute Ukrep za preprečitev špekulacije z valuto je bil sprejet sporazumno z vodstvom ES STO aprila 1.1. v korist delovnega ljudstva, zaposlenega v coni B Zvezi enotnih sindikatov STO TRST Vojna uprava JA potrjuje prejem Vašega pisma od 27.X.1948. ter ugotavlja brezpredmetnost in zlonamernost -intervencije. Ugotavlja, da se Vaše pismo časovno sklada z napadi notorično reakcionarnega časopisja, ki priobčuje članke o domnevnem preganjanju delavcev naše cone, ki so zaposleni v Trstu. Smatra, da je ukrep okrajnega izvršilnega odbora za Koper, ki je bil sprejet sporazumno z vodstvom ES Tržaškega ozemlja konec aprila t. 1., popolnoma v skladu z interesi delovnega ljudstva našega teritorija. Gre namreč za preprečitev valutne špekulacije, ki jo zlasti delavci, zaposleni v Trstu, vršijo v splošno škodo tukajšnega delovnega ljudstva, kar pa je kaznivo po odloku PPNOO-ja o nedopustni | špekulaciji in gospodarski sabotaži. l/idalijevi škvadristi vdrli v uredništvo „GIasa mladih" in preprečili njegov reden izid Včeraj 5. oktobra popoldan so škvadre Vidalijevih pocestnih pretepačev vdrle s ponarejenim ključem V uredništvo »Glasa mladih« v četrtem nadstropju tiskarskega poslopja v ulici Montecchi in zmetale na hodnik ves inventar uredništva. Se prej so škvadristi prebrskali vse predale miz in se polastili dela rokopisov, ki so bili pripravljeni za tisk. Med izginolimi rokopisi je tudi pismo tržaških mladincev brigade «Justa Bertoka«, ki pomaga na cesti ((Bratstva in edinstva« jugoslovanski mladini. V tem pismu se tržaški mladinci obračajo • na Blažino in ga spominjajo, kako je v joku ponavljal, ko se je vračal iz Jugoslavije, da je ginjen nad delovnimi napori jugoslovanske mladine, nad njeno ljubeznijo do maršala lita itd. Tržaški mladinci v pismu opozarjajo Blažino, ki je danes eden iz,med najvnetejših razdiralcev sloge med tržaškimi mladinci in eden najnesramnejših podpihovalcev rasne mržnje do poštene slovenske mladine, da je na zgrešeni poti, ki vodi v ndvaden fašizem. Razumljivo, da so se tega pisma, ki je bilo še v originalu in zato pisano v italijanščini (med škvadristi so govorili samo italijanski), škvadristi pri svoji preiskavi inventarja polastili iz bojazni, da ga ne bi tržaška mladina naslednjega dne, ko bi moral «Glas mladih« iziti! čitala. Besni gonji proti slovenskemu naprednemu tisku so se sedaj italijanskim fašistom pridružili še Vi- dalijevi razbijaški agenti, ki so tudi že dokazali, da niso v ničemer slabši od fašistov, temveč da jih celo prekašajo. Toda s tem, da so preprečili pravočasen izid »Glasa mladih« in se prikradli v njegove prostore, Vida-lijevi škvadristi niso dosegli svojega namena, da oropajo slovensko mladino njenega glasila, ki ga je pogrešala dolgih 25 let. Slovenski mladinski list «Glas mladih« bo izšel in -e više bo dvigal zastavo borbe proti fašizmu, proti vidalijevskemu izdajanju enotne demokratične fronte tržaške mladine ter se bo še odločneje boril za bratstvo med pošteno in demokratično slovansko in italijansko mladino ter za nadaljnji procvit in kulturni napredek slovenske tržaške mladine, pa naj bo to všeč ali ng Vidalijevi drhali. itaiijsnsho-or$ha pegma RIM, 5. — Italijanski zunanji minister Sforza in grški zunanji minister Caldaris sta danes podpisala v San Remu pogodbo o prijateljstvu, trgovini in plovbi med Italijo in Grčijo. Grčija se je odpovedala bojnim ladjam, ki bi ji jih morala Italija izročiti na podlagi mirovne pogodbe, izvzemši križarko «Eugenio di Savoia«, ki bo izročena iz naslova ((povračila vojne škode« in ne kot «vojni plen«. Glede reparacij, ki jih dolguje Italija, in ki znašajo 105 milijonov dolarjev, so v teku pogajanja. PRIMORSKI DNEVNIK &. ---------------- KDO RAZBIJA SHPZ? Sloven3ko-hrvatska prosvetna Zveza je lansko leto osnovala tečaj za žensko domačo obrt in vezenje. Tečaj je dobro uspel. Tako gojenke kakor njihovi starši so bili z uspehi tečaja nadvse zadovoljni. Tudi vsi oni, ki so obiskali zaključno razstavo tega tečaja, so imeli samo besede pohvale vodstvu, učiteljicam in 1SHPZ, ki je tečaj organizirala. Narodne vezenine s tega tečaja 50 poslali celo na mednarodno 'Žensko razstavo v Pariz. Ker so bili lanski prostori tečaji odpovedani, je vodstvo tečaja izročilo ves inventar v hrambo IASIZZ. Medtem je SHPZ iskala nove prostore in se dogovorila z Upravo hiše v krožku Vicolo O-5pedale militare, da vzame za te-I(aj v najem potrebne prostore. \Dogovor je bil sklenjen in je bilo treba podpisati pogodbo. V tem Bo stopili v akcijo ljudje, ki jim tečaj ni všeč in so poskrbeli, da Se dogovor ne uveljavi. Ali jih je gnalo pri tem samo nasprotovanje proti SHPZ ali nasprotovanje tečaju kot takem, ni bistveno. Bistveno je, da je bil v trenutku, ko bi se moral tečaj za-fSrti, onemogočen. Toda to še ni vse. AS1ZZ je Zaupani inventar zadržala in nekatere funkcionarke so izjavile, H a si morajo z inventarjem tečaja Služiti denar, ki jim ga Babič noče dati. Resnici na ljubo mo-(ramo povedati, da so se pri CASZZZ medtem premislile, ker Bo menda le uvidele, da so ustrelile prevelikega kozla, in so začele inventar vračati; toda niso tfa vrnile še vsega. Z odpovedjo prostorov in z Zadržanjem inventarja je bil se-ibeda obstoj tečaja onemogočen. Kdo je zakrivil uničenje tako Brečno začete kulturne akcije, je Seveda rsakomur na dlani. Venila r se še dobe ljudje (in na žalost celo starši prizadetih gojenk), 51 se pustijo še vedno zapeljati v bčitno provokacijo. Pri SHPZ sta se zglasila 2 očeta, ki sta prinesla protest proti ukinitvi tečaja za Žensko domačo obrt in vezenje. Pri Prosvetni zvezi pa so jima povedali, da sta prišla na napačen naslov■ Protest proti uničenja tega tečaja in proti drugim bkcijam proti slovenski kulturi bi morali vložiti kje drugje. Se Slepec, če je le ohranil samostojnost mišljenja, bo našel pravi Ziaslov. Kdor pa sledi onim, ki smatrajo naše zanimanje za uso-0o koroških Slovencev in narodne vezenine za dokaz nacionalizma (ob pomanjkanju resničnih I'dokazov, so pač tudi ti edokazis 'dobri), bo nujno zašel mimo cilja. TRŽAŠKI DNEVNIK Dnevno se veča število brezposelnih ČETRTA SEZONA SNG Prodoren uspeti otvoritvene predstave Shakespeare: Kar hočete ■■■■■■■■ ^ -------------- Praznik sv, Justa in fašisti Preteklo sredo, na praznik tria Skega patrona sv. Justa je šlo mnogo Tržačanov v okolico, ker jih je toplo jesensko sonce vabilo v naravo. Tudi gostilna Revoltella na Lovcu je bila popoldne polna praz-pično razpoloženih gostov. To lepo razpoloženje pa je kmalu začela motiti skupina kakih 15 pobalinov, ki so pri eni izmed miz Začeli prepevati fašistične pesmi. Njihovo petje se je kmalu spremenilo v kričanje in razgrajanje, da Je večina drugih gostov rajši zapustila lokal In se tako izognila hujšim incidentom. Saj znana stvar, 'da taki ljudje zelo radi razpravljajo s pestmi in bombami, posebno če imajo še kakšne mogočne zaščitnike, ki jim dajejo potuho. Platon pravi v svoji »Gostiji«, da je Sokrat po celonočnih razgovorih o Erosu in ko so skoraj že vsi pospali, dejal nekaterim preostalim sobesednikom, da bi moral najboljši traged pi3ati tudi najboljše komedije. Pri nobenem svetovnem dramatiku se ni ta Sokratova trditev v tolikšni meri uresničila kot pri Shakespearju. Shakespeare je zares pisal najboljše tragedije in tudi najboljše komedije. Z eno od teh je Slovensko narodno gledališče otvorilo svojo letošnjo sezono in želo z njo prodoren uspeh. V okviru tako kratkega poročila ne bom veliko pisal o komediji sami. Shakespearjeva komedija »Kar hočeten se v hitro si sledečih prizorih razvija kakor cvetni popek, ki je v prvem prizoru še ves zaprt in neprozorno zabubljen, a se nato odpira listič za lističem, dokler se pred nami ne razpre prekrasna sončna roža Shakespearjeve velike umetnosti. Zamisel dvojčkov, dečka in deklice, ki se skoraj čudežno rešita, ne da bi vedela drug za drugega, iz morskih valov, gotovo ni bila tudi za tisti čas niti posebno izvirna niti posebno presenetljiva. Toda treba je ponovno videti, brati in poslušati, kaj vsega je vtaknil genialni angleški dramatik v ta preprosti okvir. Vse delo je. kakor z dragulji napolnjeno, s sočnim humorjem in iskrečimi se domislicami, zaplet vodijo posebneži, nežna lirika se menjuje z najbolj hrupnimi in razposajenimi prizori. Vse se zdi spočetka zamotano in vse se smotrno odvija kakor dobro nabrana štrena, dokler ne obstane pred nami vsa sončno jasna in kristalno čista komedija. Shakespeare je preizkusni kamen zmogljivosti slehernega odra. Da si je tudi naše Slovensko narodno gledališče v četrtem letu svojega obstoja zastavilo to težko in zahtevno nalogo, je znak poguma in samozaupanja ,tako uodstoa, gledališča, kakor tudi igralcev. Milan Košič je zrežiral komedijo s zanesljivim odrskim znanjem in dobrim okusom. V tem tako mno-goličnem in bogatem delu je dovolj priložnosti za pretiravanje in za cenene učinke, toda z veseljem morem ugotoviti, da se je Košič držal prave mere, da ni niti zaviral niti preveč poganjal dejanja. Tudi hrupni prizori treh šaljivcev so bili podani okusno in prirodno. Izmed nastopajočih bi težko dodelil komu prednost pred drugim. Morda najtežjo, najbolj kočljivo vlogo smešnega nečimerneža Mal-volid je igral Justo Košuta zelo inteligentno, s preprosto, a učinkovito karakterizacijo in, kar je glavno, s pravim čutom za mero. Njegov Malvolio je bil igralsko dobro izveden. Stane Raztresen je sicer hvaležno, a vendar zahtevno vlogo viteza To bije igral s humorjem in ogre-jujočim smehom. Čeprav ga že dolgo poznam in cenim kot igralca, se mi zdi, da je bil njegov vitez Tobija doslej njegova najboljša stvaritev. Dva graciozna velikaša sta bila vsak v svojem krogu Jožko Lukeš in Zlata Rodoškova. Oba sta bila dovolj vzvišena in resnobna ter obenem dovolj lahkotna, kot priti-če h komediji. Posebno za Rodo-škovo pomeni njena Olivija lep napredek v njenem igralskem razvoju. Štefka Drolčeva je prvič nastopila v našem gledališču. Predstavila se nam je kot mlada, a že zrela igralka z lepim glasovnim materialom in solidno igralsko podlago. Za naše gledališče je vsekakor pridobitev. Prijetno je presenetila Elsa Bar-čeva kot hišna Marija, ki je prinesla na oder veliko vedre razposajenosti in prisrčnega smeha. Jože Babič je igral Sebastijana prožno in lahkotno, a vendar se mi zdi, da ni to vloga, v kateri se morejo uveljaviti njegove prave igralske sposobnosti. Modest Sancin, ki je igral norca, ni bil glasovno razpoložen in je moral reševati vlogo s svojo bogato odrsko izkušnjo. Božo Podkrajšek ji kg ral Fabiana s prikupno naviZTfriostjo. Posebno me je razveselilo, da se je sprostil svoje običajne in že stereotipne komike in da je zagrabil vlogo sveže in neposredno. Z veseljem smo pozdravili na odru po tolikih letih prisiljenega molka starega tržaškega igralca Antona Požarja, ki je imel po tolikšnem presledku razumljivo tremo. Josip Fišer, Tea Starčeva, Mario Zadnje kolesarske tekme za prvenstvo juniorjev v nedeljo 7. L m V organizaciji športnega kluba (Sv- Ivan bedo v nedeljo zadnje kolesarske tekme za prvenstvo juniorjev 1043. Tekme bodo na sledeči progi: Barkovlje - Sesljan . Prosek - Sv. Križ - Opčine - Trebče - Bazovica'-Cave Faccanoni . Opčine - Prosek -Sesljan s ciljem v Barkovljah. Tekem se lahko udeleže vsi juniorji in novinci. Zbor atletov boob 13, medtem k,o se bo tekma začela ob 14. Prijave sprejema tajništvo ZDTV, v ul. Canova 25, II do 18 ure današnjega dne kakor tudi organizacijsko društvo. Po drugem poizkusu vodi Verni (Opčine) s 10, Zanolla (DSZ ES) z 10. Ferro (OMMSA) z 9 točkami-Njim slede še Tomadin (DSZ ES) 9, Fattori (Nabrežina) 8, Badini l(Olimpia) 8, Marin (Olimpia) 7, Locatelli (Opčine) 6, Malič (Sv. Ivan) 5 in končno Suracci (Sv. Ivan) 4 točke. Marsič, Srečko Košir in Julij Guštin so se v manjših vlogah dobro uveljavili. Posebno razveseljiv napredek sta pokazala mlada igralca Ernest Zega kot Antonio in Silvij Kobal kot vitez Bledica. Zlasti zadnji me je presenetil z živahno in gibko igro, s sproščenostjo in vedrim humorjem, kar pomeni velik skok resnični umetnosti naproti, do katere se je mladi igralec s to vlogo že znatno dotipal. Dvorana Prosvetnega doma sSlavko Škamperle» pri Sv. Ivanu je bila nabito polna pozorno zbranega občinstva. Med gledalci je bilo slavnostno razpoloženje in Shakespeare s svojim nenadkriljivim humorjem, uspešna režija in dobra igra so stvorili razkošen večer umetniškega užitka. VI. B. Odkritje spomenika padlim borcem v Gropadi Jutri 7. t. m. bo v Gropadi slovesno odkritje spomenika, ki so ga Gropajci postavili svojim padlim borcem iz narodnoosvobodilne borbe. Slovesnost se bo začela ob 14 in je na sporedu govor, petje okoliških pev. skih zborov, godba in polaganje vencev pred spomenikom. Udeleženci iz Trsta lahko pridejo 7 avtobusom ,ki vozi iz Trsta v Pa-driče ob 12.30, IS in 10.30, ter odhaja iz Padrič ob 19. Ponovni odpusti v OMMSA in v tvrdki TAURUS Kljub vsem prelepim obljubam, ki jih dajejo radodarno ob raznih prilikah odgovorni krogi v zvezi s ponovnim razvojem našega gospodarstva, se brezposelnost na Tržaškem ozemlju širi in naši delavci so zaskrbljeni, ker živijo v stalnem strahu, da ostanejo še oni brez službe. 2e pretekli teden smo objavili celo vrsto novih odpustov z dela, pri katerih so izgubili delavci raznih tržaških tovarn zaposlitev. Seveda so hoteli delodajalci ter odgovorni krogi zakriti te nove odpuste z raznimi izgovori, češ da jim primanjkuje denarnih sredstev in da torej ne morejo zaposliti velikega števila delavcev; pri tem pa se seveda nekateri niso prav nič bali ponovno zaposliti razne bivše fašistične elemente, ki nimajo ni-kake pravice, da bi se lahko kot nekoč šopirili po naših tovarnah, terorizirali naše delavstvo ter mu jemali možnost zaposlitve. Toda kot bi vse to že ne zadostovalo in bi nč bilo število brezposelnih na našem ozemlju že mnogo preveliko, se delodajalci ne dajo motiti pri izvrševanju svojih načrtov ter neusmiljeno nadaljujejo z odpusti. Tako smo pred časom javili, da je tovarna OMMSA pred časom odpustila z dela 20 uslužbencev, ne da bi seveda vodstvo tovarne o tem preje obvestilo tovarniški odbor. Po dolgotrajnem posredovanju se je posrečilo tovarniškemu odboru QMMSA-e znižati število odpuščenih za tri. Sicer je umom Sobota 6. novembra Lenari Sonce vzhaja ob 6.51, zahaja ob 16.45. Dolžina dneva 9.55. Luna vzhaja ob 12.38, zahaja ob 20.39 Jutri 7. novembra Zdenka to zelo majhno število, vendar moramo to šteti kot zmago tovarniškega odbora, kateremu ovirajo delodajalci na vsakem koraku njegovo delovanje ter ga celo nočejo priznati. Prav pred kratkim pa smo izvedeli, da je. tudi tvrdka TAURUS odpustila 7 svojih uslužbencev. Da bi pokazala vsej javnosti, «da popolnoma obvlada položaj« ter da lahko po mili volji odpušča svoje uslužbence, je vodstvo tvrdke same izjavilo, da bodo prav gotovo tem odpustom sledili še novi. Nikakor ne. moremo razumeti, kaj počenjajo sedaj vsi tisti, katerih dolžnost je V zadnjem času tako opevati dobrine in blagodati Marshallovega plana? Ali nameravajo še vedno nadaljevati s to propagando, ali pa ukreniti vse potrebno, da bi se prenehalo z odpusti, da bi se zagotovil zaslužek vsemu našemu delavstvu ter da bi se pričelo z resnično obnovo našega gospodarstva? Besedam in lepim obljubam seveda nihče ne bo več verjel; to naj si le dobro zapomnijo vsi zagovorniki Marshallovega plana in njihovi pomagači. Zato pa bo delavstvo verjelo obljubam le, če bodo tem sledila tudi dejanja. Toda dokler ge bo število brezposelnih tako širilo, vedo tržaški delavci, da je. edina pravilna pot energična borba proti vsem izkoriščevalcem delavskega razreda ter borba za uresničitev vseh njihovih upravičenih zahtev. SPOMINSKI DNEVI 1893 je umrl slavni ruski skladatelj Peter I. Čajkovski. Dvig nakazil za milo. Zdravniki, babice, bolničarke, kakor tudi družbe itd, ki imajo pravico do dodatkov mila, naj dvignejo pri Sepralu v ul. Genova 7 najkasneje do 25. novembra nakazila za milo. Uradi so odprti vsak dan od 8.30 do 12. Bel kruh. Z današnjim dnem bo naprodaj po pekarnah zopet bel kruh. Zopetna delitev testenin za delavce zaposlene pri oboroženih silah. Danes bodo zopet začeli deliti bele testenine delavcem, zaposlenim pri zavezniških oboroženih silah na oktobrski odrezek Konec razdeljevanja 15. t. m Cena v mestu 100, v podeželju 102 Liri za kg. Razdeljevanje mila. Danes bodo v mestu in podeželju začeli deliti po 200 gr pralnega mila na odrezek št. 1 živilske nakaznice. Konec razdeljevanja 30. t.m. — Cena — 275 lir za kg. Razdeljevanje ovsa. Opozarjamo lastnike konjev, gover in prašičev, da bodo delili od 6 do 13. t.m. na kazila za oves po 37 lir za kg po sledečih lestvicah: biki in bikci 100 kg, krave 30, konji in 30 prašiči 30 kg na glavo. Nakazila bo delil Inšpektorat kmetijstva, ul. Roma 20 vsak dan od 8.30 do 12. ENOTNI SINDIKATI v Ižoli ob 14 Meduza - Piran; Umagu ob 14 Umag - Arrigoni. Okrožno nogometno prvenstvo -igrišče CRDA Arzenal - Sv. Marko, v Trebčah ob 8.30 INAM - Rocol na Proseku ob 12.30 Vesna - Nabre. Žina, ob 14.30 Primorje - Kolonja v Nabrežini ob 14.30 Col ILVA -Trebče Prvenstvo I. skupine - v Boljun-cu ob 10.30 Redivo . Košatlunga B, ob 12.30 Domjo - Rojan B: v Nabrežini ob 8.30 Elektra . Opčine, ob 10.30 Sv. Alojz - Rozandra, ob 13 Magdalena B - Partizani. Pokal tržaškega aeromodelističnega kluba Tekme, ki bi morale biti 31. preteklega meseca, bodo jutri 7. t. m. pri Katinari. Organizacijsko društvo je Tržaški aeromodelistični klub, ki vabi vse aeromodeliste. da Pričenja se sezona tekoii čei drn in strn v tekmi preizkusijo svoje modele. Jutri v Miljah prve tekme Jutri ob 16 se bodo začeli prvi teki čez drn in strn in sicer v Miljah. Tekmovalci so vabljeni, da se zberejo ob 15.15 pri Ljudskem domu. Moška proga bo dolga približno 2500 m, medtem ko ženska 800 m. Prijave s prijavnino 10 lir za tekmovalca sprejema ZDTV od 17 do 19. Pokal ZAM 7. novembra za moške bo dodeljen društvu z največjim številom tekmovalcev v prvih mestih. Isto velja tudi za pokal ZAM za ženske ekipe. Prvih deset tekmovalcev in tekmovalk bo tudi nagrajonih. Nogomet Jutrišnji spored vseh nogometnih prvenstev Prvenstvo Tržaškega ozemlja -igrišče v Boljuncu ob 8.30 OMMSA-Koštalunga. ob 14.30 Sv. Ana - Ro. jan; igrišče v Trebčah ob 10.30 Ponziana - Tovarna strojev, ob 12.30 Dreher - Pristaniščniki, ob 14.30 Skedenj - Aurora; igrišče v Ankaranu ob 9 Milje - Magdalena; K tekmovanjem so prepuščeni vsi modeli z površino do 152 kvadrat- nih decimetrov. Vsak aeromodelist bo lahko nastopal večkrat; trije najboljši leti bodo šteti za Končni izid. Leti, ki ne bodo dosegli 30 sekund, bodo razveljavljeni. Tekme »e bod i začele ob 8 in se bodo končale ob 13. Prijave skupno s prijavnino 100 lir za vsak model se bodo spreje male na tekmovalnem prostoru. Sodniški zbor bo sestavljen iz direktorja, tajnika in dveh časome-rilcev. Tekmovali bodo lahko posamezniki in ekipe, katerih število članov je nedoločeno. Nagrade. 1. mesto - pokal, mate' rial v vrednosti 2000 lir in 10 točk 2. mesto - medalja, material v vred. nosti 2000 lir in 8 točk; 3. mesto -medalja, material v .vrednosti 1000 lir in 6 točk: 4. mesto - medalja in 5. točk: 5. mesto . medalja in točke itd. V Sv. Križu so spregledali Kam meri Vidali Prejšnjo soboto zvečer so se se-šli v gostilni Pertot v Sv. Križu trije tiči, ki so si dajali korajžo z vinom. Med seboj so glasno debatirali o politiki in to s posebnim prizvokom; z izzivalnim namenom, da bi kdo od prisotnih gostov posegel vmes in da bi tako prišlo do zaželenih incidentov. Seveda jih nihče ni niti povohal in zalo jim je tudi izpodletel njihov pravi namen. Ker pa so prišli v gostilno z izzivalnimi nameni, je niso mogli zapustiti, da ne bi uresničili svojih ciljev. Potem ko so začeli z zmerjanjem «Babičevih prodancevs, so začeli metati kozarce v. tla. Ko jih je gostilničarka mirno opozorila, da se kaj takega ne dela v gostilni, jo je eden od izzivačev nahrulil z Babičevo svinjo, česar pa nista mogla mirno požreti ne ona, ne njen mož. Najbolj bojevitega pretepača pa je gostilničarkin sin spravil skozi vrata. Zunaj pred gostilno pa je pretepač prisolil domačemu sinu zaušnico. Ko sta se še dva ostala pajdaša skobacala ven, so tako vsi trije od zunaj začeli izzivalno klicati tov. Škabarja,-naj pride ven, kar je tudi tov. Škabar storil in jim svoje povedal, ne da bi mu kdo kaj prizadejal ali da bi prišlo do incidentov. Vse to se je zgodilo okrog polnoči, ko so zapirali gostilno. Podobna izzivanja so se dogajala naslednjega dne v nedeljo. Tovariš Škabar je pobiral podpise za resolucijo partizanov in aktivistov iz Sv. Križa, ki obsojajo razbijanje partizanskih vrst s strani Vidalije-vih likvidatorjev. Ko je tov. prišel v Pertotovo gostilno, so zopet prišli na dan Vidalijevi škvadristi. Ko so namreč videli, da Škabar pobira podpise, so začeli groziti, da mu bodo razbili glavo. Pri tem je seveda zopet prišlo do prerekanja, v katerem pa jim tovariš ni ostal dolžan Z besedami ter jim je razgalil njihovo demokracijo meksi-kanskega patenta. Vaščani so 'mu pritrjevali. Ko je gostilničar opozoril izzivače, naj ne delajo neredov v gostilni, se je eden od teh oglasil, da je gostilna javen prostor, kjer nima gostilničar kaj govoriti Značilen odgovor pač za podobne revolucionarje, katerih revolucionarne ideje in delo prihaja do izraza le v določenih trenutkih in to le v gostilni pri kozarcih vina. Kljub izzivanju in terorju so vaščani v gostilni podpisovali resolucijo. ki jo je objavil naš dnevnik. Podoben teror so nad tovarišem izvajali tudi naslednje dneve. Skupina osmih teroristov mu je zabra-nila vhod v gostilno ter mu ponovno grozila, da bi mu že davno razbili glavo, če ne bi imel družine S takim terorjem, kot ga vršijo j Vidalijevi škvadristi, je že marši- j kdo začel, pa je kaj klavrno kon-1 čal, ker teror uporabljajo le obupanci, katerim je zmanjkalo zdravih argumentov v politični borbi. Prav zaradi pomanjkanja teh argumentov, ki jih nadomešča teror, je naše ljudstvo že začelo ločiti zrno od plevela. Izid tega spoznanja je vedenje vaščanov v Sv. Križu, ki so kljub terorju nekaterih določenih terorističnih obupancev javno podpisovali resolucijo proti Vidali-jevemu razbijanju demokratičnih vrst in njegovemu likvidator štvu, ki šibi in uničuje borbo ljudskfri delovnih množic na Tržaškem ozemlju. Odbojka V nedeljo se bo na igrišču Tomažiča nadaljeval turnir v odbojki s sledečim sporedom: ob 8.30 Tomažič - Dijaško F.D., ob 9 Sv. Mar. ko - Arzenal, ob 9.30 Greta - DSZ ES, ob 10 Tiskarji . Col ILVA, ob 10.30 Elektra - Tovarna strojev. Uslužbenci splošne bolnice nočejo veš šakali Se vedno prevladuje med uslužbenci splošne bolnice povečano stavkovno gibanje in to prav zaradi tega, ker ni hotela uprava same bolnice ugoditi upravičenim zahtevam svojih uslužbencev ter jim izplačati predujem na povišek plač. Vsi uslužbenci splošne bolnice so zato sklenili, da ne bodo odnehali od svoje borbe ter jo bodo nadaljevali tudi če bi bile uresničene njihove zahteve o predujmu: kajti še nešteto je vprašanj, ki do sedaj še niso bila kljub vsemu posredovanju in protestom rešena. 2e več mesecev je namreč preteklo, odkar so Enotni sindikati zahtevali od uprave bolnice, da bi prilagodila plače svojih uslužbencev današnjim življenjskim potrebam ter da bi spremenila in ponovno preučila službeni red v raznih najvažnejših oddelkih; vse to dotlej, da bi končno prišlo do sporazuma o novi delovni pogodbi za to stroko delavcev, ki bi zagotovila spoštovanje njihovih najosnovnejših pravic. Toda kljub svojemu prizadevanju niso dosegli Enotni sindikati zaželenega uspeha. Uslužbenci splošne bolnice, ki se zavedajo velike važnosti in odgovornosti, ki jih jim nalaga njihova služba, do sedaj še niso stopili v stavko. Vendar ne smejo zato misliti odgovorni krogi, da bi lahko njihovo marljivost ter čut za odgovornost še nadalje izrabljali ter jih izkoriščali v svoje namene. Gospodarski položaj se namreč kljub nasprotnemu zatrjevanju desničarskega časopisja iz dneva v dan slabša ter ga prav gotovo ne bodo mogli izboljšati še tako zvito napisani članki, ki hočejo s praznim besedičenjem zakriti resne posledice tega kritičnega položaja. Zato je pa nujno potrebno pregledati plačilne spiske uslužbencev splošne bolnice ter povišati njihovo plačo v toliko, da bodo lahko izvrševali svoj poklic, ne da bi se morali stalno boriti ie z težkimi življenjskimi prilikami. V primeru, da bi uprava bolnice kljub vsem protestom in opozorilom ostala na svojem dosedanjem stališču ter ne bi pokazala dobre volje za rešitev najbolj perečih vprašanj tamkajšnjih uslužbencev, bodo ti pričeli z energičnim protestnim gibanjem, ki se bo nadaljevalo vse dotlej, dokler ne bo uprava dokazovala, da so ji resnično pri srcu vsi problemi tamkajšnjih uslužbencev. Uslužbenci splošne bolnice dobro vedo, da lahko računajo y svoji borbi na podporo vsega tržaškega prebivalstva, ki zna ceniti njihovo požrtvovalno delo, ter bodo zato vodili svojo borbo do končne uresničitve vseh svojih upravičenih zahtev. MotaciKIist treil v policij^ii kamion Predvčerajšnjim pod noč se je peljal po Furlanski cesti proti Proseku 351etni Stanko Zidarič iz Prečnika št. 1 na svojem motornem kolesu. Pred njim je šel kamion civilne policije v isto smer. V bližini Tripkovičeve vile je hotel motociklist prehiteti kamion in je pognal z vso silo. Verjetno zaradi nenadnega odskoka je motor krenil na stran in z vso silo priletel v kamion. Kamion se je takoj ustavil in nesrečnega kamnoseka Zidariča so z rešilnim vozom odpeljali v glavno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima več ran na glavi in pretres možganov. Režiserski tečaj SHPZ Ponovno pozivamo vse, ki so se vpisali za režiserski tečaj, da se ga redno udeležujejo. Vrši se vsako nedeljo od 9 dalje v ul. S. Vito 17. Pred nekaj dnevi je prišla v Trst gospa A.T., ki je imela na Reki lepo trgovino s kožuhovino. Kakor mnogo drugih, je tudi ona optirala za Italijo in pred kratkim dobila od jugoslovanskih oblasti dovoljenje za odselitev. Zadnji dve leti je večkrat poslala blago in dragocenosti v Trst, kjer živi njena hčerka, ki je poročena s 26-letnim mornarjem Capudi Sergijem. Tako je vsega skupaj pretihotapila v Trst za skoraj štiri milijone lir blaga, ki ga je imela spravljenega, vsgj tako je mislila, pri svoji hčerki. Vsa vesela je torej prišla v Trst in si že predstavljala, kako bo našla tisti raj, ki so ga opevali propagandisti, ko so lajnali med Rečani, da naj zapustijo Jugoslavijo. Prvo hudo razočaranje pa je doživela naša trgovka že pri samem sprejemu, kjer jo je njen zet Sergij sprejel zelo hladno in ji na njeno vprašanje povedal, da je njena nadebudna hčerka prodala vse materine dragocenosti in da sta potrošila ves izkupljeni denar. Zenska je tako sedaj skoraj brez sredstev in stanuje začasno v ne kem hotelu. Javila je vso zadevo policiji, ki je pridržala Capudija v zaporu in vodi preiskavo, da bi ugotovila, v koliko odgovarjajo njegove izjave resnici. Trgovka pa se gotovo že kesa, ker je odšla z Reke, Nezadovoljstvo šoferjev uslužbenih pri pogrebnem zavodu Med šoferji, usiužbenimi pri pogrebnem zavodu, vlada že nekaj časa veliko nezadovoljstvo prav zaradi tega, ker prejemajo kljub vsem protestom tako nizko mesečno plačo, da ne morejo s to kriti niti najosnovnejših življenjskih potreb, pa morajo vendarle izvrševati enega izmed najtežjih poklicev, pri katerem so prisiljeni delati tudi več nadur. Razen svojega dela pri pogreb nem zavodu, pa so prisiljeni izvrševati še razna druga dela, ki nimajo nikake zveze z njihovim poklicem. Tudi mi smo namreč mnenja, da prav gotovo ni delo šoferjev oblačiti mrliče, jih briti itd., kakor tudi ni njihovo delo ho. diti po trupla raznih ponesrečen cev ali samomorilcev. Nerazum. ljivo je popolnoma dejstvo, da morajo šoferji imeti opravka tudi trupli obešencev itd., medtem ko stojijo civilni policisti pri tem delu križem rok. Sicer je to že prišlo v navado; toda to seveda še ni noben vzrok da bi se tako stanje še vedno nadaljevalo v škodo samih šoferjev. Bolj kot navada bo to prav gotovo navadna špekulacija samih deloda jalcev, ki imajo s takim postopa njem prav gotovo korist. Da bi se izboljšal njihov položaj je sklenila Zveza enotnih sindikatov za šoferje vložiti protest, v ka terem bo zahtevala, da se nakaže tem delavcem višja plača ter da se jih reši raznih del, ki ne spa dajo k njihovemu poklicu. PRESKRBA Občni zbor železninarske stroke (carpentierl in ferroioli) bo jutri ob 10 v ul. Imbriani 5-1. Glede zaplenjenih kotlov naj se kmetje obrnejo na ES V zadnjem času smo zabeležili več primerov, da je civilna policija zaplenila nekaterim kmetom kotle, češ da so kuhali žganje, kljub temu da to ni ustrezalo resnici. Zato opozarjamo vse prizadete kmete, da se obrnejo na strokovno zvezo Enotnih sindikatov, kjer bodo dobili potrebna pojasnila. PREKLIC. Podpisani Marc Peter iz Bazovice preklicujem zalivke, ki sem jih izrekel Grgiču Justu iz Bazovice. SESTANEK REFERENTOV ZA KMETIJSTVO Kmetijska strokovna zveza vabi vse odbornike in referente, da se udeležijo sestanka, ki bo danes 6. t. m. ob 18. uri v ul. Imbriani 5. Ker se bodo obravnala važna vprašanja, prosimo, da nihče ne izostane. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 5. novembra 1948 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 10 oseb in porok je bilo 10. Cerkvene poroke: mizar Lentini Ma rij in kartonažna delavka DelPOrco Donata, industrijski strokovnjak Žerjal Karlo in gospodinja Podboj Marija, agent civilne policije Malpiede Ivan in šivilja De Santis Rachele, motorist Cadel Vladimir.'in gospodinja Crosilla Nerina, inženir Marcolini Ivan in dijakinja Zanjer Anita, mehanik Olanic Ermenegild in gospodinja Mondo Neverina, težak Cok Karel in šivilja Merlak Amalija, kemik Scapin Bruno in učiteljica Cesar L1 dija, zidar Colamaria Cataldo in gospodinja Bonetti Letizija, mehanik Sandidge Louis Lee in šivilja Sam-martino Ivanka. Umrli so: 71-letni De Filippi A rtu ro, 15 minut stara Simonovicg Roza 90-letna Padovan Marija, 18-letni Cok Gabrijel, 78-letna Predominata Roza, 67-letni Venezia Peter, 65-letni Clevlsar Lorenzo, 65-letni Krevatin Peter, 74-letna Kancjani Alojzija 66-letna Zofe Ida. SLOVENSKO NARODNI) ____________GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V nedeljo 7. t. m. ob 16 gostovanje v Prosvetnem domu na Opčinah s Shakespearjevo komedijo .Kar hočete“ RAZNO Claci Združenja bivših političnih preganjancev pri Sv. Ani imajo danes ob 20 sestanek na sedežu rajona. Za* radi tehničnih zadržkov ne bo nobenih pismenih vabil. IZLETI J PDT priredi v nedeljo 21. t. m. izt z udarniškim delom na železniški progi Sežana-Dutovlje. Vpisovanje v ul, F. Filzi 10-1 in v čevljarni Gec v Rojanu, trg Tra i Rivi št. 2 do vključno 10. t,m. IZLETI PD-T Izleta na Nanos in v Predjamo dne 7. t.m. ne bo vsled tehničnih ovir (renoviranje in oprema kamiona). ■HI 1 RADIO lili* 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Poročila. 11.30. Solistična glasba. 12.00. Ljudje in nazori. 12.15, Slovo ske narodne pesmi. 12.45. Pot'o® _J 13.00. Glasbene pravljice. 13.20. r stra glasba. 13.40. PaAizanske PeS™‘‘ 14.00. Poročila. 14.15. Dnevni prepP* svetovnega tiska. 17.30. Plesna g'a • 18.00. Mali pevski ansambli. slovanskih oper. 19.00. Oddaja za mlajše 19.30. Lahka glasba. l9-45:n,V ročila.' 20.00. Športna kronika. Glasba za 4 klavirje. 20.30. Prog'jLr ski periskop. 21.00. Sobotni vee. 22.00. Večerni koncert. 22.30. PR* glasba. 23.00. Serenade in rom j 23.15. Poročila. 23.30. Kaj vam jutrišnji spored? 23.35. Polnočna ba. 24.00 Zaključek. KINO ROSSETTI. 15.30. »Škandal V pariz ’ G. Sanders. . s EXCELSIOR. 16: «TriJe norci sprehodu«, bratje Mare. FENICE. 16: «Pod posebnim na® stvom«, R. Taylor. ^ FILODRAMMATICO. 13.30. «DrzaV enotnost«. S. Tracy, » ITALIA. 16: «Podobne postelj«-Bennet. ALABARDA. 14: «Beg», H. Bogart. IMPERO. 14.30: «Na morju se svel 1 Babby Breen GARIBALDI. 14.30. «Nihče mi ne verjel«, R. Young. VIALE. 16: «Sin besa«, T. power' i. MASSIMO. 16: »Velika ježa«, J- "a KINO OB MORJU. 16: «Tragični 10 D. Gray. _ NOVO CINE. 16: «Sin besa«, po) ODEON. 16: »Zbogom Kira«, A. va ' IDEALE. 14: «Idol množic«, CoOP MARCONI. 16: «Velika tišina«, Y°“ , ARMONIA. «Nevama vdova«, Gian in Plnotto. AZZURRO. ((Barabi«. . BELVEDERE. 16: «Možje- dveh sveto- . KINO SKEDENJ: »Tarzan proti st šilom«. SAVONA. 16: «Spomladna ParalM D. Durbin. VITTORIA. 16: «Sužnja Sudana«. VENEZIA. 15: ((Razbojnik in k nem ADUA: »Saludos amigos«. RADIO. 14: «Sum«, E, Barrymor. Vlak je zmečkal ameriškega vojaka Statistični vestnik VU Izšla je nova številka ((Statističnega vestnika«, ki ga izdaja anglo-ameriška vojaška uprava za področje cone A Tržaškega ozemlja. Ta številka se nanaša na obdobje julij-avgust 1948. Po vsebini je zvezek razdeljen na več poglavij, ki imajo podatke o vremenoalovju, prebivalstvu, zdravstvu, sodstvu, o cenah, o prometu in trgovini s tujino, o kmetijstvu itd. Kakor prva dva, je tudi ta zvezek izšel samo v italijanščini, ker VU še vedno ne upošteva, da je slovenščina drugi uradni jezik na Tržaškem ozemlju. Vlak ob 0.20 ne ustreza potrebam prebivatsti/a iz naših i/asi Med okoliškimi kmeti in zlasti med delavci, ki se vozijo na delo v Trst, je veliko nezadovoljstvo, ker je vozni red rednih vlakov iz Trsta proti Nabrežini razdeljen tako, da zlasti v večernih urah ne ustreza potrebam okoliškega prebivalstva, ki je po svojem delu vezano na mesto. Iz Trsta namreč vozijo številni vlaki preko naših vasi, kot so Sv. Križ, Nabrežina, Tržič v najrazličnejše smeri in velikokrat celo v neznatnih presledkih, dočim ni nobenih vlakov med 8 in 12 uro ponoči, ko bi moral voziti redno vsaj en vlak. Tako n. pr. vozi vlak ob 19.15 v Benetke, ob 20.04 proti Vidmu in 20.10 proti Nabrežini in dalje v Italijo. Od te ure pa do 0.20 ni nobenega vlaka. Železniška direkcija je verjetno postavila ta vlak zato, da bi lahko tudi okoliški prebivalci obiskovali gledališče in kinopredstave. Ni pa seveda upoštevala pri tem dejstva, da je dane3 že v vsaki večji vasi kinodvorana, in da imajo že v vsaki vasi svojo 'gledališko družino, ki skrbi za kulturne programe. Poleg tega pa gostuje v naših vaseh Slovensko narodno gledališče, ki je našlo pot med naše ljudstvo in se tesno povezalo z njim. Poleg tega pa so se naši delovni ljudje iz bližnjih okoliških vasi že večkrat pri- tožili na železniški direkciji v Trstu, naj spremeni vozni red tako, da bi vozil vlak, ki odhaja iz Trsta ob 0.20 med 10 in 11 uro zvečer, ker se pač velikokrat dogodi, da ostane marsikateri delavec po svojih opravkih v mestu, ter mora zaradi tega čakati pozno v noč vlak, ki ga odpelje domov. Ta predlog je še toliko bolj upravičen v zimskem času, ko morajo ljudje prezebati na burji in v mrazu ter čakati v nezakurjenih čakalnicah na odhod vlakov. Mislimo, da bi železniška direkcija morala upoštevati želje potnikov glede spremembe voznega reda tega vlaka zlasti še, ker govorijo vsa dejstva za to. Velikokrat se namreč dogaja, da je v vlaku, ki vozi ob 0.20 iz Trsta samo do Nabrežine le nekaj ljudi in da vozi vlak iz Nabrežine zopet nazaj popolnoma prazen. Ce bi pa železniška direkcija spremenila vozni red tako, kot predlagajo okoličani, potem bi bilo verjetno med 10 in 11 uro mnogo več ljudi. Poleg tega pa pri tem vprašanju ne gre niti za to, da bi se določil zopet novi vlak. marveč da bi vozil isti vlak ob 10. uri. Pri vsem tem gre torej edinole za to, da vodstvo železnic ustreže želji prizadetih. O kongresu pekov Pretekli teden je bil na sedežu v ul. Conti št. 11 kongres pekov, katerega glavni namen je bil izvolitev novega glavnega odbora ter čitanje poročila odstavljenega odbora. Kongresu je predsedoval Ivan Kenič, ki je pozdravil vse navzoče ter je izrazil upanje, da bi dosegli skupnost med vsemi delavci te stroke v borbi za najosnovnejše pravice delavskega razreda. V nadaljnjih govorih je bilo na kratko podano že izvršeno delo ter so bile prikazane razne ovire, na katere so naleteli pri svojem delovanju za dogego raznih izboljšanj. Prikazano pa je bilo tudi vse delo, ki je bilo v tem času že izvršeno v korist te stroke delaycev in sicer: dosegli so izenačenje delovne pogodbe za peke z delovno pogodbo industrijskih delavcev, in sicer kar se tiče draginjskih in družinskih doklad; dosegli so tudi, da bodo prejemali peki božično nagrado, doklado za obleko ter starostno doklado, ki je bila zvišana od 4 dni na leto na 13 dni. Prav tako je sledil tudi kratek pregled o podpornem delu v korist vseh pekov, ki so brezposelni ali pa, ki so bolni. Ob koncu kongresa je bil izvoljen nov glavni odbor. Ladja ..Star ol Lira" je dograjena Svoječasno smo že pisali o splovitvi treh ladij, ki jih je neka e-giptska paroplovna družba naročila v tržaških ladjedelnicah. Prva od teh treh ladij «Star of Luxor» je sedaj popolnoma dograjena in te dni je bila na poskusni vožnji vzdolž istrske obale. V nekaj dneh bodo ladjo izročili družbi, da jo porabi za reden promet. Polk. Gardner se vrača v Anglijo Polkovnik Gardner, ki je bil do srede aprila conski načelnik in je bil pozneje dodeljen policiji, se bo jutri vrnil domov v Anglijo. V četrtek in petek je za slovo obiskal razne od vojaške vlade postavljene civilne predstavnike, med njimi tudi dr. Palutana. Komaj malo ur po smrtni nesreči pri Devinu, kjer je vlak povozil delavca Emila Riccija, smo imeli prejšnjo noč že drugo železniško nesrečo, ki je zahtevala kot smrtno žrtev ameriškega kaplarja Ha-rolda Davida. Bilo je nekaj čez 23, ko se je napotil Harold s svojo nevesto An-dreino Martelančevo, ki stanuje na Kontovelski cesti št. 56 iz ameriškega vojaškega bara v Barkovljah proti njenemu domu. Večer je bi) lep in prijeten in počasi sta šla zaročenca v klanec ter se poslovila šele v bližini železniške proge in se razšla. Amerikanec se je že obrnil proti Barkovljam, ko se je spomnil, da ima še nekaj povedati zaročenki in je zategadelj stekel za njo. Ker pa je bil malo vinjen in so se mu noge zapletale, se je na tračnicah spotaknil, izgubil ravnotežje in padel. V tistem trenutku pa je pridrvel po progi vlak in, ko se je vojak zopet postavil na noge, je bilo že prepozno. Lokomotiva ga je z močnim sunkom odbila in zagnala v jarek pod progo. Zaročenka je takoj prihitela ponesrečencu na pomoč, vendar je bilo vse njeno prizadevanje zaman in Harold je že nekaj trenutkov po nesreči podlegel poškodbam. Truplo so z jeepom vojaške policije takoj odpeljali v mrtvašnico. Prvi je suval z nožem drugi je izmaknil 17 žlic Nesrečno zaljubljen je bil Bruno Golč. Zagledal se je v Stellio Da-vijevo, s katero je tudi skupno živel. Toda tudi to idilično življenje s Stellio se je končalo, ker se je ta ljubimca naveličala. 10. septembra t. 1. je Bruno povabil Stellio v gostilno, kjer naj bi razčistila račune in medsebojne ljubezenske odnose, ki so se zrahljali. Dasi je bilo Goletovo srce močno vneto za Stel-lio, je ta prišla na sestanek le s tem namenom, da bi enkrat za vselej napravila konec njihovemu razmerju. Ko je na sestanku nesrečni Gole videl, da so se njegove sanje razblinile ob trdni odločnosti Stel-lie, ki ni bila vež sentimentalno razpoložena, je mož pograbil P nož, ki mu je Prišel pod roko se obupno zagnal nad žrtev, ki ih pa seveda .ni čakala in mu je 1 _ žala. Toda Golč je bil v svoje obupu slep, ko je svojo bivš° _ bimko dosegel, jo je sunil z n(”T4’ ki ji pa k sreči ni povzročil ^ večje rane. V tem se je začelo P^ rivanje in oba sta se znašla tleh, pri tem se je še mož la ranil z nožem. , Včeraj ge je Gole zagovarjal PT tukajšnjim sodiščem. To ga }e sodilo na 7 mesecev ječe. ^ Komaj so obsojenca odoeljalg je začel zagovarjati Frančišek in sivite Primorski dnevnih- SSSSSS-SSSSSSSS^SŽ^j ro. Zadnje njegovo dejanje, * a. katerega je prižel navskriž 3 j£o-grafi, je zagrešil 20. septenibia maj je pojedel kosilo V ° menzi v ulici Gambini, je kar.njie iz stare navade skril PoC* ® o£)ja-17 žlic, s katerimi je mislil • drati. Teda budno oko vedno ^ šotnega moža postave mu ?Cgcfii-drlo nakano. Zato se je v^el>1Js0dni' ro moral zagovarjati pred s kom. Med prerešetavanjem nje«0 ve 1 tud‘ zadevice je sodnik pregledi ^ obtoženčev kazenski list- v saje bilo nekako 12 obsodb in ^3; mo v obdobju šestih let, 0 n pa do 1938. Prav zaradi tc*.|gl!. bilo nobenih olajševalnih ° eC je pri izreku obsodbe. Obtožen^ bil obsojen na tri mesece J na plačilo 4.500 lir globe. taJ' Večerni tečaji pri $ Z 2. t. m. Jc pričelo spre^erHave riištvo Enotnih sindikatov P ^ vpis v večerne tečaje. Delavci. mt-ravajo poslati sv°le,, spoi"‘ omenjene tečaje, naj °dd ) u o^ navedene podatke tovarni gg boru alt pa kulturnemu o ul. Monfort 3: r£>jstvV ime In priimek uie,ic?i,f ‘razred; ni stanovanjc, šola in za0 iiii začetku bodo večerni tečaj na pet razredov osnovne sn Osnutek programa Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje Na podlagi sklepa konference OF za TržaSko ozemlje z dne 17. oktobra t. 1. dajemo članstvu OF v diskusijo osnutek programa OF za Tržaško ozemlje s tem da se odbori OF ter vse članstvo z njim seznanijo ga prediskutirajo ter svoje pripombe in predloge pošljejo v 20 dneh na glavni odbor. Pii-dsedstvo OF za Tržaško ozemlje V teiki in krvavi osvobodilni vojni proti nacifašističnim Mupatorjem svoje domovine, ki jo je slovenski narod — enotno strnjen v svoji Osvobodilni fronti ped vodstvom slavne Ko-^unistitne partije Slovenije — bil in zmagovito dobojeval mate 1945, so zdrave sile slovenskega naroda za vedno preki-n*2e s svojo hlapčevsko preteklostjo, odločno stopile na pot svo-bodnega odločanja o svoji usodi, in se — po zmagi — z graditvijo svoje socialistične domovine vključile v svetovni tabor narednik demokratičnih sil z ljudsko - demokratičnimi državami ln s Sovjetsko zvezo na čelu. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je v osvobodilni borbi preoblikovala slovenski narodni značaj, ki se po zmagi nad naci fašizmom in notranjimi izkoriščevalskimi ter izda-tolskimi protiljudskimi sloji oblikuje v značaj novega človeka, ar daje slovenskemu narodnemu občestvu nove značilnosti, Medvsem to, da so v njem dokončno prevladale revolucionar-,0'napredne sile slovenskega naroda. Napredna vsebina Osvobodilne fronte je omogočila in omo-Bo6uje, da se v obrobnih predelih slovenskega naroda, kjer \ slovenski Uvel j prebiva v zgodovinskem stiku z manjšinami ' ^d-arskega, nemskaga ano sl°vansko-italijansko bratstvo, ki preko Slovansko-l? ianske antifašistične unije združuje Slovence, Hrvate in Pijanske demokratične množice v njihovi skupni borbi za de-°kratične in človečanske ideale, in ki predstavlja nujno ^vo za rešitev vseh vprašanj gospodarskega, političnega, ^talnega in kulturnega značaja v okviru Tržaškega ozemlja ,*?® duhu politične ter nacionalne strpnosti in bratskega so-7« med vsemi tremi na tem ozemlju Živečimi narodnostni-* skupinami. j Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje sprejema Ustanovi-STO-ja kakor izhaja iz 61. 16 mirovne pogodbe z Italijo, po-j arjajoč pri tem, da gre za zavestno Žrtev, ki jo slovensko u^tvo tega ozemlja doprinaša k utrditvi miru v svetu■ VI. 5![ Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje naglaša, da bo — a<ž«o z določbami stalnega statuta STO-ja —, vsestransko Dor*-0 sv°i° dejavnost za uresničenje gospodarskih, socialnih, ličnih, kulturnih in narodnostnih pravic slovenskega Ijud-o a na TrSaškem ozemlju in vedno dosledno branila načelo narodnostnt in jezikovni enakopravnosti. VII. Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje zagovarja načelo o svobodi tiska, mišljenja, veroizpovedi, združevanja in zborovanja; hkrati pa naglasa, da je smisel demokratičnih svoboščin v tem, da se postopno krijejo s človečanskimi svoboščinami. VIII. Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje sicer šiiti in pospešuje zdravo zasebno gospodarsko pobudo, a poudarja, da mora ista najti svoje zgodovinsko opravičilo le v kolikor svojo zasebno korist podreja višjim interesom gospodarske in socialne pravičnosti delovnega ljudstva. IX. Skladno z določbami Stalnega statuta STO-ja in zvesta svoji napredni vsebini, bo Osvobodilna fronta za Trlaško ozemlje — v okviru javnega življenja STO-ja — razvila svojo dejavnost v sledečih smereh: A. Politično: 1- Za dosledno obrambo gospodarske, politične in vojaške neodvisnosti ter nevtralnosti STO-ja in proti vsakršnim poskusom imper.alističneg a vmešavanja; 2. Za zedinjenje obeh področij STO-ja, pri čemer se bo dosledno borila za ohranitev gospodarskih, socialnih, političnih in narodnostnih pridobitev delovnega ljudstva na jugoslovanskem področju STO-ja; 3. Za demokratizacijo vsega javnega Življenju na STO-ju in za uveljavljanje demokratičnih svoboščin skladno z določbami stalnega statuta STO-ja; 4. Za dosledno izvajanje načela o narodnostni in jezikovni enakopravnosti; 5. Za čim demokratičnejšo obliko ustavno-pravne ureditve STO-ja. B. Gospodarsko: 1- Za dosledno obrambo tržaške industrije, katere obstoj in razmah je v življenjski odvisnosti od razvoja našega zaledja: 3. Za zaščito tržaškega malega in srednjega trgovskega sloja; 4. Za zaščito tržaškega obrtništva; 5■ Za zaščito interesov našega malega in srednjega delovnega kmeta; 6. Za nacionalizacijo trZaške industrije (bivše lastnine italijanske drZave); C. Socialno: 1. Za zagotovitev odgovarjajočega vpliva sindikatom v podjetjih in v javnem Življenju; 2■ Za ureditev modernega sistema o socialnem zavarovanju, ki naj zajamči pri-borjene pravice delovnega ljudstva; C. Kulturno: 1. Za dosledno spoštovanje pravice slovenskega jezika na vseh področjih javnega življenja; a. upravnem, b. sodnem- 2. Za dosledno obrambo slovenske šole in za zagotovitev možnosti srednje in visokošolske izobrazbe vsakemu nadarjenemu državljanu, ne glede na njegovo narodnostno pripadnost; 3. Za dosledno obrambo nemotenega kulturno-prosvetnega razvoja slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju. POGLED IZ LETALA NA DELO ERI IZGRADNJI MLADINSKE PROGE KUCEVO- BRODICE V JUGOSLAVIJI » Pred 40 leti je umrl veliki hrvatski pesnik SILVIH STRAHIH KRUCLVIC Vsa Ljudska republika Hrvat-ska pa tudi Bosna in Hercegovina se te dni spominja 40. obletnice smrti velikega hrvatskega pesnika Silvija Strahimira Kranjčeviča. Silvije Strahimir Kranjčevič se je rodil l. 1865, v Senju. Svoj rodni kraj, morje, senjsko burjo, življenje v Senju je vnesel že v svoje prve verze, ki jih je pričel pisati v rani mladosti. Prežete z ljubeznijo do domačega kraja pa so že ti prvenci borbenega značaja, kar sploh odlikuje njegovo celotno pesniško ustvarjanje, Najsi so tudi nastale prve pesmi precej pod vplivom njegovih predhodnikov in sodobnikov kar se je zlasti odražalo v religioznih motivih, je že v njih čutiti brezkompromisno borbeni odnos napram tedanji krivični stvarnosti. Od borbe za svobodo in lepše življenje svojega ljudstva aa ni mogel odvrniti niti nasilni režim «biča» madžarskih grofov v takratni Hrvatski, niti želje domačih, da postane duhovnik. Pustil je teologijo in si izbral učiteljski poklic. Se predno je odšel na službovanje v Bosno, je izšla njegova prva pesniška zbirka «Btigarkinjen. D asi so ga zaradi nezaupanja in da bi ga oddvojile od množic in dogodkov tedanje oblasti neprestano premeščale (služboval je Mostarju, Livnu, Bi jel jim, Sarajevu), Kranjčevič ni klonil. Tudi je bil kot pesnik že zdavnaj priznan. Pričel je sodelovati v uredništvu «Nade» in se je vrnil nazaj v šolo šele, ko je ta prenehala izhajati. Zadnja leta življenja je bil neprestano bolan. Umrl je 29. oktobra 1908. v Sarajevu. Literarna zapuščina Kranjčeviča sestoji iz štirih pesniških zbirk «Bugarkinje», vlzabrane pijesmen, «Trzaji», (četrto je sicer sam uredil, a je izšla po njegovi smrti), in iz večjega števila dramatskih in proznih fragmentov. Med tem ko je prva zbirka še precej pod vplivom Avgusta Senoe in A. Ba-ram.baševiča ter izrazito ljubezenskega značaja, je druga zbirka že odraz družbene stvarnosti, ki je s svojim trenjem v kulturnem in političnem življenju bogato oplodila Kranjčevičeve pesmi. Pri vsej raznolikosti motivike v njegovi poeziji je najmočnejši v patriotskih pesmih. Poleg teh so objavljene mnoge satirične, ki žigosajo protislovja in nepravilnosti meščanskega reda v hrvatski družbi. Zato pa se ga danes vsepovsod spominja njegovo ljudstvo, v katerega svobodo je Silvije Strahimir Kranjčevič že pred pol stoletja veroval. Ob priliki 40. obletnice smrti Silvija Strahitnira Kranjčeviča so odprli te dni v umetniškem paviljonu v Zagrebu razstavo knjig L R Hrvatske. Svečane otvoritve razstave so se udeležili: član Politbiroja CK KPJ Milovan Djilas, predsednik Komiteja za kulturo in umetnost FLR Jugoslavije Vladislav Ribnikar, podpredsednik vlade LR Hrvatske Dušan Brkič s člani vlade, Pred dnevi je bila v Hrvatskem narodnem gledališču svečana akademija, posvečena pesniku Sil-viju Strahimiru Kranjčeviču. Med mnogimi predstavniki kulture in umetnosti so se akademije udeležili tudi: član Politbi-biroja CK KPJ Milovan Djilas, predsednik Komiteja za kulturo in umetnost vlada FLRJ Vladislav Ribnikar in predsednik Pre-zidija sabora Ljudske republike Hrvatske Vladimir Nazor. (Po »Ljudski pravici) Ja domovinu imam; tek u srcu *e nosim, I brda joj i dol; Gdje raj da ovaj prosirem, uzalud svijet prosim, I... gutam svoju bol! »-■‘k * -> .* f / j?'- O d tu in tam i&kuitu?imga4{>čta V treh letih in pol je bilo na Hrvatskem tiskanih več izvodov knjig kot v vsem času stare Jugoslavije. Pred vojno je znašala najvišja naklada ene knjige na Hrvatskem 3000 izvodov, danes pa znaša 45.000 izvodov. Del v prozi je bilo leta 1945 tiskano 170.000 izvodov, leta 1946 415.000, leta 1947 412 tisoč, letos pa 575.000 izvodov. V desetih mesecih tega leta je bilo tiskanih 287.000 izvo-do tehnične literature in 1J)2S tisoč izvodov pedagoških in šolskih i zdaj. * * * ALIDA VALLI, italijanska filmska igralka v Ameriki, je odpotovala v Anglijo, kjer bo S Josephom Cottonom snemala film «The Third Mann» (Tretji mož:). Snov filma bo iz povojne Avstrije. Režiral bo Carol Reed. * * * GOETHEJEVO NAGRADO je letos prejel Fritz von Urah, čigar delo «Verdun» je doseglo svetom ven uspeh. Von Urah, zagrizen sovražnik hitlerjanstva, se je pred kratkim vrnil v Nemčijo iz svoje emigracije v Franciji in Ameriki. Italijansko pripovedništvo med obema vojnama Poteg tistih pisateljev, ki so svoje pero udinjali fašizmu, mu kadili ter peli slavospeve čistokrvni latinski rasi in o katerih nimamo namena, da bi pisali v tem članku, se je v dobi po prvi svetovni vojni italijansko pripovedništvo posvetilo romanu in noveli, kakršne je zahtevala takratna malomeščanska družba, ki ni imela nobenega smisla za poslanstpo umetnosti in za njeno moralno vrednost, ampak je iskalo v romanih le svoj nagonski užitek in zadostilo svojim, od vojne pokvarjenim moralnim■ nazorom. To je doba velikih naklad, lahkih uspehov in kratkotrajne slave pisateljev kot so: Mario Mariani, Pitigrilli, Guido da Verona, Bruno Corra in drugih. Malo več so kritiki pričakovali od piscev. kot so: V.irgilio Brocchi, Lu-cio d’Ambra, Salvator Gctta in Luciano Zuccoli. vsak od teh književnikov, je spisal po eno ali dve knjigi letno, ki pa tudi niso bile več kot salonska literatura. Oddaljena od te številne skupine in bolj i> senci pa je ostala druga, manjša skupina, ki jim ni bilo mar trenutnih lahkih uspehov in ki so se zadovoljili s pisanjem tistih nekaj strani, ki jim ji n je narekovala njihova inspiracija. Hoteli so požiuiti in obnoviti literarno tradicijo in dvigniti sodobno prozo na umetniško višino. Bili so osamljeni, brez stika s krogom čitateljev, o katerih so smatrali, da niso dovolj zreli in zato ne dovzetni za tako slovstvo. Po tej poti je hodila rimska revija «La Rondan, ki je več let Zbirala okrog sebe najboljše izmed književnikov, ki jim je. bila prava umetnost bolj pri srcu, kot pa trenutni uspehi. Poleg teh pi-sateljep pa so bili še oni, ki so bili tedaj v zaporu ter niso mogli zaradi cenzure priobčiti svojih del takrat in so morali počakati šele poloma fašizma, da so lahko zaklicali resnico zaslepljenemu italijanskemu ljudstvu. Med te slednje štejemo Gramsci-ja, katerega «Lettere dal carceren so bile po vojni nagrajene z nagrado nViaregg io». Ta dva med seboj tako različna kroga sta bila izraz dveh popolnoma nasprotnih taborov in globokega nasprotja v življenju italijanskega^ naroda in to nasprotje je moralo nujno, prej ali slej pripeljati do gotove krize. V vojni obogateli, sami s teboj zadovoljni buržujski elementi, ki so si s prevaro in izkoriščanjem bede in trpljenja nakopičili svoja bogastva, so z naslado čitali samo pustolovske remane in pikantne novele o polnagih ženskah ter razvratnem življenju. Oni drugi pa, ki se niso hoteli vdati dekadentizmu, niti niso hoteli ustvarjati del za naslado tako pokvarjenega občinstva, sa se ločili od takratnega fašistično nastrojenega življenja Italije in Živeli svoje posebno življenje. Tisti, ki so bili na svobodi, se ni-so čutili dovolj močne in dovolj pogumne, da bi skušali obnoviti in dvigniti to nizko družbo, da bi si ustvarili svojo publiko, ki bi znala ceniti pravo umetnost in bi ob nji našla svoj užitek. Ostali so rajši osamljeni, pralo skeptični in sprejeli obstoječe stanje kot nekaj, kar mora biti in se pač ne da spremeniti. S prezirom so se sicer obrnili od razumskega in moralnega deka-dentizma ter se zaprli sami vase, vendar je bilo to pasivno st'°tej° razumeti. Oni so dejan-Ij na kompromis že pristali in dg Prisiliti slovenski narod, *4ci onie3i m borbo za pravice 10«cjlne manjšine in se odpove t>en°£re(*ni borbi 2a združitev slo-Cen naroda. Pravica do od-fr ltVe je zato pri njih prazna ki služi znanim metodam da ° Ucionarnega fraziranja nek-lih avstromarksistov. Tak fcert " na^in postavljanja o i se-Doj»a ^anes za koroške Slovence C(J. en‘l dezartiranje s fronte. Kot ** Qustnjjfci državljani, ki so T. a,:'tiuno z orožjem v roki bo-tii‘u °fd.lsta 1942 proti Hitlerjeve-ne fQšizrnu, seveda ne smejo in b0 rnorejo pozabiti na tvojo bor-tm‘11 Se sprijazniti z dezerterskima tn<*encami. To ne pomeni, da lavVen*ki komunisti v Avstriji ne odstopajo, se ne spora-da *CUa3o, če je to potrebno. To-tnis e stepajo komunisti kompro-sta[jj,se s tem ne postavljajo na na“protnika, ampak pač nif. sn° odstopijo, ker je nasprot-sPr m°^nejši. Ko so boljševiki nikJel1 brest-litovski mir, niso viierT da >e ta mir ,m‘~ ie\aSJ>ro£no. takoj so povedali, da ' luiien. toda začasno koristen. val?? delajo najt avstrijski to-sl0 ? Prarijo: nOdbijamo jUflO-0«"'^ teritorialne zahteveb su . t0rej ne govore o kompromi-com" 1,0 ne Predlagajo, ampak se 7iQciav^aj° na stran avstrijskih °nalistov in odrekajo nacio- nalne pravice slovenskemu narodu. Slovenski komunisti v Avstriji zato ne morejo odobravati in sprejemati stališča CK KP Avstrije o nacionalnem vprašanju. Upravičeni so ne samo, da se izrekajo za odcepitev, ampak tudi, da se bore za združitev slovenskega naroda. Upravičeni so pričakovati, da jih pri tem avstrijski komunisti vsaj ne bodo ovirali, če se že nimajo za dovolj močne, da bi jih mogli v trdi borbi podpreti. Ko avstrijski komunisti po smislu izjavljajo, da branijo «neodvisnost Avstrije pred ameriškim imperializmom, ko odbijajo jugoslovanske teritorialne zahteven, s tem samo varajo avstrijski proletariat in zbujajo nezaupanje v demokratične sile Avstrije pri slovenskem prebivalstvu. Ce je skupna linija jugoslovanskih in avstrijskih komunistov, da «se ustvarijo prijateljski odnosi z Jugoslavijo», kot pravi tov. Ko-plenig, potem je to mogoče samo, če avstrijski narod pomaga slovenskemu narodu v njegov i borbi proti avstrijski buržoaziji, ki v službi ameriškega imperializma onemogoča »zedinjenje slovenskega narodaa. Prijateljski odnosi so možni samo z uničenjem imperialističnega zatiranja. Ce ta Koplenigova izjava ne pomeni take skupne borbe proti nacionali-jtični avstrijski buržoaziji, proti nacionalizmu v vrstah avstrijskega delovnega ljudstva, potem je seveda gola fraza, ki naj zastira avstrijskemu proletariatu jasno pot v borbi proti imperializmu. V Avstriji torej danes slovensko liudstvo ne more iti po poti borbe za pravico nacionalne manjšine, kot n. pr. na Goriškem in v Benečiji■ Na Koroškem bi taka pot pomenila nacionalno izdajstvo, prehajanje na pozicije slovenske reakcionarne buržoazi-je In njene sporazumaike politike pobiranja drobtinic iz imperialističnih rok. O nesoglasjih ob slovenskem narodnem vprašanju BORIS KRAIGHER v. Končno ostaja še vprašanje «nedeljivega proletarskega kolektiva enotne partije za proletariat vseh nacionalnosti iste države», o čemer govori Stalin. Ta boljševiški princip je gotovo edino pravilen, kjer vodi komunistična partija dosledno, stalinistično politiko. Ker je vodila VKP (b) dosledno politiko v nacionalnem vprašanju, si je na primer ruski proletariat ukrajinskih mest lahko pridobil vodečo vlogo v borbi za nacionalno osvdboditev Ukrajine. Kako pa je danes z avstrijskim oz. italijanskim proletariatom v čisto slovenskih pokrajinah Avstrije in Italije? Avantgardi tega proletariata, tako KP1 kot KPA, v bistvu negirata slovensko nacionalno vprašanje. Ena govori, da tdržaški delavci grešen, druga «odbija vse teritorialne zahteven. Obedve izrazito ločita člane partij po nacionalnosti in Slovencem formalno dovoljujeta boj za pravico do odcepitve, Italijanom in Avstrijcem pa prepovedujeta podpirati njihov boj. Obedve s tem odklanjata načelo «pokrajinskih avtonomij i» in se spuščata ne nemar-ksistično bundovsko linijo ((nacionalnih avtonomij» — po vsebini kulturnih avtonomij. Niti ena niti druga ne govori o slovenskem narodnem teritoriju in ga ne pozna, ampak pozna samo italijansko oz. avstrijsko »nacionalno skupnost«. Vsega tega seveda ne povesta niti precizno niti vsem enako. Italijanski komunisti postavlja- jo tako, kot bi hoteli nacionalno vprašanje nspornih con» množicam zakriti z izgovorom, da jih bodo tako privedli na revolucionarne pozicije, domače nacionaliste pa preslepiti, češ da jim komunisti niso nevarni. Taka politika seveda ne more zagotoviti partiji vodeče vloge v slovenskem nacionalnem vprašanju. V odeče vloge si partija ne more pridobiti z razglašanjem, da je po boljse-viških principih ona vodeča sila. Vodečo vlogo bo lahko italijanska partija zagotovila proletariatu na Goriškem v slovenskem nacionalnem vprašanju samo, če se bo držala boljševiških načel. Zato je razumljivo, da prihaja danes na Goriškem do razbijanja enotnosti partije. Slovenski narod je združen pod vodstvom slovenskih komunistov. Vodeča vloga italijanskega proletariata bo mogla miti do izraza, če bodo italijanski komunisti zapustili nacionalistične pozicije in prešli na nacionalno politiko v skladu z realnimi razmerami, v skladu z dejstvom, da so Slovenci združeni t' Demokratični fronti pod vodstvom slovenskih komunistov in da vidijo v novi Jugoslaviji svoj ideal in svojo rešitev. S klevetami proti tej Jugoslaviji lahko italijanski komunisti samo pomagajo k še večjemu razpihovanju nacionalizma. Pod takimi pogoji je seveda iluzorno govoriti o vodeči vlogi KPl med Slovenci tega teritorija. Se bolj čudna je stvar z avstrij-ikimi komunisti, Oni gredo ie o- Čitneje na linijo špekuliranja C slovenskem nacionalnem vprašanju. Samo poglejmo stališče KPA, podano v že omenjenih «Teoretičnih pripombah k vprašanju koroških Slovencem: »Politični sekretariat KPA ugotavlja, da so člani KP slovenske narodnosti na Koroškem popolnoma upravičeni, da se borijo za pravico nacionalne samoodločbe vključno pravico odcepitve in za uresničenje vseh ostalih nacionalnih zahtev koroških Slovencev, ne glede na to, da KPA v zvezi z ozemeljskimi zahtevami Jugoslavije zastopa odklonilno stališče». Slovensko nacionalno vprašanje proglaša torej KPA za privatno zadevo slovenskih komunistov, recimo tako kot KPl versko prepričanje za italijanske komuniste. Tako je stališče gospodarja, ki pravi svojemu hlapcu: »Priznam ti, da si upravičen boriti se za svoje soc.n.ne prauioc, vendar te bom še naprej izkoriščal, kolikor bom mogeln. Tudi ta gospodar se navadno opravičuje s tem, da »dokler pač drugi tako delajo, moram tudi jaz». Kako breznačelno in komunistom tuje je to stališče političnega sekretariata KPA, se vidi tudi iz tega, da se citiranega stavka niso upali objaviti v nemškem o-riginalu članka, ampak so ga samo v slovenskem prevodu dodali kot zaključek članka. Avstrijski proletariat torej ne sme izvedeti za to čudno špekulacijo političnega sekretariata KPA. S tako špekulativno, breznačel- no politiko seveda ni mogoče, da bi si KPA pridobila uodečo vlogo v slovenskem nacionalno-revoln-cionarnem gibanju na Koroškem. Ker ji ta politika ni prinesla u-speha pri slovenskem ljudstvu, se zateka k dekretiranju slovenskim komunistom. To dokazuje prva številka «obveščevalnega lista KPA» «Slovenski borec«, čigar namen je razbijati enotnost revolucionarnega slovenskega nacionalnega gibanja na Koroškem, vnašati v to gibanje nezaupanje do FLRJ in kot vidimo, s prevaro prepričati koroške Slovcnce, da KPA najbolje zastopa njihove socialne in nacionalne težnje. Ker ne vodijo do sledne nacionalne politike, hočejo dekretirati svojo vodečo vlogo slovenskim komunistom, ki bi morali v smislu partijske discipline slepo izvajati njihove direktive. Zato zahtevajo od teh komunistov, da naj pod-irišejo neko izjavo. V tej izjavi se ponovno proglaša nacionalna borba kot privatna stvar, sicer pa naj komunisti podpišejo med drugim (citirano z vsemi napakami izvirnika): « ...se udam, primerno načrtam demokratičnega centralizma, prostovoljno disciplini partije...« Jasno je, da to ni niti komunistično, niti v skladu z dostojanstvom revolucionarjev. Princip demokratičnega centralizma je nujen v resnično revolucionarni komunistični partiji. Toda zaupanje članstva se ne pridobi z raznimi špekulacijami in priti- skom, ampak z dosledno revolucionarno politiko. Resnična Ljudska jronta more voditi uspešno politiko, če si je v njej KP pridobila nesporno vodečo vlogo. Tak je položaj n. pr. v Titovi Jugoslaviji, kjer je vodeča vloga KP v Ljudski fronti nesporna, kjer je Ljudska fronta formirana na iniciativo KP in kjer se je v borbi pod vodstvom KP prekalila v močno vselpudsko, množično, demokratično orcamza-cijo. Taka je iudi OF na Koroškem, kjer im ijo komunisti slo. venske narodnosti nesporno vodstvo, ne zato, ker so si ga dekret tirali, ampak ker so si ga z dosledno nacionalno revolucionarno borbo zasluženo pridobili. Avstrijski proletariat pa si ne bo mogel priboriti vodeče vloge niti v demokratičnem niti v slovenskem nacionalnem boju na Koroškem, če ne bo, kot je to napravil nekoč ruski proletariat v Ukrajini, vodil dosledne revo-ci onarne, leninistične politike tudi v slovenskem nacionalnem vprašanju. Tu ne pomagajo nobeni podpisi na «izjavah», nobeni dekreti, nobene špekulacije, novene klevete, tu je potrebna načelna, dosledna borba. S pritiskom in špekulacijami bo KP Avstrije samo škodila avstrijskemu proletariatu, povečevala zmedo in nezaupanje v demokratične sile Avstrije in kvečjemu začasno nekoliko oslabila trdnost in udarnost OF koroških Slovencev. Očitek «nacionalizma» KPJ s strani avstrijskih in italijanskih tovarišev torej ni slučajen, ni šele rezultat resolucije Informbi-roja. Ta resolucija je prišla samo o pravem času, da jo je bilo mogoče izkoristiti za nekomunistično izmotavanje iz težav, v katerih so se znašli nekateri avstrijski in italijanski komunisti zaradi nenačelne, neleninistične politike do jugoslovanskih teritorialnih zahtev. Način pritiska z disciplino na slovenske komuniste, ki poznajo razmere v Jugoslaviji in vedo. da so obtožbe resolucije In-formbiroja neosnovane in krivične, pa kaže, da gre za nekomunistično prakso prisiljevanja komunistov k slepi «pokorščini» z izjavo, ki jo čujemo zadnje čase od vseh strani, «priznajte vsaj nekaj, če ne vsega, — gre za disciplino«. Vse to je praksa, ki dokazuje, da v mednarodnem delavskem gibanju nekaj ni v redu. To smo mi Jugoslovani čutili najjasneje ravno v zvezi z našim nacionalnim vprašanjem. Gre za prakso vnašanja elementov špe-kulativnosti v mednarodni revolucionarni pokret. Ne da se zanikati, da vsa ta dep stva predstavljajo veliko nevarnost za slot>ensfce komuniste za mejami, pa tudi v FLRJ, da bi v svoji reakciji na te nekomunistične metode zapadli vplivom nacionalizma ali celo obupu. Da se izognemo tej nevarnosti, je še nujneje kot kdaj koli v slovenskem nacionalnem boju, boriti se odločno proti vsem pojavom nacionalizma in zlasti proti ostankom malomeščanske buržoazne, sporazumeške politike nekaterih predstavnikov predvojne nacionalne borbe koroških in primorskih Slovencev. Ta boj je nujen tako proti ostaniem te politike v mejah FLRJ, kot tudi na Koroškem, v Gorici in Trstu. Se bolj kot doslej se je treba zavedati, da mora biti nacionalna borba slovenskega naroda vedno v skladu z odnosom sil v borbi proti imperializmu in za ljudsko demokracijo. V kolikor se bodo začasno zrahljale tesne vezi z avstrijskimi in italijanskimi komunisti, mora naša nacionalnoosvobodilna borba samostojno vedno računati z resničnimi interesi demokratičnih sil Avstrije in Italije ter gledati, da bo slovenski nacionalni boj v teh krajih dajal čim večjo pomoč boju italijanskih in avstrijskih demokratičnih sil proti lastni buržoaziji in imperializmu. Konec, GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Ves demokratični svet je bil deležen sadov oktobrske revolucije Tudi goriški Slovenci bodo proslavili pomemben datum Jutri bo ves 'demokratični svet praznoval 31. obletnico slavne Oktobrske revolucije, ki je leta 1917 ruskemu delavskemu razredu pod vodstvom boljševiške partije izvo-jevala vse človečanske pravice, ga osvobodila carske tiranije in buržoaznega izkoriščanja. Mednarodni pomen Oktobrske revolucije je v tem, da je prebila fronto svetovnega imperializma in vzpostavila ljudsko oblast na šesti, ni zemeljske oble. Zamajala je imperializem tudi v njegovem zaledju in izpodkopala njegovo oblast v kolonialnih in odvisnih deželah. Tudi ideja slovanske vzajemnosti in sodelovanja vseh slovanskih narodov je od tedaj dobila novo vsebino. Demokratična in vojaška vloga ruskega naroda v Evropi in v svetu je vlila slovanski ideji globoko demokratično, napredno vsebino. To spoznanje nam je jamstvo, da v bodoče ne modo več' slovanski narodi, kakor je to bilo v preteklosti, tako lahko plen tujih osvajalcev in da ne bodo prisiljeni prelivati svoje krvi za druge. Ves demokratični svet, vse delovno človeštvo je bilo deležno sadov Oktobrske revolucije, zato ni jutrišnja obletnica samo praznik sovjetskih narodov, ampak tudi praznik vsega demokratičnega sve. ta in delovnih ljudi. Slovenci smo neposredno občutili kako bedijo nad našo usodo ruski bratje in vemo, da brez njih junaškega boja ne bi bilo poraza fašizma in nacizma. Z iskreno hvaležnostjo v srcih, zavedajoč se zgodovinskega pomena tega, kar se je zgodilo pred 31 leti, bomo Slovenci v Gorici in okolici počastili obletnico Oktobrske revolucije pod okriljem naših organizacij ter z našimi skromnimi proslavami izpričali ljubezen do visokih idealov delavske vzajemnosti, bratstva, svobode in miru na svetu. Vzporedno z zadružnim domom je rasla kmečka zadruga Lokve so hribovska vas nad Trnovskim gozdom. Nemci so jo popolnoma požgali. Danes pa nam rdeče strehe in nove stavbe povedo, da so vaščani od osvoboditve sem opravili že ogromno delo. Na najlepšem prostoru sredi vasi se dviga nova, najlepša in največja stavba zadružni dom. Prebivalstvo je ponosno nanj, saj ga je zgradilo samo z lastnimi sredstvi in svojim gradbenim materialom. Čeprav morajo mnogi še stanovati v zasilnih bivališčih, so si prej kot svoje hiše zgradili zadružni dom. Videli so, kako je n. pr. grgdnja zadružnega doma na Predmeji poživila obnovo, zato so tudi oni pohiteli. Delali so po načrtu. Dnevno je bilo na gradilišču po 30 ljudi. Sami so pripravili les, kamen so dobili iz ruševin in zgradili apnenico. Njihov največji pomočnik je bil ravno pl.-n. V kmečki zadrugi ;e razstavljen velik grafikon. Na njem so imena graditeljev—vaščanov. Iz belih in modrih črt na grafikonu je razvidno, koliko prostovoljnega dela so opravili posamezniki. Najvišja je črta pri predsedniku uprave zadružnega doma Benediktu Kolencu; visoko se dviga črta tudi pri mladincu Antonu Krivcu, ki sedaj gradi Novi Beograd, pri Lidiji Skok in šoferju obnovitvene zadruge M. Lebanu. Vzporedno z zadružnim domom je rasla kmečka zadruga. Danes so že vsi vaščani njeni člani. Tudi Osvobodilna fronta se je utrjevala ob graditvi doma, saj so vsi doma. čini zavedni frontovci. Danes imajo na Lokvah poslovalnico kmečke zadruge v zasebni sobi, toda že letos bodo uredili v zadružnem domu lepe in primerne prostore tudi za kmečko zadrugo. V domu bodo tudi prostori in dvorana gostinskega podjetja. Poleg zadružnega doma so zgradili hišo, kamor se bo vselilo krajevno škafar-sko podjetje. Težka je borba za kruh, zato va. ščani izkoristijo vse možnosti, da pomagajo sebi in skupnosti. Poleti so nabirali zdravilna zelišča in jih prodajali po vezanih cenah. Pozimi bodo izdelovali škafe itd. Tudi na Trnovem, vasi, ki je bi. la popolnoma požgana, je že zgrajen zadružni dom v surovem sta- nju. Sedaj opravljajo notranja mizarska dela. Vaški mizarji izdelujejo okna in vrata, zidarji obnovitve, ne zadruge pa obijajo strop. Tudi tu domačini gradijo svoj dom brez tuje pomoči. Gradbeni material so dobili iz lokalnih virov. Vaški zidarji so zidali, gozdni delavci so posekali potreben les in vsi vaščani so sodelovali. Stavba bo izgotovljena do zime. Tudi na Trnovem se je vzporedno z zadružnim domom razvijala kmečka zadruga, ki ima Že več odsekov: gradbenega, živinorejskega, gozdarskega in obrtnega. BESNICI NA LJUBO V daljšem članku četrtkove številke našega lista smo objavili več imen, med njimi gospoda Bertossi Rodolfa, ki pa nam v pismu zatrjuje, da on ni Bertossi, marveč Bratuž Rudi, kar s tem popravljamo. Obvestilo bivšim partizanom Zveza bivših partizanov vabi vse one partizane, ki so prejeli priznanje od komisije iz Rima, naj se čimprej zglase na njenem sedežu v ul. Montesanto 42. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 25 do 31. oktobra t. 1. 8 rojstev, 9 primerov smrti, 5 vknjiženih porok in 16 porok. Rojstva: Golob Enzo, Venier Fia. metta, Makuc Rihard, Famini Li-vio, Štrukelj Marica, Bulfon Gian-na, Mučič Jožef, Peteani Aleksander. Smrti: 18-letni uradnik Mario Ci. ciotti, 61-letna gospodinja Eleonora Puppis por. Tivan, 13-letni Ivan Ca-sasola, 271etna tkalka Fabbris Le-tizia, 411etna gospodinja Anamarija Togut por. Feresin, 52-letni delavec Levrani Jožef, 86-letna gospodinja Colussa vd. Roiatti Marija, 661etni delavec Anzelin Mihael, 61-letni delavec Gragorat Rudolf. Vknjižene poroke: mehaničar Di Minica Peter in gospodinja Luis Marija, knjigovodja Vecchiet Pavel in učiteljica Tribusson Gentile, podčastnik ital. vojske Angius Her- minij in gospodinja Orgiu Elisa, delavec Grudina Guido in gospodinja Kerševan Karolina, farmacist Pinoci ElijE* in dijakinja Locardi Silvija. Poroke: elektromehanik Zavadlav Jožef in gospodinja Brajnik Ema, mehanik Moti Romano in zasebnica Rossi Marija, orožniški podčastnik Betarione Aleksander in gospodinja Visintin Aliče, geometer Nanut Marjan in gospodinja Della Negra Ada, železničar Toscano Anton in gospodinja Brigadina Marisa, čevljar Gorlatto Jožef in šivilja Brešan Marija, zasebni uradnik Za-netti Alojz in visokošolka Skubla Izabela, mehanik Urdan Karlo in služkinja Bolčina Sabina, pek Lie-pach Franc in gospodinja Prinčič Alberta, visokošolec Fornasir Guido in učiteljica Signore Marija, uči. telj Lutman Avrelij in uradnica Pedrini Virginija, mesar Pecorari Hermann in uradnica Muratti Ana, tehnik Bernardi Cezar in gospodinja Paulin Elda, trgovec Komel Alojz in gospodinja Brešan Hermi-nija, delavec Gruntar Ludvik in gospodinja Fornasari Basilia, agent civ. policije Masocco Leon in trg. pomočnica Škerlj Marija. Splošni dohodninski davek Finančna intendanca v Gorici sporoča, da je splošni dohodninski davek na trgovino z jajci, perutnino, zajci in divjačino določen z ministrskim odlokom od 4. oktobra 1948 v znesku 4 odstotkov na jajca in 6. odst. na zajce, perutnino in divjačino. Ta davek mora trgovec poravnati od časa do časa na podlagi računov, ki jih predloži v dveh izvodih, s postopkom, ki ga določa, jo zakoni (čl. 15 zakonsk. dekreta od 3. junija št. 452 in čl. 7 zakonsk. dekreta od 3. maja 194 8št. 799). Ako trgovec kupuje blago neposredno pri proizvajalcu, se mu dohodninski davek določi na podlagi podatkov v posebnem registru, v katerega mora sproti zabeležiti vse množine posameznih vrst blaga, ki ga je nabavil. Navesti mora tudi podatke prodajalca in kupne cene. Se posebno pristojbino v višini 4 odstotkov, ne glede na splošni davek, je treba plačati za jajca, zajce, perutnino, divjačino in podobno, ako se jih prodaja na drobno. Gornje obveznosti veljajo: a) za trgovce na drobno s stalno ali po. tujočo trgovino, vojaške in zadružne prodajalne itd.; b) za javne obrate (restavracije, gostilne, kavarne, menze itd.), ki kupujejo omenjeno blago pri proizvajalcih za lastne potrebe; c) za one, ki ga kupujejo v svrho industrijske predelave; č) za zasebne potrošnike, ki ga nabavljajo pri trgovcih na debelo. Poljane so postavile spomeniN svojim na| bolj »im sinovo*** Na spodnji kraški planoti, blizu Doberdoba, ležijo Poljane. Zaradi svoje posebne lege živijo nekam same zase, v stran od ostalega slovenskega okoliša, njih življenje se steka v glavnem v Tržič. Na skromni način in brez hrupa se na Poljanah razvija priprosto življenje maloštevilnih prebivalcev, tiho sedaj kakor prej, kadar so neštetokrat dali varno zavetišče partizanskim borcem, ki so na spodnjem Krasu, okoli Tržiča in v Furlaniji izvrševali diverzantske akcije. Redkokdaj se oglasijo v časopisih in javnost bi lahko mislila, da je pri njih vse zamrlo. Pa ni tako. Poljanci čuvajo tradicijo svoje častne preteklosti, kakor ostale slovenske vasi na Goriškem. Tradicija njih osvobodilne borbe in partizanstva je ovekovečena z žrtvijo 11 vaščanov, enajstih na 14 hišnih številkah vasi. Tem svojim najboljšim sinovom* ki so se žrtvovali za svobodo naroda, so v trajen spomin odkrili v nedeljo 31. oktobra, ob praznik vseh mrtvih, lep spomenik, ki mora še bodočim pokolenjem kazati pot, po kateri so oni šli neustrašno in nesebično za narodovo odrešenje. Spomenik bo stal na Poljanah kot svetinja partizanstva na tem samotnem koščku naše kraške zemlje; zanj je prispevala vsa vas. K lepemu po* teku spominske svečanosti so pri-pomogle vse organizacije pod okri. ljem DFS in velika udeležba prebivalstva je dala slovesnosti značaj prave ljudske manifestacije. Tudi okolica je bila primerno zastopana, predvsem Doberdob po svojih zastopnikih DFS. Obvestilo mesarjem in gostilničarjem Zveza trgovcev v Gorici opozarj* zainteresirane mesarje, gostilničarje itd. na predpise zakona za nakup in prodajo divjačine. Divjačina, k' bo naprodaj v tekoči lovski sezoni, se sme prodajati le, če nosi p občinske lovske sekcije, član katere je lovec, ki jo prodaja. Vsakdo, 1 bo imel divjačino brez te oznake, bo kaznovan po zakonu. KINO VERDI. 17: «Crna slonova kost», F' March in O. de Havilland. VITTORIA. 17: »Tragična skrivnost. K. Hepburn in R Taylor. CENTRALE. 17: '((Pustolovščin Bombayu», C. Gable in R. Russel. MODERNO. 17: dRazputln«, H. »aur in M. Schantal. . ..fr EDEN. 17: «Lepotica in razbojniK*. G. Roland in R. Anes. FIZKULTURNE DROBTINE O metu krogle Kmet krogle je eden štirih glavnih metov atletike, poleg meta diska, kopja in kladiva. Razen teh glavnih panog gojimo še stranske, kot so na primer: met bombe, žoge s pentljo, met kamenja in podobno. Atlet, ki želi metati kroglo, mora imeti zadostno mišično silo, ki je seveda v zvezi s težo, dokler ne gre tu za odvisno maščobo. Imeti pa mora tudi zadostno hitrost, kajti za dolžino meta krogle je odločilna samo njena izmetna hitrost. Evropski rekord je lani postavil v Sovjetski zvezi Hejno Lipp mladi študent iz Estonije z metom 16.73 m. Oglejmo si, zakaj mu je uspelo doseči ta odlični rezultat. Raščen je skladno, obložen z dolgimi mišicami, tehta preko 100 kg in preteče stometrsko progo v 11 sekundah, prav tako, kot naši prvorazredni sprinterji. Skrivnost uspeha metalca je torej v hitrosti, moči in tehniki. Tehniko se priučimo kot pesem na pamet, moč v zvezi s hitrostjo pa si privzgojimo. Povezava moči in hitrosti igra pri vseh telesnih vajah veliko, v atletiki pa glavno vlogo. Tu gre za eksplozivno stan j e vložene moči, ki se sprosti s pravilno tehniko. Atlet, ki trenira mete in hoče biti uspešen; mora'znati svojo moč spremeniti v hitrost. Zato mora trenirati sprinte, starte in skoke. Iz navedenega razvi-dimo, cia mora atlet-metalec gojiti tek (čeprav zveni za laika malo čudno), ki je odskočna deska za celotno telesno vzgojo, za vse panoge brez izjeme. Z odlično, prefinjeno tehniko pa ima tudi poboljševanje rezultata neko svojo mejo, če ne skrbimo v zadostni meri za mišični prirastek. Težka napaka je, če mislimo, da s samimi meti pridobimo na moči, kajti z izpolnitvijo tehnike nudimo krogli oziroma orodju čedalje manj odpora, ker ima orodje čedalje večjo hitrost. Prav v tem je smisel športne tehnike, da z malim naporom dosežemo relativno velike učinke. Lahko rečemo, čim bolj ekonomična in bolj racionalna je naša tehnika, tem manjši je naš napor. Se nekaj mora imeti dober metalec: imeti mora dober smisel za ritem. Ritem meta je v tem, da ima krogla pri enakomerno pospešenem metu največjo hitrost ob izmetu. Prav iz tega razloga se dekleta v atletiki nagibajo k metu diska, ker je to še bolj ritmična stvar kot pa suvanje krogle. Glavni principi sodobne tehnike suvanja krogle pa so: «začni počasi — končaj hitrov. Zaradi tega mečemo najprej z velikimi mišičnimi skupinami hrbta m križa, nato z nogam i, kajti noga je šestkrat močnejša od roke, poslednje impulze pa podelimo krogli z roko, z zapestjem, da celo s prsti. : ^ ... ■ " i**-’ Slika nam kaže olimpijskega tekmovalca črnca metalca krogle v trenutku, ko je kroglo izpustil iz dlani. Na licu mu je videti, kakšno silo je vložil v met. ISTRSKI 13 IVi EVNIK ■_- -- - - ... . =3 PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTl 301/a PRITL. - TEL. Predavanje tov. Laurentija o gospodarskem položaju eone B Tov. Laurenti, tajnik okrožnega LQ za Istro, je imel v Kopru in V Piranu predavanje, kjer je podal sliko o političnem in gospodarskem položaju v coni B. Uvodoma je poudaril trpljenje istrskega ljudstva v zadnji vojni in podčrtal, da ljudstvo noče več slišati o vojnah, ker čuti potrebo po miru, da izvrši obnovo svojih domov. Zaradi tega delovno ljudstvo noče nasedati raznim vabam in manevrom zapadnih imperialistov. Nato je omenil, da je Tržaško ozemlje rayno na točki, kjer se zelo čuti spor med obema blokoma. Anglo-američani hočejo za svojo ofenzivo, ki jo imajo v načrtu proti vzhodni Evropi, na vsak način konsolidirati ravno STO, kot odskočno desko. Nasprotno hoče delovno ljudstvo SJO-ja, zlasti pa cone B, ustvariti iz Trata b#zo miru med narodi in točko, ki naj druži vse narode. ■Tov:• Laurenti je v- nadaljnjih izvajanjih pripomnil, da ima borba med obema blokoma ravno za SIO, in s tem tudi za cono B, svoje politične in gospodarske posledice. Predavatelj je s tem v zvezi omenil pomen nedavne razstave gospodarske dejavnosti v Kopru in poudaril, da je hotela ta razstava pokazati v prvi vrsti to, kaj je bilo v coni B na gospodarskem polju že storjenega in katera je najboljša pot za nadaljnji dvig gospodarstva te cone za bodoče. Za tem je tov. Laurenti predočil, da je koprska razstava pokazala vse uspehe, ki jih je istrsko okrožje doseglo od leta 1945 dalje. Podčrtal je, da so jugoslovanski narodi pokazali prebivalstvu cone B svojo največjo naklonjenost s tem, da so mu pomagali do gospodar, skega dviga in zboljšanja. Lani, tako je nadaljeval predavatelj, so bile tovarne za konzerviranje rib prisiljene ustaviti svoje obrate, toda ravno s pomočjo Jugoslavije se je ljudskim oblastem v coni B posrečilo, da so ta problem ugodno rešile in da so ravno V tej industrijski panogi dosegle gospodarske uspehe, ki se bodo v kratkem še povečali. Vsakdo ve, da so tovarne v Izoli ustavile svoje obrate samo zaradi tega, ker so ribiči gledali sprva na ves problem iz egoistične strani in rajši prodajali ribe y Trstu, kakor pa da bi jih izročili domačim tovarnam v coni B. Vsi poskusi ljudskih oblasti, da bi dovedli ribiče do popustljivosti, so bili zaman. Ko so hotele oblasti cone B z nakupom rib y Turčiji in na Portugalskem omogočiti nadaljnje obratovanje tovarn, so imperialisti, ki kontrolirajo gospodarsko in politično navedeni državi, prepovedali obema izvoz osoljenih rib, čeprav bi dobili plačilo y žlahtnih valutah. Ribiči v Turčiji in Portugalski 50 morali dopustiti, da so ribe rajši gnile, samo da niso bile izvožene K demokratično državo. Končno so ribiči v Ižoli vendarle spregledali in uvideli svojo napako ter so z oddajo rib domačim industrijskim podjetjem v coni B okrepili gospodarstvo istrskega o-krožja. Tov. Laurenti je poslušalce opozoril, da imajo ravno tovarne, ki so še lani odpuščale delavce, danes, zaradi povečane proizvodnje, veliko pomanjkanje delovne sile. To pomanjkanje se čuti tudi na drugih gospodarskih področjih. Delovna sila manjka tudi v gradbeni stroki, posebno še, ker se je letos močno dvignila proizvodnja gradbenega materiala, ki skoro krije vse potrebe gradbene dejavnosti. Pomanjkanje zidarjev je pripisati okolnosti, da delavci te stroke, čeprav bivajo v coni B, delajo v Trstu, kar je v škodo gospodarskemu razvoju, zlasti obnovi v coni B. Predavatelj je posebno podčrtal velik napredek, ki smo ga dosegli v poljedelstvu. Medtem ko so bila še lani polja zaradi pomanjkanja gnojil tla bo obdelana, je bil zara- di tozadevnega izboljšanja letošnji pridelek obilnejši. Tov. Laurenti se je v svojem predavanju ustavil tudi pri vprašanju zadružništva in higiene. Pri vprašanju zdravstva je sporočil, da izdelujejo ljudske oblasti načrt, po katerem hočejo izboljšati higienske in sanitarne razmere v Piranu, in sicer z izvedbo kanalizacije. Končno je predavatelj še omenil, da izkazuje Trst, kljub hvalisanju določenih krogov, 30.000 brezposelnih, in da je toliko opevani prosti trg živil, oblačil itd., dostopen pač samo nekaj tisočem izvoljencev, ki s pomočjo špekulacije, črne borze ter izkoriščanja delovnih množic lahko plačajo visoke cene. V coni B so dohodki vsakega nameščenca, delavca in kmeta dovoljni za kritje njegovih potrebščin, in to zaradi tega, ker so dohodki sorazmerni s cenami, ki jih določajo ljudske oblasti, Tov. Laurenti je končal z besedami: ((Tovariši, če pogledamo preteklost, vidimo, da smo zbrali pravo pot. Nadaljujmo svoj pohod, ki nas bo dovedel do zmage, katero smo že dosegli v preteklosti in ki jo bomo dosegli tudi v bodočnosti pod vodstvom naše slavne komunistične partije.« Izgubljena osebna izkaznica Tov. Giassi Miranda iz Strunjana štev. 181 je dne 2. t. m. izgubila osebno izkaznico in 150 lir na plesu v Ljudskem domu v Strunjanu. Najditelja prosi, naj izkaznico vrne. Hišna preiskava Na domu Pucer Nedeljka v Sv. Luciji (Portorož) je bila izvršena hišna preiskava. Najdeno je bila neprijavljeno motorno kolo, puška in velika količina raznega streliva. Imenovani je prijavljen za nadaljnji postopek. S slovesnostmi in delom bomo proslavili obletnico ohtobrsbe revolucije Vsa mesta, večji kraji in vasi v Istrskem okrožju se pripravljajo na slovesno proslavo velike oktobrske revolucije. Iz bujskega okraja poročajo o navdušenju, ki vlada med prebivalstvom. Tako bodo kmetje — bivši kolcni — prišli na proslavo z vozovi gradbenega materiala, za zadružni dom. Tam bodo že čakali zidarji in takoj uporabili pripeljano kamenje in opeko. Prebivalstvo malega mesteca Izole bo okrasilo za ta veliki dan okna in izložbe s slikami voditeljev revolucije. Se celo trgovci prihajajo po velike slike Lenina, Stalina, Tita in drugih, da jih bodo izstavili v oknih, Ribiči v Kopru bodo okrasili del mesta, kjer stanujejo, kar najlepše. Da dokažejo svojo delavnost in namen prispevati qim več k izboljšanju, bodo odšli na lov. Tako bodo Partizanski obhod Ob priliki proslave 31. obletnice oktobrske revolucije, bodo priredili partizani v nedeljo 7. t. m. v Kopru obhod po mestu. Vabljeni so vsi partizani in aktivisti okraja Koper, da se udeleže obhoda v uniformah ali vsaj s titovko. Zbirno mesto je na bivši postaji v Kopru ob 9. dopoldne. Za prevoz je preskrbljeno in bo ta zajel naslednje centre: 1. blok Škofije, Dekani, križišče Rižana; 2. Sv. Anton, Cežarji, Pobegi, Sv. Tomaž. 3. Marezige, Babiči, Vanganel. 4. glavna pot Krkavče, Koštabo-na, Puče, križišče Šmarje; 5. Bandelj, Sičjole, Sv. Lucija, Portorož, Strunjan, Izola. 6. za Sv. Peter, Novo vas in Padno bo zbirališče pri Bandelu. Prevozi iz vseh teh krajev bodo ob 8. zjutraj. Opozarjamo na točnost!! dali velik prispevek skupn05*'- _ V tovarnah bodo danes popoM® proglašeni udarniki. Ti bodo bili s tem pravico do še vecjeZ izboljšanja y prehrani. _ ,, V Kopru bo na prostoru sP°rg nega igrišča prostovoljno delo. ^ tem bodo udeleženci pokazali. se tudi s krampom in lopato 8r boljša bodočnost in nadaljuje 1 volucija. Umefnoslna razstava v Kopru je imela tudi gmotni us|e^ V sredo zvečer je bila v zaključena razstava sodobne nosti,' katero so priredili V P?a ume*' «Tacco» umetniki slikarji m kiPar' ji, ki živijo na STO-ju. ZaWiu®j*J so prisostvovali poleg precejšni ovj piiauaivuvau puicg v-- števila ljudstva tudi predstavni^ okrožnega ljudskega odb*^® . tudi okrožnega komiteta KP ^ Umetniki-slikarji so navzočim pojasnili pomen umetnosti in * . je treba umetnost gledati i® ™. kušati rszumeti. Tovariš i0. in HIavaty sta razumljivo ij1 p y ljudno poizkušala dati vpogl® ustvarjanje slikarskih urne jg. Med navzočimi je bilo za to r® j ganje veliko pozornosti. Želeti . bilo, da bi po možnosti um jv0 sami priredili za širše občin* kako predavanje. Kot smo naknadno zvedeli, so la skoro vsa razstavljena dela P dana, kar dokazuje umetniško vr nost razstavljenih slik. Prijavljen gostilničar Gostilničar Degrassi iz Izo1 'j 3. t. m. predčasno zaprl svoj 0 ter s tem prekršil odredbo. Prl) ljen je bil oblastem. Organi N. N. so na razni h ^ kih demarkacijske črte v dobi 15. do 30. X. zaplenili 7 kg c’®a 350 jajc, 65.000 jugo- in me^°e to večje količine raznih živil. Vs- . blago so hoteli razni špeku vtihotapiti v cono A. Na večer, ko poneha najhujša vročina, se ulice Skopja, glavnega mesta Makedonije, napolnijo s sprehajalci. Živa reka se počasi vali od Vardarja preko velikega trga tja do kolodvora ali na drugi strani do «Putnika». Okrog devetih, pa tudi prej, se ulice spet izpraznijo. Sprehajalcev ne motijo klici čistilcev čevljev niti se ne ustavljajo ob enakomernem ritmu ciganske glasbe, ki prihaja iz stranske ulice. To je zanje vsakdanji pojav. # * # Na vsakem koraku čutiš optimizem in vero v boljše življenje. V vlaku, ki se prebija skozi neštete tunele od Titovega Velesa proti Bitoli, sem bil priča zanimivega pogovora. Invalid v kotu oddelka, sedaj zadružnik najnaprednejše zadruge v Makedoniji Luzaropolja, je trdil, da bodo ovce umetno osemenjevali. Ne mnie sicer takoj doumeli novih znanstvenih metod dela, verjame pa, da so dobre in koristne. Makedonsko vprašanje je bilo dolgo časa predmet najrazličnejših debat v vseh e "ropskih kabinetih. Toda v enem so si bili vsi gospodje edini: v tem namreč, da makedonskega naroda ni. In ker nihče ni znal, oziroma ni hotel rešiti makedonskega vpraša, nja, so Makedonci sklenili, da ga rešijo sami. L. 1893, so makedonski revolucionarji ustanovili MRO — makedonsko revolucionarno organizacijo. Glavni iniciatorji organizacije, katere glavni cilj je bila politična osvoboditev Makedonije, so bili Goce Delčev, Damjan Grujev. Pere Tošev in drugi. Ilindensko vstajo 1. 1903 so Tur- ki krvavo zadušili. 135 uničenih vasi, 10.000 požganih hiš, 2350 onečaščenih in odpeljanih deklet in žena, nad 2000 ubitih prebivalcev — vse to je zahtevalo turško maščevanje. Makedoncev pa kljub temu niso pokorili. Ilegalno delo se je tudi po prvi svetovni vojni nadaljevalo. Sele narodno-osvobo-dilna borba, kamor se je vključilo skoraj vse makedonsko ljudstvo, je prinesla Makedoniji svobodo in rešila makedonsko vprašanje. Kako? Tako, kot je edino pravilno. Makedonci so postali Makedonci. V šolah uče v materinskem jeziku, ustvarja se makedonska književnost, petletni plan indu-stralizacije in elektrifikacije Jugoslavije določa velike perspektive tudi Makedoniji. Makedonska kultura je stara. Ze Klement, eden najpomembnejših učencev Cirila in Metoda, je širil slovansko pismenost med Makedonci v začetku X. stoletja. V monastirih v Skopju, okolici Ohrida, Prilepa in drugod so še ohranjene freske iz XI., XII. in XIII. stoletja. Ikona Sv. Spasa v Skopju je svetovno znana po svoji rezbarski umetnosti. Makedonija je dala šolo ikonografov, ki je imela svoje umetnike po vsem Balkanskem polotoku. Posebno bogata pa je makedonska folklora. Po petletnem planu se bo Makedonija izpremenila iz zaostale kmetijske dežele v deželo z razvito industrijo in naprednim kmetijstvom. Kmetijstvo Makedonije se bo preusmerilo na proizvodnjo industrijskih rastlin. Površina, zasejana z njimi, se bo -J,,oti ,,v ur.«./ IMttlivdfniU povečala za tri in pol krat. Proizvodnja riža bo krila 70 odstotkov celotnih potreb Jugoslavije. Predvsem pa je treba Makedoniji električne energije. «R—u—u—m, r—u—u—m», doni zamolko med stenami. Oblak modrega dima se je dvignil nad smreke in počasi odplaval proti taborišču. «Sesta skopska, štirikrat udarna brigada je na delu«, gre glas po taborišču. «R—u—-u—m ... Tole je gotovo položil Trpko Jovanovski«, se pogovarjajo mladinci. ((Nobenemu ne upali tako kot njemu». «Ali pa Sinko. Obadva delata kot stara minerja)). V določenih presledkih eksplodirajo v tunelu nad taboriščem mine. Tretja izmena šeste skopske brigade hoče izvršiti svojo obvezo, preden odide domov. Dva meseca je Že tu. Jutri ali pojutrišnjem se bo vrnila kot štirikrat udarna. Se pred kratkim je bilo Mavrovo, kjer gradijo hidrocentralo, nepomembna vasica. Stisnjena ob pobočje hriba na robu večje kotline, ki se na višini okrog 1200 metrov razprostira nedaleč od Gostivarja. Inženirji so izračunali, da bi bilo mogoče ustvariti tu veliko hidrocentralo. Rečici Porovsko in Mavrovsko '•eko bodo zajezili in jima zaprli pot iz doline, Beličici in Radiki pa bodo izpremenili tek in ju skozi tunele napeljali v kotlino. Nastalo bo več kvadratnih kilometrov veliko jezero. Skozi predor na severu jezera bodo spuščali vodo v Vardar in zgradili tam hidrocentralo, ki bo med največjimi v Jugpsla-viji. Pokrajina bo dobila popolnoma novo lice. Cesta, ki pelje iz Ohrida v Skopje, bo na tem mestu pod vodo. Visoko v skalah bo treba zgradili novo. Kopanje predorov in zemeljska dela so pri gradnji nove ceste zaenkrat glavna dela. Na ruševinah Mavrovih hanov, kjer so bili nekoč veliki hlevi za karavane, je zraslo novo mesto. Hiše so iz lesa, toda mladi ljudje, ki prebivajo v njih, so jekleni. Kako tudi ne, saj so prišli sem, da ukrote naravo in jo pokore človekovi volji. # * * Jeep (džip) se vzpenja, spušča, preskakuje jarke in debelo kamenje. Le počasi nadaljujemo vožnjo. « Ne, ne bom jih pohvalil. Ta cesta je slabo spričevalo zanje«, se jezi Pande. V mislih ima najstarejšo obdelovalno zadrugo v Makedoniji in eno prvih v Jugoslaviji sploh, — Porodin pri Bitoli. Vas je kot izumrla. Kje so zadružniki? Odgovor dobimo v zadružnem domu. Ni še popolnoma dograjen. V dvorani še ni odra, tudi nekaj sob je še v surovem stanju: Vendar že služi svojemu namenu. «Dobri den. Dobri den», nas zmoti tenak glasek za našim hrbtom. Majhna Colja Guzeva jc prvi zadružnik, ki nas pozdravi. Njen brat Josif, skoraj za glavo manjši od nje, se ji pogumno postavi ob stran, skozi vrata pa gledajo drugi. Malčki so iz doma igre in dela, ki ima svoje prostore zaenkrat ie v zadružnem domu. Toda že zidajo novo poslopje tudi zanje. «Kje so zadružniki?« «Vsi so pri mlatilnici, čas mlač-’ ve je». Sele sedaj se spomnim, da sem takoj ob prihodu v vas pogrešal kupe snopja ali slame in neizbežno gumno, na katerem mlatijo s konji ali voli na najprimitivnej-ši način. Skoraj v vseh makedonskih vaseh sem jih videl. V Po-rodinu mlatijo z mlatilnico. Medtem si ogledujemo dom igre in dela. Zjutraj pripeljejo matere svoje malčke in jih prepuste varstvu šolanih negovalk. Starejši pricapljajo sami. Tako so matere čez dan proste in lahko nemoteno opravljajo svoje delo. Malčki pa so v svojem domu tudi prav zadovoljni. Sledijo deklamacije, igre in ročno delo. Tudi za počitek je preskrbljeno. V posebni sobi čaka nanje 18 po steljic. Otrocj so v domu brezplačno, stroške krijejo vsi zadružniki. V domu izvemo tudi, da imajo zadružno knjižnico, skupni radijski sprejemnik, čitalniiki krožek in folklorno skupino. Iz mesta prihajajo pogosto potujoči kino in kulturno-prosvetne ekipe. Na poti do mlatilnice je Pande ves zamišljen: «Vse so dobro u-redili, toda cesta...« «Te že davno ne uporabljamo več«, je odgovor. ((Zgradili smo novo, samo vi ste jo zgrešili. * # * Pred 1. 1924. je pil Porodin na pol razpadla begovska vas. Zemlja je bila slabo obdelana, gozdove so begi že davno izsekali. Ta- krat so se tu naselili krošnjarji iz Egejske Makedonije. Pred vedno hujšim terorjem so se u-maknili v Jugoslavijo. Med njimi je bil tudi Staše Geco. S svojo krošnjo je prepotoval že pol sveta. Bil je v Nemčiji, Franciji in Ameriki. Toda prišli so iz dežja pod kap. Zlato, ki so si ga prihranili s krošnjarjenjem, so morali dati za zemljo in le za silo so li lahko uredili na pol razpadle hiše. Zemlja je slabo rodila. Spet so morali po svetu. Doma so ostajale žene in otroci. . Težke razmere so jih zbližale. Vzajemno so si pomagali in nekako živeli, če to lahko imenujemo življenje. Kruh je bil le malokdaj pri hiši. Po osvoboditvi so se zbrali in razmišljali. «N iveč carja, kralja, ne begov! Nihče nas ne bo več izkoriščal«, je dejal stari Stašo. ((Združimo se in skupno obdelujemo zemljo. Ljudska o-blast nam bo pomagala. Najmi-mo posojilo, popravimo za silo hiše in hleve ter kupimo potrebno živino. Pozneje bomo kupili traktor, mlatilnico in kamion«. Traktor, mlatilnica in kamion! To se jim je zdelo kakor sanje. Na svojih potovanjih po svetu je marsikdo sicer videl, kako drugod obdelujejo zemljo s stroji. Toda, da bi bili oni kdaj lastniki traktorja, mladilnice in kamiona, — tega niso verjeli. «Staso je že star in rad sanjari«. Toda sanje so bile lepe in te že ne bo traktorja, mlatilnice in kamiona, bolje bo vsekakor, če bodo delali skupno, Samo trije so ostali izven zadruge. Niso Verjeli v moč skupnega dela, niso zaupali ljudski oblasti. Ko je čez nekaj časa priropo-lal po stari cesti v vas traktor, se je zgrnila okrog njega vsa vas. «Ali se ne izpolnjujejo sanje starega Stasa?« so se spraševali. Traktor jim je zemljo globoko preoral, Stašo je nakupil v mestu umetnega gnojila. Pridelek je bil mnogo večji nego kdaj koli poprej. Zadostili so obvezni oddaji, prodali proste presežke in še jim je ostalo dovolj za lastne potrebe. Z izkupičkom so se oblekli, izplačali zaslužek po storjenih «trudodnevih», v blagajni pa je ostala še lepa vsota denarja. Kupili so mlatilnico in kamion. Stašo se je umaknil mlajšemu. Za predsednika zadruge so izvolili Done Mladenovskega. Vsa vprašanja rešujejo skupno. Na sestanku pravi Done: »Tovariši, imamo traktor, mlatilnico in kamion. Sanje starega Stasa so se izpolnile. Oblečeni smo in siti. Dobro nam je. V hlevih stoji . parov volov, 2 mezga in ‘ ■ . konji. Toda ne smemo ostati starem. Zasejmo naša polj3 * ^ dustrijskimi rastlinami. K°n bomo sebi in državi«. m je »Zasejmo«, odgovarjajo- * j. stvari, ki bi je s skupnimi P1 mi ne zmogli)). , f(Ce je tako, tovariši, P° bomo preuredili našo vas. * t dili bomo zadružni dom. n°.n stanovanja, hleve, stadion park. Kupili bomo nove polj ske stroje in obdelovali zr edel' po znanstvenih metodah, bomo dali v šole in v vsako bomo nepeljali elektriko«. ;emii° Otroke hiš0 Danes ni v Porodinu več, ki bi ne verjel v rcgu*a^r_ ski plan na steni zadružne P1* jj ne. Niti oni trije ne, ki so izven zadruge. Pred kratkim zaprosili za sprejem. • .jj, Govoril sem z zadružniki i1' rj. prosil, naj ini popolnoma ° t to povedo, kako so zadovolj'11 življenjem v zadrugi. . :e «Lahko ti odgovorim«, 111 ^I3. dejal že osiveli zadružnik. j ša polja orje traktor. Sretiln brni električna mlatilnica. v varno nov kruh, ko tIT,aJl1Č shrambah je 'ansko žito. N® ga že v jeseni nismo imeli vCtjru-Ko smo po ogledovanju za jj{jt ge malo posedeli ob PaI?‘. v ovčjem siru in steklenici zadružni pisarni, se je n«"*° t